DEVTERONOMIJ 34 nasilje v Sihemu
DEVTERONOMIJ 34
Nasilje v Sihemu
November 2025
Opomba: Poševen tisk v oklepajih je moja razlaga/komentar.
1 Dina, hči, ki jo je Lea rodila Jakobu, je šla gledat hčere dežele.
Dogodek je zgledal precej nedolžno. Bila je mlada, naivna in neizkušena. Kristjan mora biti previden, kako ravna v svetu in na posvetnih poteh. Ko se je odločila obiskati neznane hčere dežele, bi jo moral spremljati kateri od njenih bratov, da bi jo varoval. Dina je bila edina Jakobova hči, po šestih sinovih rojena njegovi ženi Lei. Zgleda, da je bila edina hči, kajti štiri Jakobove žene so rodile 12 sinov. Po ocenah še ni bila stara 15 let.)
2 Videl pa jo je Sihem, sin Hivéjca Hamórja, kneza dežele; zgrabil jo je, legel k njej in ji storil silo.
Lahkomiselnost je imela hude posledice. Treba je videti duhovno ozadje: vojskovanje med Bogom in satanom, med rodovno linijo žene od Adama do Jezusa in med zarodom kače. Hudič je vedno na preži, kako bi spotaknil Božjega človeka in uničil Božje delo. Hudič je podobno usodo načrtoval že za Saro, Abrahamovo ženo, ko sta bila v Egiptu in jo je k sebi vzel faraon. V nevarnosti je bila tudi Rebeka, ko sta z možem Izakom bivala v Gerarju in jo je hotel imeti vladar Abimeleh. Oboje je Bog preprečil. Dina je bila vzeta na silo. Z nekim razlogom je Bog to dopustil. Vladarji mislijo, da imajo oblast delati, kar hočejo, pa je Sihem greh na koncu plačal s svojim življenjem.
3 Njegova duša se je navezala na Dino, Jakobovo hčer; vzljubil je dekle in ljubeznivo z njo govoril. (Ali jo je zaprl v svoje prostore? Eros ljubezen ponavadi ne traja dolgo.) 4 Sihem je rekel očetu Hamórju: »Vzemi mi to deklico za ženo!« (Takrat so sklepali poročne zveze po dogovoru staršev. Sihem je prosil očeta, naj se gre pogovorit.) 5 Jakob pa je slišal, da je onečastil njegovo hčer Dino; ker pa so bili njegovi sinovi pri živini na polju, je molčal, dokler se niso vrnili.
6 Sihemov oče Hamór se je odpravil k Jakobu, da bi se z njim pogovoril. (In ga prepričal v poroko Dine in Sihema.) 7 Ko so Jakobovi sinovi prišli s polja, so slišali, kaj se je zgodilo. Bili so ogorčeni in so se silno raztogotili; kajti Sihem je zagrešil hudodelstvo v Izraelu, ker je bil pri Jakobovi hčeri. Česa takega ne bi smel storiti. (Tukaj je prvič v Bibliji Jakobova družina in potomci imenovana Izrael. Vemo, da sta Abraham in Izak zapovedala sinovom, naj si ne jemljejo žena/mož izmed poganskih malikovalskih narodov. Oni se Božjih načrtov, da bo iz njih nastal velik Božji narod, še niso dovolj zavedali. Bili so Božje duhovništvo, oddvojen narod in Božja žena. Nasprotno se je hudič zelo trudil, da bi Božje seme pomešal z malikovalci in uničil Njegove načrte, da Mesija nikoli ne bi bil rojen po zarodu žene od Adama in Seta naprej.)
8 Hamór jim je spregovoril in rekel: »Duša mojega sina Sihema hrepeni po vaši hčeri; dajte mu jo, prosim, za ženo! 9 Stopite v svaštvo z nami; svoje hčere dajajte nam in si jemljite naše hčere! 10 Prebivajte pri nas in dežela vam bodi na voljo; bivajte v njej, selite se po njej in pridobite si v njej posest.« (Zelo vabljivo. To razkriva namere hudiča, da ljudstvo Božje zaveze onesnaži, ko se genetsko meša s pogani.)
11Sihem pa je rekel njenemu očetu in njenim bratom: »Naj najdem naklonjenost v vaših očeh! Kar koli terjate od mene, bom dal. (Za kakršnokoli ceno bi sovražnik rad naredil uničenje Božjemu ljudstvu.) 12 Četudi mi naložite veliko odkupnino za nevesto in darila, bom dal, kolikor mi boste rekli. Le dajte mi dekle za ženo!«
13 Jakobovi sinovi so odgovorili Sihemu in njegovemu očetu Hamórju. Govorili pa so zvijačno, ker je onečastil njihovo sestro Dino. (Jakob je bil zvijačen do Ezava in tudi do Labana in sinovi so bili tega vajeni. Jakoba tukaj ni bilo zraven. A Bog kaznuje zvijačnost. Ravno Jakob, ki je varal Ezava, je doživel isto. Sinovi so ga prevarali in je 20 let žaloval za Jožefom, ker je mislil, da je mrtev.)
14 Rekli so jima: »Ne moremo storiti tega, da bi dali sestro možu, ki ni obrezan; kajti to velja pri nas za sramoto. 15 Privolimo pa vam pod pogojem, da postanete kakor mi s tem, da se da med vami obrezati vsak moški. 16 Potem vam bomo dajali svoje hčere in si jemali vaše hčere in prebivali bomo pri vas ter postali eno ljudstvo.
(Res bi lahko prišlo do medsebojnega svaštva, če sklepamo po njihovih besedah. Izraelci bi postali eno ljudstvo s Hamorjevimi ljudmi. Ali je bil to Božji načrt? Ali bi fizična obreza naredila Hamorjeve ljudi duhovne? Vsekakor ne! Zato Bogu svaštvo s pogani nikakor ni bilo všeč. Videl je hudičeve namere v ozadju. Oni bi postali eno ljudstvo s Sihemci. To je hudič hotel, Bog pa ne. Bog je končno nameravano svaštvo presekal, jih ločil in do tega nikoli ni prišlo. Ljudje ravnamo po mesu in po poželenju oči. Punce so nam všeč in bi kar šli z njimi v jarem. Lepota na zunaj ne pomeni vere in lepote značaja na znotraj. Gotovo so si mislili: Labanova hiša nima 12 punc za nas, da bi jih vzeli za žene. Le kje bomo dobili žene, če jih ne smemo vzeti izmed Kanaank?)
(Bog pa je pri svaštvu zelo oster: »Ne bodite v jarmu z nevernimi!« Videli bomo dejanje Simeona in Levija. Pri Bogu ni heca. Tukaj imamo 12-13 rodov Izraela, ki so krojili usodo zemlje in so bili začetniki Izraelskega naroda. Hudič bi že takoj na začetku z Abrahamovimi potomci naredil kaos in uničil Božji načrt »zaroda žene«, da Odrešenik Jezus ne bi bil rojen. Zato je Bog grobo presekal razvoj okoliščin s Sihemci, ki so šle v napačno smer.)
20 Hamór in njegov sin Sihem sta šla k mestnim vratom in spregovorila možem svojega mesta ter rekla: 21»Ti možje so miroljubni z nami; naj živijo v deželi in se selijo po njej. V deželi je zanje na vse strani zadosti prostora. Jemljimo si njihove hčere za žene in dajajmo jim svoje hčere! 22 Toda možje (Izraelci) so pripravljeni privoliti, da se naselijo med nami in da postanemo eno ljudstvo le s pogojem, da se med nami vsak moški da obrezati, kakor so obrezani oni. 23 Njihove črede, premoženje in vsa živina, ali ne bo vse to naše? Le privolimo, da ostanejo pri nas!« (To je Hamorjev in ne Sihemov pohlep in njegove misli prevare. Morda je bila le prevara, da bi pri meščanih dosegel strinjanje.)
24 Vsi, ki so hodili k vratom njegovega mesta, so poslušali Hamórja in njegovega sina Sihema; vsi moški so se dali obrezati, vsi, ki so hodili k vratom njegovega mesta. (Vemo, da so Semiti oz. Izraelci telesno in umsko obdarjena rasa. Sposobni so – govori se, da je njihov IQ za 10% višji od drugih, v resnici so prejemniki mnogih Nobelovih nagrad. Hamorovci so videli veliko živine in drobnice in svojo veliko korist. To bi dvignilo njihov standard. Zato so se strinjali in se dali obrezati. Obreza v tistih časih ni bila nekaj novega. Obreza se jim ni zdela previsoka cena za koristi, ki so jih pričakovali. Bog ni hotel, da bi se Izraelci mešali z njimi. Zgodilo se je, da je po njih udaril meč in končal to idejo o svaštvu. Zato z vsemi močmi iščimo Božjo voljo za vse, posebej še za svaštvo, kamor nas poželenje hitro potegne in nas hudič zavede, da nam uniči ali oteži življenje in ne bomo imeli sadov.)
25 Tretji dan pa, ko jih je bolelo, sta dva Jakobova sinova, Simeon in Levi, Dinina brata, vzela vsak svoj meč in napadla brezskrbno mesto ter pobila vse moške. (Božjo obsodbo tega dejanja vidimo v Gen. 49:6 ... kajti v jezi sta pobila može, podivjana pohabila bike. 7 Prekleta bodi njuna jeza, ker je silna, in njuna togota, ker je okrutna! Razdelil ju bom v Jakobu in ju razkropil v Izraelu.
Videti pa je kot sodba za Sihemov greh. Ne vem, ali je bil avtor tega Bog ali hudič. Očitno pa je Bog uporabil situacijo in uničil namere svaštva in mešanje med Kanananci in Izraelci, da ne bi postali en narod. Bog je podobno ravnal še večkrat. Spomnimo se povratnikov iz Babilona in rigorozne reforme Nehemije. Razdrli so mešane zakone in odslovili tuje ženske in malikovalsko religijo skupaj z njimi (Nehemija 13). Ta problem se je ponavljal skozi vso zgodovino Izraela.)
30 Tedaj je Jakob rekel Simeonu in Leviju: »Spravila sta me v nesrečo, ker sta me osovražila pri prebivalcih dežele, pri Kánaancih in Perizéjcih. Le malo ljudi imam. Če se zberejo proti meni, me bodo premagali ter pokončali mene in mojo hišo.« 31 Rekla sta: »Ali je smel ravnati z našo sestro kakor z vlačugo?«
35 1 Bog je rekel Jakobu: »Vstani, pojdi v Betel in ostani tam! Tam postavi oltar Bogu, ki se ti je prikazal, ko si bežal pred bratom Ezavom!«
(Kadar smo izven Božje volje, vedno zaidemo v težave in naredimo kaos iz svojega življenja. Abraham, Izak in tudi Jakob so zašli v težave. Svaštvo s Hamorjevci v Sukotu ni bila Božja voja. Bog je hotel, da naj gre Jakob v Betel. V Gen. 31:13 mu je Bog rekel: Jaz se Bog Betela. Ni rekel: Jaz sem Bog Sihema. Vrni se v deželo svojih očetov. Če je imenovan Bog Betela, potemtakem pojdi v Betel. Velik čudež je Bog prvič naredil zanj v Betelu. Jakob pa je kakih 10 let, potem ko je odšel od strica Labana, taval vsepovsod, doživljal kaos in mnoge nevarnosti. Šele takrat je dojel Božje besede, da mora v Betel.)
2 Jakob je rekel svoji hiši in vsem, ki so bili z njim: »Odpravite tuje bogove, ki so med vami! Očistite se in preoblecite se!
Kaj je Jakob ugotovil? Nečist se ne moreš srečati z Bogom. Zapovedal je svoji hiši spokorjenje in da odstranijo vse malike iz skupnosti. Od kod maliki? Morda še iz Mezopotamije, morda so jih imele Hamorjeve ženske, ki so jih odpeljali kot ujetnice. Zakopal jih je pod hrast.
3 Potem se vzdignimo in pojdimo v Betel! Kako počasen je bil Jakob, da je dojel in izpolnil Božjo voljo. Tam bom naredil oltar Bogu, ki me je uslišal na dan moje stiske in bil z menoj na poti, po kateri sem hodil.« (prvi Božji obisk)
(Prvič je Bog obiskal Jakoba v Gen. 28, ko je videl lestev in angele hoditi gor in dol. Na vrhu pa je stal Gospod in mu je ponovno dal obljubo tega ozemlja in rekel: V tebi in tvojem potomstvu bodo blagoslovljeni vsi rodovi zemlje. Postavil mu je spominski kamen – to je Božja hiša. Luz pa je preimenoval v Betel.)
4 Tedaj so dali Jakobu vse tuje bogove, ki so jih imeli, pa tudi uhane iz svojih ušes, in Jakob jih je zakopal pod hrast blizu Sihema. 5 Ko so se odpravili, je okoliška mesta zajel strah Božji, tako da niso zasledovali Jakobovih sinov. Če bi ubogal takoj, bi se izognil grehu, strahu in nevarnosti. Če jih Bog ne bi nadnaravno obvaroval, bi jih okoliški ljudje napadli in pobili.
6 Jakob je prišel v Luz, ki je v kánaanski deželi, to je Betel, on in vse ljudstvo, ki je hodilo z njim. 7 Tam je postavil oltar in kraj imenoval El iz Betela, ker se mu je tam Bog razodel, ko je bežal pred bratom. Jakob je Bogu postavil oltar in ga imenoval El-Bethel – (Bog Božje hiše.)
