BOŽJA RADOST

BOŽJA RADOST

December 2018

Krščanska pot bi morala biti pot duhovne radosti, ne glede skozi kaj gremo. Bog v Bibliji veliko govori o tem in nam zapoveduje radost. Nadnaravna radost je odvisna od Božje prisotnosti v našem življenju:

PSALM 16:11 Daješ mi spoznati pot življenja; polnost veselja je pred tvojim obličjem (v Tvoji prisotnosti), večne radosti na tvoji desnici.

Kristjani pozabljamo, da nas Bog v celotni Bibliji velikokrat spodbuja k veselju.

FILIPLJANOM 3:1 Sicer pa, bratje moji, veselite se v Gospodu.

JANEZ 15:11 To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje popolno.

Poznamo naravna čustva duše, kot sta veselje in žalost. Toda kot duhovni ljudje moramo spoznati še duhovno čustvo: dar Božjega veselja. To je čustvo, ki nam ga daje Bog, če hodimo v duhu in odrešenju. Ob spreobrnjenju vsak doživi radost odrešenja, ki je produkt Sv. Duha. To je nadnaravna izkušnja in je zato nepojmljiva in nepopisna. To je radost, ki v kristjanu raste, ko duhovno rasteš v Kristusu.

1 PETER 1:8 Njega ljubite, čeprav ga niste videli. Verujete vanj, čeprav ga zdaj ne vidite, veselite se v neizrekljivem in poveličanem veselju, 9 ko dosegate namen svoje vere, namreč odrešitev duš.

Če smo kristjani, ki hodimo v Duhu, nam Bog daje radost. Resnica pa je, da malo ljudi hodi v radosti odrešenja. Razlogov je veliko. Sovražnik se zelo trudi, da nam ukrade radost in nam na pot vrže marsikakšno preizkušnjo in skušnjavo. Ljudje imamo pogosto eno oko usmerjeno na nebesa, drugo pa v svet. V svetu iščemo varnost, zadovoljstvo, druženje, zabavo itd. Živimo z eno nogo v svetu in z drugo v duhovnem. Tako življenje zatre Božjo radost in postane bedno. Božja radost je pokazatelj, v kakšnem duhovnem stanju živimo. Če bomo imeli svoje srce z Jezusom, bomo radostni, če bomo gledali drugam, pa bomo veselje izgubili. Krščansko veselje je barometer našega duhovnega življenja. To ne pomeni, da smo veseli, ker nam gre v življenju vse prav. Ravno nasprotno, Duhovno veselje se najbolj manifestira, ko smo v stiskah in preganjanju. Božje veselje ni suženj okoliščin.

            Veselje je eden od sadov Sv. Duha. Božje veselje, ki nam daje moč, nam je še posebej potrebno v situacijah, ko gremo skozi velike stiske.

GALAČANOM 5:22 Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba, 23 krotkost, samoobvladanje. Zoper te stvari ni postave.

            Božja radost kljubuje težkim življenjskim okoliščinam. Božja radost je večja in močnejša od vsakega problema, ki pride proti nam.

HABAKUK 3:17 Kajti smokva ne bo cvetela in na trtah ne bo grozdja, pridelek oljke bo odpovedal in polja ne bodo dajala živeža, drobnica bo izginila iz staj in v hlevih ne bo živine. 18 Vendar se bom veselil v GOSPODU, se radoval v Bogu moje rešitve. 19 Gospod BOG je moja moč, dela mi noge kakor košutam in mi daje stopiti na moje višine. Božja radost je moja moč…

            Religiozni smo, če v nas ni Sv. Duha. Zato je Božja radost tudi zdravilo proti religioznosti. Obvaruje nas tudi, da ne služimo Bogu z napačnimi motivi. Če smo veseli in dobre volje, nas hudič ne more zatreti in poraziti. Če nam hudič ukrade veselje, nam ukrade moč in nas porazi. Radost je duhovno močna sila. Če nimamo moči, bomo težko nagnali hudiča.

Jezus je pogosto spodbujal ljudi z besedami: »Be of good cheer!« V Slovenščini: Bodi hraber, močan! Ta hrabrost ima v ozadju Božje veselje. Beseda cheer pomeni veselje, dobra volja, spodbuda, glavo pokonci, razvedrilo, navijati za nekoga. V grščini je to beseda Chara – to je radost in veselje, ki ga izkusimo kot rezultat milosti ali gr. CHARIS. Milost prinese človeku blaginjo in dobro počutje. Gornji zlog spodbude se v Bibliji pojavi 677 krat.

            Vsak dan se moramo potruditi, da imamo v srcu Božjo radost. Prva prioriteta ni, kako bomo služili Bogu in koliko bomo naredili. Bolj je važno, da razpihamo duhovno veselje v našem srcu in da nahranimo notranjega duhovnega človeka. Naše služenje lahko postane mrtva religiozna dolžnost, radost pa vrne življenje našim rutinam.

Božje veselje nas varuje tudi v skušnjavah. Če uživamo Boga in smo potešeni v Kristusu, bo naša duša zadovoljna in v miru. Bog je substanca zadovoljstva. V naših družinskih članih, sorodnikih in prijateljih je ne bomo našli toliko. Bog je kot sonce, ljudje samo odsevamo njegovo svetlobo kot luna svetlobo sonca. Najdimo veselje in zadovoljstvo v Kristusu in bomo imeli moč za boj proti grehu in skušnjavam.

            Biblija pravi, naj se vedno veselimo in zahvaljujemo v vsaki situaciji. Ne zahvaljujemo se za situacijo, ampak v vsaki situaciji. Tudi Bog se smeje. Kdaj pa se smeje? Kadar sovražnik pripravlja kakšno pogubno situacijo. Bog se lahko smeje, ker ima vso moč, vendar je tudi nam dal moč in oblast v Jezusu. Zato je v stiski najbolje, da se dvignemo v Božji radosti in se smejemo sovražnikovim naklepom, kot se smeje Bog.

            Učenci so bili po preganjanju velikokrat polni veselja:

APOST. DELA 13:52 … učenci pa so bili polni veselja in Svetega Duha.

PSALM 37:12  Krivični snuje hudoben načrt zoper pravičnega, z zobmi škriplje zoper njega. 13 Gospod se mu smeje, ker vidi, da prihaja njegov dan.

PSALM 2:2 Kralji zemlje so se dvignili, oblastniki se skupaj posvetujejo proti GOSPODU in proti njegovemu Maziljencu (ob Jezusovem 2. prihodu) … 4 Ta, ki prestoluje v nebesih, se smeje, GOSPOD se jim posmehuje. Ker so le uporno umrljivo meso in nimajo nobene moči in možnosti, da bi se upirali Stvarniku.

            Če se Bog smeje hudobnim naklepom sovražnika, se z Jezusovo oblastjo tudi mi lahko smejemo in rečemo: »Hudič, ti si že poražen; ti si pod mojimi nogami; v Jezusu sem več kot zmagovalec. Jezus je moj Gospod.« Z Božjo radostjo bomo spremenili okoliščine. S skrušenostjo pa priznavamo hudiču zmago. S skrušenostjo bo spravil nad nas bolezni. 

Radost pa je zdravilo:

PREGOVORI 17:22  Veselo srce podarja zdravje, potrt duh pa suši kosti.

Znano je, da nas dober smeh iz srca sprosti napetosti in stresa.

Smeh ščiti in masira srce, izboljša cirkulacijo krvi.

Smeh izboljša počutje, krepi imunski sistem in izboljšuje zdravje itd.

            Veselje, molitev in zahvaljevanje naj bi bile značilnosti kristjanov:

1 TESALONIČANOM 5:16 Zmeraj se veselite. 17 Neprenehoma molíte. 18 V vsem se zahvaljujte: kajti to je Božja volja v Kristusu Jezusu glede vas. (V stiskah se zahvaljujemo - ne zahvaljujemo se za stiske.)

            Učenci so hodili v stiskah in blagoslovih, vendar so se vedno veselili:

2 KORINČANOM 6:8 … (Bili so) v slavi in sramoti, na slabem in dobrem glasu, kakor zapeljevalci, a vendar resnični, 9 kakor neznani in spoznani, kakor umirajoči, pa glejte, živimo, kakor kaznovani, a ne usmrčeni, 10 kakor žalostni, pa vedno veseli …

            Težke okoliščine jim niso vzele veselja. Bog nam da radost v težkih trenutkih. Najbolj se spomnim, ko mi je Bog dal nenavadno radost na dan očetovega pogreba. Ko so prišli žalostni in sključeni sorodniki, sem enega za drugim potrepljal po hrbtu in rekel: »Danes ne žalujemo! Danes se veselimo, ker vemo, da je ata šel v nebesa, ker je veliko let hodil z Bogom.« Atmosfera se je popolnoma spremenila in zatem še ob slavljenju. Božja slava je bila prisotna in mnogi so rekli, da kaj takega še niso doživeli. Božja radost spremeni okoliščine.

JAKOB 1:2 Moji bratje, kadar pridete v razne preizkušnje, imejte to za čisto veselje, 3 saj spoznavate, da preizkušenost vaše vere ustvarja stanovitnost. 

            Kot velja za druge blagoslove, greh ustavi tudi pretok nadnaravne radosti od Boga.

            Božja beseda nam daje veselje in če je ni v nas, bo tudi veselje splahnelo.

1 PETER 4:13 Nasprotno, kolikor ste soudeleženi pri Kristusovem trpljenju, bodite veseli, da se boste veselili in radovali tudi, ko se bo razodelo njegovo veličastvo. 

1 TESALONIČANOM 1:6 In vi ste začeli posnemati nas in Gospoda: besedo ste sprejeli v veliki stiski in z veseljem Svetega Duha, 7 tako da ste postali zgled vsem verujočim v Makedoniji in v Ahaji.

JANEZ 16:19 19 Jezus je vedel, da so ga hoteli vprašati, in jim je rekel: »O tem se sprašujete, ker sem rekel: ›Še malo in me ne boste videli, in spet malo in me boste videli‹? 20 Resnično, resnično, povem vam: Jokali in žalovali boste, svet pa se bo veselil. Vi boste žalovali, toda vaša žalost se bo spremenila v veselje. (Ko Jezus spet pride.) 21 Žena na porodu čuti žalost, ker je prišla njena ura. Ko pa rodi, se ne spominja več tesnobe zavoljo veselja, ker se je človek rodil na svet. 22 Tudi vi ste zdaj žalostni. Toda spet vas bom videl in vaše srce se bo veselilo in veselja vam nihče ne bo vzel. 23 In tisti dan me ne boste ničesar spraševali.

Branko Dežman

OBDOBJA BOŽJEGA VODENJA SKOZI TISOČLETJA

OBDOBJA BOŽJEGA VODENJA SKOZI TISOČLETJA

November 2017

Bog je vedno isti in se ne spreminja. Toda za človeštvo ima vedno kaj novega. Od Adama do danes se je zvrstilo šest različnih obdobij. Za vsako je Bog pripravil različen način vodenja, ukazov in obljub, s katerimi je urejal dogodke in nadzoroval človeštvo. Bog je skozi zgodovino človeštva deloval na različne načine skozi obdobja t. i. dispenzacije (Božanske vladavine svetu), ki so si sledila. Ljudje v teh obdobjih so hodili z Bogom glede na to, koliko resnice jim je bilo razodeto. Poglejmo si, kako je Bog komuniciral z ljudmi od začetka Adamovega stvarstva pa do danes.

OBDOBJE NEDOLŽNOSTI

Bog je v svojem stvarstvu na Zemlji postavil rajski Edenski vrt in tam ustvaril Adama in Evo. Sprva sta hodila z Bogom v popolni harmoniji in ljubezni; Bog je prihajal in si želel druženja z njima. S tem namenom je človeštvo tudi ustvaril. Lahko sta imela odnos z Bogom in se pogovarjala z njim, dokler sta hodila v čistosti in nedolžnosti. Bog je z njima naredil zavezo in jima dal odgovornost – Gen. 1:28: Bodita rodovitna, napolnita zemljo, podvrzita si jo– dal jima je avtoriteto nad zemljo. Edini ukaz, pri katerem je Bog pričakoval absolutno ubogljivost, je bil: Ne jejta od drevesa spoznanja dobrega in hudega, ker bosta umrla (Gen. 2:17)

Ključna oseba tega obdobja je bil Adam. Živela sta v idealnih razmerah. Ni bilo vere ali religije ali pisanih zapovedi. Greha in hudega nista poznala, zato jima niso bili potrebni niti pisani zakoni niti vest. Bila sta neizkušena in naivna. Nista imela izkušenj s hudičem, da krade, kolje, uničuje in laže. Zlahka ju je spotaknil in si prilastil njuno avtoriteto nad zemljo.

Sodba in konec obdobja nedolžnosti je bil izgon človeka iz idealnega življenja v raju in prekletstvo nad človeško raso. Preseljena sta bila v okoliščine, kjer je vladal greh, prekletstvo trnja in osata, bolezni, umrljivost in druge muke, ki jih v rajskem vrtu nista poznala: vojne, sovraštvo, stres, čustvene bolečine itd. Vsi smo to podedovali po njima in Bog nas bo nazadnje osvobodil teh prekletstev.

OBDOBJE VESTI

Satan je imel dostop v rajski vrt. Adam in Eva sta bila neizkušena, nedolžna in nista poznala zla, zato ju je hudič zlahka prevaral, češ da bosta dobila spoznanje in postala kakor Bog. Bila sta sveta, vendar ne preizkušena. Ko je prvi test prišel, sta padla in onesnažila svojo naravo. Stvarstvo in celo vsi angeli so šli? skozi ta test. Hudič in tretjina angelov je padlo na testu in se izpridilo. Drevo spoznanja dobrega in hudega, od katerega sta Adam in Eva jedla, lahko imenujemo tudi drevo vesti. Z neubogljivostjo je greh vstopil v njuno življenje, s tem tudi mnoga prekletstva in smrt. Namesto lahkega dela v Edenskem vrtu sta dobila trdo bitko za preživetje s škodljivci, osatom in sušo. S prepovedanim sadežem sta dobila vest, ki sta jo potrebovala v novem okolju. Človek je imel vsak dan potrebo, da se odloča po vesti ali bo delal dobro ali slabo, ali se bo odločal po Božje ali pa ubogal meso in hudiča.

Človeka sta bila izgnana iz raja, Bog se je oddaljil od njiju in začelo se je novo obdobje, kjer še ni bilo nobenih pisanih zakonov, ampak so živeli le po vesti. Biblija pravi, da je bil Kajn od hudiča (ne od Adama) in njegov rod je bil hudoben. Malikovanje – Kajnovo darovanje zelenjave na oltarju – z demonsko brezbožno religijo, spolna sprevrženost, umori in hudobija so se začeli s Kajnovim rodom in preplavili zemljo. Kajn je daroval, kakor se je njemu zdelo prav in ni poznal srca Boga. Bog se ni ozrl na njegovo daritev in ga je zavrgel. Mnogi danes kot Kajn hočejo biti kristjani po svojih pogojih, kakor se njim zdi prav in bodo zavrženi.

Kje pa vidimo Božjo milost in upanje v obdobju vesti? Že takoj na začetku je Bog obljubil, da bo zarod žene (Jezus) strl glavo hudiču. Torej že od začetka, že od padca naprej so ljudje čakali na Božjo odkupitev in na odrešenika. Odgovornost Božjih ljudi je bila klicanje Boga in vera v obljubljenega Odkupitelja. Božji ljudje so takoj začeli klicati Boga.

GENEZA 4:26 Tudi Set je dobil sina in mu dal ime Enóš. Takrat so začeli klicati GOSPODOVO ime.

Posamezniki, kot je bil Henoh, so klicali Boga in ohranjali rodovno linijo obljubljenega zaroda Žene, ki je vodila do rojstva Mesije. Henoh je že nekaj generacij po Adamu po Božjem razodetju točno vedel in prerokoval, da bo prišel Jezus z množico nebeške vojske (Juda 1:14) rešit zemljo greha in smrti – to govori o milenijskem kraljestvu. Zakaj se imenuje rodovna linija žene, če vemo, da je šla rodovna linija po moških? Jezus je bil rojen iz žene in ni imel človeškega očeta, ampak je bil spočet nadnaravno po Sv. Duhu.

Kaj je človeška vest? Biblija pravi, da je Bog skozi vest zapisal svojo postavo v človeška srca:

RIMLJANOM 2:14 Kajti kadar pogani, ki nimajo postave, po naravi izpolnjujejo to, kar veleva postava, so sami sebi postava, čeprav so brez postave. 15 Ti dokazujejo, da je delo postave zapisano v njihovih srcih: o tem pričuje tudi njihova vest in misli, ki se medsebojno obtožujejo ali pa zagovarjajo. 16 To se bo pokazalo na dan, ko bo Bog v skladu z mojim evangelijem po Kristusu Jezusu sodil temu, kar se skriva v ljudeh.

         Bog je deloval v ljudeh v obdobju pred Noetom na temelju vesti. Bog je delal skozi vest in ljudje bi ga morali ubogati po poslušanju vesti. Vemo, da se je vest ljudi v tistem obdobju zaradi hudičevega delovanja nepopravljivo spridila in se je Bog odločil uničiti zemljo s potopom (Gen. 6:5–7, 11–13).

Torej test tega obdobja je bilo poznavanje dobrega in hudega ter ubogljivost po vesti. Ljudje so že od Abela naprej tudi vedeli, da se je Bog ozrl na žrtvovanje čistih živali na oltarju za pokritje grehov (Gen. 4:4). Teoretično, če bi se ljudje po tem ravnali v veri, uničenje ne bi bilo potrebno. Noe je po potopu daroval žgalne daritve (Gen. 8:20-21), tudi Job je v času pred Mojzesom daroval živali za grehe (Job 1:5).

         Bog je izkazal svojo milost v tem obdobju z vznešenjem Henoha in z rešitvijo Noetove hiše in živalstva v Noetovi ladji, da so lahko znova napolnili zemljo.

         Vest se je izkazala kot nezanesljiv voditelj človeških življenj, ker so se ljudje spridili. Bog je sodil zemljo s potopom in končal obdobje, kjer je vladala in ljudi vodila vest. Obdobje vesti je trajalo okrog 1500 let.

OBDOBJE ČLOVEŠKE OBLASTI

Po potopu se je začelo novo obdobje na zemlji: nastale so nove vremenske razmere in dobili so novo, meseno prehrano. Zgleda da v tem obdobju ni bilo omejitev glede prehrane. Človek je imel oblast vladati nad drugimi in tudi nekoga obsoditi na smrt, npr. morilca. Bog je sklenil z Noetom popotopno zavezo (Gen. 9). Noe je bil ključna oseba tega tretjega obdobja adamske rase. Bog je dal Noetu in sinovom zavezo, ki so se je morali ljudje v tem obdobju držati: bodite rodovitni, napolnite zemljo, imejte oblast nad živalskim svetom. Prvič so lahko jedli meso; kdor prelije kri, bo prelita njegova kri; Bog ne bo več uničil zemlje s potopom. Znamenje te zaveze je mavrica na nebu, ki je pred potopom ni bilo.

Ljudje po Noetu so bolj in bolj ignorirali Boga, niso se ga bali, čeprav so vedeli za nedavno uničenje zemlje zaradi greha in brezbožnosti. Hudič je deloval z vso silo in človeštvo zastrupil s poganskimi religijami. Poznamo zgodovinska dejstva, kako so ljudje iz upornosti Bogu gradili babilonski stolp. Bili so združeni in enotni, da si naredijo ta stolp enotnosti in si zgradijo ime, da ne bodo razpršeni po zemlji (Gen. 11:1–4). Vedeli so za Božji ukaz, naj napolnijo zemljo in ga zavestno niso hoteli ubogati. Namen stolpa je bil tudi preučevanje zvezd s pomočjo hudičeve vede astrologije.

Prvi veliki voditelj Nimrod in njegova mati Semiramis sta v veliki upornosti po demonskem navdihu začela poganske religije in tradicijo, ki se v religijah in različnih kulturah sveta prenaša vse do danes. Astrologija, horoskopi, vedeževanje itd. izhaja iz tistih časov prvotnega Babilona in je znamenje zavračanja Boga. Demonsko čaščenje iz teh časov pomeni politeizem – mnogo bogov, seveda padlih. Bog jim je pomešal jezike in jih razgnal po svetu (Gen. 11:5–9). Danes je okrog 200 držav, jezikov pa okrog 6500. Potomci Noetovih sinov so poselili zemljo: Sem Evropo in Ameriko, Jafet Azijo, Ham afriško celino. Babilonski duh in njegov vpliv živi vse do danes. Uporni svet bo danes dosegel to, kar takrat niso – svetovni imperij, svetovno ekonomijo, eno svetovno religijo itd. To je vedno bila hudičeva želja.

V tem času so bili ljudje organizirani v mestne državice, kar vidimo tudi pozneje, preden so zasedli izraelsko deželo (npr. Gen 14, ko se štirje kralji vojskujejo proti petim). Odgovornost ljudi obdobja človeške oblasti je bila, da so ubogali človeške vladarje. Le-ti so imeli oblast postaviti predpise in pravila in kaznovati neubogljivost. Bog je pričakoval od teh mestnih kraljev, da so se ga bali in živeli pobožno. Nekateri so poznali Božjo roko in so se ga bali, kot vidimo v Bibliji (Gen. 12:10–20, ko Abraham izgubi in dobi nazaj ženo/sestro Saro, ker se je vladar bal Boga), mnogi pa so zaradi hudičevega delovanja sebe postavili za potomce bogov in so želeli biti od ljudstva čaščeni, na primer faraoni v Egiptu.

Božji namen in test za to obdobje: Ljudje niso hoteli napolniti zemlje, ampak so želeli biti skupaj na enem mestu pod enim vladarjem in si ustvariti svoje ime in imperij, kar je bila je namerna neubogljivost Bogu. Babilonski stolp jim je bil središče pozornosti, da ne bi bili razgnani po svetu. Nimrod je bil prvi, ki je hotel združiti manjša kraljestva v imperij, ki bi mu on vladal. Bog ni hotel, da bi bili ljudje zbrani pod eno uporno vladavino, ampak, da se razpršijo po vsej zemlji in bodo pač eni uporni in drugi ne. Kaj je bila Božja sodba nad takim početjem? Pomešanje jezikov. En jezik ohranja ljudi enotne, Izraelci danes to vedo. Vsak državljan se mora naučiti hebrejščine. Različni jeziki pa so avtomatsko ločevali narode in jih prisilili, da so se razdelili.

Božja milost za to obdobje tretje dispenzacije je, da je Bog ohranil svoje predane ljudi in pobožno rodovno linijo. Našteva jih Luka 3:24 ta Abrahamov, ta Terahov, ta Nahórjev, 35 ta Serúgov, ta Regujev, ta Pelegov, ta Eberjev, ta Šelahov, 36 ta Kenánov, ta Arpahšádov, ta Semov, ta Noetov… Ti ljudje so bili Božji ljudje in so bili nosilci semena oz. zaroda žene. Bog jih je očuval  skozi potop in upornost v Babilonu. Novo, četrto obdobje se začne z Abrahamom.

OBDOBJE OBLJUB OČAKOM

         Bog je v preteklih obdobjih ohranjal rodovno linijo žene, po kateri je bil rojen Mesija Jezus, in je imel le peščico svojih ljudi. Šele s tem obdobjem je začel ustanavljati svojo obljubljeno deželo in svoje verno ljudstvo. Bog je kakih 400 let po potopu izmed vseh narodov izbral Abrahama iz Ura na Kaldejskem (južni Irak pri Kuvajtu). Poklical ga je, da bi po njem izpolnil velike načrte za človeštvo in da bo njihov Bog za vedno. Po njem je hotel ustanoviti svoj narod, deželo in še množico drugih narodov. Poslal ga je z očetom in nečakom v deželo Kanaan in niso vedeli, kam gredo. Bog ga je znova in znova obiskoval in mu obljube večkrat ponovil, da ga je vzpodbudil v veri in delovanju. Mislim, da nihče ni dobil toliko obljub kot Abraham in nekatere se do danes še niso izpolnile. Bil je očak Božje teokratske vladavine na zemlji, ki bo zares dobila svoje mesto šele v mileniju. Božje obljube niso bile le za Abrahama, ampak smo tudi mi dediči teh obljub.

         Ključna oseba tega obdobja je bil Abraham. Bog mu je dal nova razodetja, ki so temelj novega četrtega obdobja, ko je Božje delo na zemlji dobilo velike razsežnosti. Prva Božja obljuba je bilo ozemlje od egiptovske reke na Sinaju do Evfrata. Davidovo in Salomonovo kraljestvo je imelo podobne razsežnosti. Končno bo to izpolnjeno v milenijskem kraljestvu. Druga obljuba je bila toliko potomcev, kot je zvezd na nebu in velik narod – 12 rodov Izraela, ki so danes večinoma razseljeni po svetu, 8,5 milijonov pa jih je v državi Izrael. Tretja obljuba, ki sloni na prvih dveh, je, da bodo po Abrahamu blagoslovljeni vsi narodi. To se sedaj dogaja v obdobju Nove zaveze. Mi smo po Jezusu, ki je zarod žene, duhovni potomci Abrahama, dediči obljub in duhovnih blagoslovov, po nas gre evangelij po vsem svetu, v vsak narod in jezik sveta. V zadnjih sto letih je umrlo več oznanjevalcev evangelija kot prej v 1900 letih.

         Bog jim je obljubil deželo, kar pomeni, da naj bi bivali v njej. To je bila preizkušnja. V suši je šel Abraham v Egipt in zašel v težave. Izak je podobno hotel iti v Egipt, Jakob je bil 21 let v Mezopotamiji. Na stara leta pa je šlo vseh 70 članov Jakobove družine za Jožefom za 400 let v Egipt in so padli v suženjstvo. Tam bi Božja rodovna linije žene zlahka razpadla. Seveda pa je imel Bog vse pod nadzorom in njegova milost je bila v tem, da je ohranil in rodovno linijo in izraelski narod. Končno jih je po Mojzesu pripeljal nazaj in so morali zavzeti obljubljeno deželo. Mojzes je bil naslednji veliki mož, po katerem je Bog začel novo obdobje v svojem načrtu za ustanovitev Božjega kraljestva na zemlji.

OBDOBJE MOJZESOVIH ZAKONOV

         Od Abrahama do Mojzesa je tudi minilo dobrih 400 let. Ključna oseba petega obdobja je bil Božji mož Mojzes. Od Adama do Mojzesa je bilo človeštvo brez pisanih Božjih postav, Bog jih je učil pravičnosti po vesti in v duhu. Zapovedi jim jih je dal, so se prenašale po ustnem izročilu. Mojzes je bil prvi po približno dveh in pol tisočletjih od Adama, ki mu je Bog govoril »iz oči v oči« in mu je dal napisane zakone. Vsebovali so 613 specifičnih zapovedi. Ti zakoni so bili namenjeni njegovemu izbranemu ljudstvu. Božji odnos z njimi je bil odvisen od tega, kako pazljivo so izpolnjevali, kar jim je zapovedal.

         Glavna zapoved je bila: »Ne imej drugih bogov poleg mene, ne delaj si rezane podobe, ljubi svojega Boga. Svoje slave ne dam drugemu. Do padlih, upornih bogov sem ljubosumen.« (Eks. 20:2–5)

         Obdobje zakonov se je začelo pred sinajsko goro, ko se je Mojzes srečal z Bogom in je trajalo dolgo, vse do rojstva Novozavezne cerkve v Apostolskih delih 2:1, ko je Jezus poslal Svetega Duha na vernike, kar je več kot 1500 let. Potem se je začelo novo obdobje milosti.

         Dve glavni preizkušnji za ljudi v tem obdobju sta bili: držati se celotnega zakona in s tem vseh 613 zapovedi: Jakob 2:10 Kdor se namreč drži vse postave, krši pa eno zapoved, je kriv za kršitev vseh. 11 Kajti tisti, ki je rekel: Ne prešuštvuj! je rekel tudi: Ne ubijaj! Če torej ne prešuštvuješ, ubijaš pa, si postal kršilec postave. Padli človek tega ni mogel izpolniti. Bog pa je imel namen poslati nekoga, ki bo celoten zakon lahko izpolnil. Druga preizkušnja na koncu te pete dispenzacije je bila, ali bo Božje ljudstvo sprejelo Božjega poslanca, podobnega Mojzesu. Koga? Jezusa.

DEVTERONOMIJ 18:15 Preroka iz tvoje srede, izmed tvojih bratov, kakor mene, ti bo obudil GOSPOD, tvoj Bog; njega poslušajte. 18 Obudil jim bom preroka izmed njihovih bratov, kakor tebe, in položil bom svoje besede v njegova usta in govoril jim bo vse, kar mu bom zapovedal. 19 Kdor ne bo poslušal mojih besed, ki jih bo govoril v mojem imenu, tega pokličem na odgovor.

            Druga preizkušnja je bila, da bi prepoznali in sprejeli Mesijo, ki je bil med drugim prerok kakor Mojzes. Izraelski narod se ni držal zakonov in niso hodili v Duhu in tudi niso prepoznali Mesije Jezusa. Judje so živeli po svojih, človeških postavah: Rimljanom 10:3 Ker namreč niso poznali Božje pravičnosti in so skušali uveljaviti svojo (človeško tradicijo), se niso podredili Božji pravičnosti. 4 Kajti konec postave je Kristus, v pravičnost vsakomur, ki veruje. Konec postave in tudi obdobja Mojzesovih zakonov je Kristus, ki je avtor naslednje, šeste dispenzacije milosti.

Kako je Bog sodil Božji narod, ker se niso držali Božjih zapovedi? Severno kraljestvo Izrael je šlo v izgnanstvo 733 pred Kristusom, južno, Judovo kraljestvo pa je doživelo končno sodbo leta 70 n. š. Ponos njihove religije – Herodov tempelj je bil porušen, Judje pa so šli v izgnanstvo za skoraj dva tisočletja.

Kako se je pokazala Božja milost? Bog jim je dal sistem žrtvovanja za pokritje grehov. To ni prineslo odrešenja. Končno odrešenje je tudi zanje po milosti in veri v Jezusa. Začasna vera je bilo prelitje živalske krvi, da so jim bili grehi pokriti in se je Bog spet ozrl nanje. Naslednja milost ljudstvu so bili sodniki, kralji in preroki. Sodniki so jih reševali izpod jarma tujih narodov. Pravični kralji so jim omogočili pobožno in pravično življenje in manifestacijo Božje slave. Preroki pa so jim razložili zakone in jih pozivali nazaj k ubogljivosti, k spokorjenju.

OBDOBJE MILOSTI (Apd. 2:1 – Razodetje 19:21)

Od padca človeka, to je od obdobja vesti naprej so Božji ljudje vedeli za Božji načrt, da prihaja nekdo, ki bo hudiču strl glavo, in bo odkupitelj in odrešenik sveta. Bog je poslal svojega edinorojenega Sina na svet kot popolno žrtev za grehe človeštva. Oznanil je Božjo milost in ljubezen. Spet lahko vstopimo v odnos z Bogom, ker je bila pregrada greha odstranjena.

JANEZ 1:17 Postava (zakon) je bila namreč dana po Mojzesu, milost in resnica pa je prišla po Jezusu Kristusu.

ROMANS 10:4 (N.L.T.) Christ has already accomplished the purpose for which the law was given. AS A RESULT, ALL WHO BELIEVE IN HIM ARE MADE RIGHT WITH GOD (Jub. prevod: Rimljanom 10:4 Zakaj konec postave je Kristus, zato se daje pravičnost vsakomur, ki veruje.)

Do prejšnjega obdobja zakonov je bil Bog povečini le Bog Izraelcev, toda v novem, šestem obdobju milosti se je ozrl tudi na pogane. Božje delo se je iz Izraela razširilo na ves svet. Jezus je večkrat služil in pomagal poganom. Na binkoštni dan, ko je Jezus izlil Duha, lansiral in opremil novozavezno cerkev, so bile temu dogodku priča ljudje iz raznih narodov: Apostolska dela 2:9 - Parti, Medijci in Elámci in tisti, ki prebivamo v Mezopotamiji, Judeji in Kapadokiji, v Pontu in Aziji, 10 v Frigiji in Pamfiliji, v Egiptu in v libijskih krajih blizu Cirene, in mi iz Rima, ki se zdaj mudimo tukaj, 11 Judje in spreobrnjenci, Krečáni in Arabci – vsi jih slišimo, kako v naših jezikih oznanjajo velika Božja dela!

Evangelij se je razširil po vsem svetu in kdor mu prisluhne, ve, da Božje kraljestvo prihaja na vso zemljo in s tem novo, zadnje obdobje pred večnostjo. Odrešenik bo prejel kraljevsko oblast, zavladal bo nad svetom, izkoreninil greh in zlo ter odstranil ves hudobni zarod. Ko bodo zlo, greh in smrt odstranjeni, bo končno lahko nastopila večnost in bo Božja volja obveljala po vsem stvarstvu.

Ključna oseba, ki ji je Bog razodel milost Nove zaveze, je bil apostol Pavel. Prejel je več razodetij kot drugi apostoli, še posebej kar se tiče poganov.

EFEŽANOM 3:1 Zato jaz, Pavel, jetnik Kristusa Jezusa za vas, pogane ..., 2 mislim, da ste slišali za načrt Božje milosti, ki mi je bila dana za vas. (angl.: If ye have heard of the dispensation of the grace of God) 3 Kakor sem prej na kratko zapisal, mi je bila po razodetju razkrita skrivnost. 4 Če tisto berete, lahko doumete, kako razumevam Kristusovo skrivnost. 5 Ljudem prejšnjih rodov ni bila razkrita, kakor je zdaj v Duhu razodeta njegovim svetim apostolom in prerokom, 6 da so namreč pogani sodediči, soudje in soudeleženci obljube v Kristusu Jezusu, in sicer po evangeliju, 7 katerega služabnik sem postal po daru Božje milosti, ki mi je bila dana po delovanju njegove moči.

Odgovornost ljudi v tej dispenzaciji je, da ubogamo in se ravnamo po postavah Nove zaveze. In prva je, da sprejmemo odrešenje po veri v Jezusa.

RIMLJANOM 5:17 Kajti če je smrt zaradi enega prestopka zakraljevala po enem, bodo tisti, ki prejemajo obilje milosti in daru pravičnosti, toliko bolj kraljevali v življenju po enem, Jezusu Kristusu. 18 Kakor se je torej po prestopku enega človeka (Adam) zgrnila obsodba na vse ljudi, tako tudi zaradi pravičnega dejanja enega prihaja na vse ljudi opravičenje, ki daje življenje.

19 Kakor so namreč zaradi neposlušnosti enega človeka mnogi postali grešniki, tako bodo tudi zaradi poslušnosti enega (Jezusa) mnogi postali pravični. 20 Postava pa je nastopila zato, da bi se prestopek pomnožil. Toda kjer se je pomnožil greh, se je še veliko bolj pomnožila milost, 21 da bi prav tako, kakor je greh kraljeval s smrtjo, po našem Gospodu Jezusu Kristusu milost kraljevala s pravičnostjo za večno življenje.

Kaj je posebna preizkušnja tega obdobja? Ali bo človeštvo sprejelo Boga in Božji dar odrešenja s preprostim darom vere v Gospoda Jezusa Kristusa? Ker je hudič močno onesnažil in pokvaril ta svet, vemo, da bo večina sveta zavrnilo ta dar, v času preganjanj pa tudi mnogi kristjani.

Sodba človeštva. Ker človeštvo zavrača Boga in se bo upornost zaključila z velikim uporom antikrista in ekstremno grešnostjo zemlje, bo nad vso zemljo prišla Božja jeza in uničenje te posvetne civilizacije.

Božja milost se razodeva tudi v tem obdobju. Kri Jezusa za naše odrešenje in očiščenje grehov in še: Bog bo izgradil svojo cerkev in jo bo v stiskah varoval pred hudičem, ki jo hoče uničiti. Kot devico jo bo pripravil za srečanje z Jezusom v zraku.

MATEJ 16:18 Jaz pa ti povem: ›Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala.

Največja milost pa je, da bo Jezus s svojimi svetimi na koncu obdobja milosti prišel rešit zemljo pred samouničenjem in jo bo ozdravil zla.

OBDOBJE TISOČLETNEGA KRALJESTVA NA ZEMLJI (Razodetje 20:1-10)

Za našim obdobjem milosti prihaja popolnoma novo, sedmo obdobje Jezusovega tisočletnega kraljestva na zemlji. Jezus Kristus se bo v nebeškem telesu vrnil na zemljo, s svojimi svetimi od posvetnih vladarjev prevzel oblast nad zemljo in uvedel Božje teokratsko vladanje. Hudiča in temna duhovna vladarstva bo vrgel v brezno in zapečatil. Prvič po Adamu ne bodo več mogli povzročati upornosti v ljudeh. Skupaj z njimi bodo propadle tudi vse poganske lažne religije. Ljudje bodo poznali Boga in kralja Jezusa, a se bodo morali naučiti ubogljivosti Božjim postavam in poslušnosti njegovemu vodenju, tako da mu bodo podredili svoje srce. Greh bo povečini izkoreninjen in zemlja bo postala raj. To bo zadnji korak oz. obdobje pred večno, nebeško zemljo, ko bo vse stvarstvo popolno, idealno in bo Jezus predal vladarstvo Bogu, ki bo postal vse v vsem.

Ključna oseba tisočletja bo Mesija Jezus. Danes je precejšen kaos v cerkvah, Jezusova prisotnost pa bo naredila red. Iz Jeruzalema bodo šla učenja po vsem svetu. Jezus bo prinesel nova razodetja, novo ureditev in veliko moč (Marko 9:1). Božja prisotnost in maziljenje bo bistveno večje, grešni posvetni duh ne bo več vlekel ljudi proč od Boga.

Odgovornost ljudi bo podobna šestemu obdobju – odgovornost ubogati Novo zavezo, vendar, ker bo Božja ureditev povsod po zemlji, bodo biblijski prazniki in sobote zapovedane, obenem z romanji, prav verjetno tudi jubilejna in sobotna/odpustna leta vsako 7. leto. Uvedel bo nove zakone. Spremembe bodo glede na današnje krščanstvo, nekaj bo starega, nekaj bo novega. Temeljna pa bo še vedno vera v Jezusovo križanje in vstajenje ter spokoritev grehov. Zavladala bo blaginja, Bog bo blagoslavljal narode. V mileniju bodo izpolnjene vse starozavezne prerokbe, še posebej tiste, ki se tičejo izraelskega naroda.

Milenij še ne bo popoln, ker bo še nekaj greha, smrt in bolezni, ki bodo zlahka ozdravljene. Čeprav bo na začetku milenija Bog z zemlje odstranil hudobni zarod, se bodo zaradi pomešanih genov v manjšini še rojevali hudobneži, ljuljka, ki jo je med človeštvo zasejal hudič. Do konca milenija se jih bo nabralo večje število. Hudič bo izpuščen iz brezna in bo še zadnjič zapeljal te ljudi. Hoteli bodo napasti Jeruzalem in Jezusov prestol.

Božja sodba bo prišla: uničeni bodo in vrženi v ognjeno jezero. Druga sodba belega prestola (Razod. 20:11) bo ločila hudobneže od svetih in končno bo zavladala pravica v vsem stvarstvu, nastopile bodo idealne razmere za večnost brez greha in smrti. In na novi zemlji bo Bog končno prišel živet med svoje ljudi. To bo tisti končni popoln počitek. (Razod. 22:1-5)

Branko Dežman

OSLAVLJENJE

OSLAVLJENJE

September 2016

          Kaj pomeni izraz oslavljenje? To je vrhunec Božjega dela v kristjanih, ko bo preobrazil  naša mesena grešna umrljiva telesa in bomo oblekli neumrljiva in neuničljiva nebeška telesa. Lahko bomo  živeli večno v nebesih. Zdaj imamo nepopolno, meseno, grešno naravo, ki nas stalno vleče v greh in se moramo stalno boriti proti njemu. Zato smo smrtni, podvrženi boleznim. Oslavljenje pa pomeni, da nam bosta greh in grešna narava odvzeta z namenom, da bomo lahko vstopili v nebesa in v telesu imeli dostop do Božjega prestola. V nebesih greha ni. Postali bomo popolni. Greh ne bo imel več oblasti nad nami. Bog nas bo oblekel z nadnaravnim nebeškim nepropadljivim telesom in bomo živeli večno skupaj z Jezusom.

            Zakaj je oslavljenje potrebno? Bog je rekel v 1 Korinčanom 15:50: »…meso in kri ne moreta podedovati Božjega kraljestva.« Z drugimi besedami: Bog ne bo dovolil, da mesenost, greh in grešna narava vstopita v nebesa. Bog noče greha v večnosti, da bi tudi v nebesih vladal večni greh in vse, kar greh potegne za sabo – vse to, kar vidimo sedaj na grešni zemlji. Bog bo na koncu milenija uničil greh in smrt in vse stvarstvo bo spet popolno in večno. Oslavljenje bo čudovita izkušnja, ko bomo prejeli nebeško naravo.

Je zadnja od treh stvari, ki jih bo Bog naredil v nas, preden nas bo sprejel v nebesa:

1 - opravičenje je enkraten dogodek, ko prejmemo odrešenje in vstopimo v odnos z Bogom. Pomeni, da nas Bog osvobodi kazni greha in ni več Božje jeze nad nami. Razglasi nas za pravične in opravičene zaradi Jezusovega Duha, ki biva v nas in je oživil našega prej mrtvega duha. Spravljeni smo z Bogom. Pregrada greha je bila pretrgana in imamo občestvo z Bogom. Nismo mu več sovražni, lahko zaživimo v miru z Njim. Kazen za greh je bila odstranjena, toda bitka z grehom še traja do oslavljenja.

RIMLJANOM 5:1 Ker smo torej opravičeni iz vere, živimo v miru z Bogom po našem Gospodu Jezusu Kristusu.

2 – posvečenje. Ker v nas še ostaja grešna narava, na nas preži greh in nam včasih spodleti, zato potrebujemo posvečenje. To je nenehen proces, ko nas Jezusova kri po veri očiščuje greha in smo sveti pred Bogom, duhovno lahko vstopamo v njegovo prisotnost in postopoma postajamo podobni Jezusu.

1 JANEZ 1:7 Če pa hodimo v luči, kakor je v luči on sam, smo med seboj v občestvu in kri njegovega Sina Jezusa nas očiščuje vsakega greha. 

3 - In končno bomo doživeli še oslavljenje. Ob Jezusovem drugem prihodu nam bo odstranjen greh in naša grešna narava, ko bomo vzeti v nebesa. Prejeli bomo nebeško naravo in bomo popolnoma svobodni. Bog nam bo podelil svojo slavo in bomo postali takšni, kot je Jezus in bomo nenehno v njegovi prisotnosti gledali Božje obličje. Torej Bog nam omogoča, da se iz stanja, ko smo izgubljeni grešniki pod satanovo oblastjo, rešimo in postanemo sveta neuničljiva nebeška bitja in člani Božje nebeške družine – Božji sinovi in hčere. Zavedajmo se tega in ne obupajmo.

Vstalo telo

1 KORINČANOM 15:35 Pa bo kdo vprašal: »Kako so lahko mrtvi obujeni? S kakšnim telesom pridejo?« 36 Neumnež! Kar ti seješ, ne oživi, če ne umre. 37 In to, kar vseješ, ni telo, ki bo nastalo, ampak golo zrno, bodisi pšenice ali česa drugega.38 Bog pa mu da telo, kakor je določil, in sicer vsakemu semenu lastno telo. 

39 Niso vsa živa (mesena) bitja iz istega mesa, ampak je drugo meso pri ljudeh, drugo pri živini, drugo pri pticah in drugo pri ribah. 40 So nebesna in zemeljska telesa. Toda drugo je veličastvo nebesnih teles, drugo zemeljskih. 41 Drugo je veličastvo sonca in drugo veličastvo lune in drugo veličastvo zvezd. Zvezda se namreč od zvezde razlikuje po veličastvu.

42 Tako je tudi z vstajenjem mrtvih. Seje se v propadljivosti, obuja pa v nepropadljivosti. 43 Kar se seje v nečasti, vstaja v veličastvu. Kar se seje v slabosti, vstaja v moči (v slavi). 44 Seje se duševno (naravno, zemeljsko) telo, vstaja duhovno telo. Če obstaja duševno (naravno, zemeljsko) telo, obstaja tudi duhovno. 45 Tako je tudi pisano: Prvi človek Adam je postal živa duša, poslednji Adam pa oživljajoči duh. 

46 Toda ni najprej to, kar je duhovno, ampak to, kar je duševno (naravno, zemeljsko), potem to, kar je duhovno. 47 Prvi človek je iz prsti, zemeljski, drugi človek pa je iz nebes. 48 Kakršen je bil zemeljski, taki so zemeljski, in kakršen je nebeški, taki so tudi nebeški. 49 In kakor smo nosili podobo zemeljskega, bomo nosili tudi podobo nebeškega. Tudi mi bomo oslavljeni, podobno kot je bil Jezus.

50 To pa povem, bratje: meso in kri ne moreta podedovati Božjega kraljestva pa tudi propadljivost ne podeduje nepropadljivosti. 51 Glejte, skrivnost vam povem: vsi ne bomo zaspali (umrli), vsi pa bomo spremenjeni, 52 hipoma, kakor bi trenil z očesom, ob glasu poslednje trobente. Zadonela bo namreč in mrtvi bodo vstali nepropadljivi in mi bomo spremenjeni. 

53 Kajti to, kar je propadljivo, si mora obleči nepropadljivost, in kar je umrljivo, obleči neumrljivost. 54 Ko pa si bo to, kar je propadljivo, obleklo nepropadljivost, in to, kar je umrljivo, obleklo neumrljivost, tedaj se bo izpolnila beseda, ki je zapisana: Smrt je použita v zmagi.

            Kdaj bomo doživeli oslavljenje? Verz 51 pravi, da ob glasu sedme trobente, ko bodo mrtvi kristjani obujeni, živi pa vzeti v nebo, kjer bomo hipoma spremenjeni in oslavljeni z nebeškimi telesi. Na nebu se bomo srečali z ženinom Jezusom in odšli z njim na Bema sodbo in Jagnjetovo poročno gostijo. Kvalificirani bomo za življenje in delo skupaj z Jezusom in bomo vladali skupaj z njim.

KOLOŠANOM 3:4 Ko se bo prikazal Kristus, vaše življenje, tedaj se boste tudi vi prikazali z njim v slavi.

Mislim, da to govori o razodetju Božjih sinov, ki ga stvarstvo nestrpno pričakuje.

RIMLJANOM 8:18 Mislim namreč, da se trpljenje sedanjega časa ne dá primerjati s slavo, ki se bo razodela v nas. 19 Kajti stvarstvo nestrpno hrepeni po razodetju Božjih sinov. 20 Stvarstvo je bilo namreč podvrženo ničevosti, in sicer ne po svoji volji, ampak zaradi njega, ki ga je podvrgel, v upanju, 21 da se bo tudi stvarstvo iz suženjstva razpadljivosti rešilo v svobodo slave Božjih otrok. 

22 Saj vemo, da celotno stvarstvo vse do zdaj skupno zdihuje in trpi porodne bolečine. 23 Pa ne samo ono: tudi mi, ki imamo prvine Duha, tudi mi zdihujemo sami v sebi, ko željno pričakujemo posinovljenje, odrešenje svojega telesa. Bog enači prejetje nebeškega telesa s posinovljenjem.

            Koga bo oslavil? Tiste, ki je vnaprej določil (to ve le Bog) in jih je poklical,  opravičil in posvetil:

RIMLJANOM 8:30 (Chr.) In katere je naprej odločil (vnaprej določil – to so tisti, ki so resnično odrešeni), te je tudi poklical, in katere je poklical, te je tudi opravičil, in katere je opravičil, te je tudi oslavil.

Jezusu postajamo podobni že sedaj, kako vemo, da bomo tudi mi oslavljeni? Po njegovi milosti: Če nas je poklical, opravičil in posvetil – če Jezus biva v nas. Ko se bo Jezus razodel z nebes, bomo vzeti v nebo in postali bomo podobna oslavljena nebeška bitja, kot je on. Jezus je vstal kot prvenec (prvi sad) vstajenja in mi bomo sledili njegovemu vzoru.

1 JANEZ 3:2 Ljubi, zdaj smo Božji otroci; ni pa še razodeto, kaj bomo. Vemo pa, da mu bomo podobni, ko se bo razodel, ker ga bomo gledali takšnega, kakršen je …

FILIPLJANOM 3:20 Naša domovina pa je v nebesih, od koder tudi pričakujemo odrešenika, Gospoda Jezusa Kristusa. 21 Ta bo z močjo, s katero si more podvreči vse, preobrazil naše bedno telo, tako da ga bo naredil podobno telesu svojega veličastva.

            Ko je Jezus vstal od mrtvih, je prejel neumrljivo nebeško telo in je bil oslavljen, ko je bil vzet v nebesa.

JANEZ 7:39 To pa je rekel o Duhu, ki ga bodo prejeli tisti, kateri so sprejeli vero vanj. Duha namreč še ni bilo, ker Jezus še ni bil poveličan (oslavljen).

1 TIMOTEJ 3:16 Ni dvoma, da je skrivnost vere velika, in ta je: On je bil razodet v telesu, potrjen po Duhu, gledali so ga angeli, oznanjen je bil poganom, svet je vanj veroval in povzdignjen je bil v slavo. Sv. Duha je izlil na nas kristjane potem, ko je bil oslavljen.

            Kaj se zgodi, ko nas bo Bog oslavil? Vsakemu bo podelil svojo slavo in slavo Sina Jezusa Kristusa. Razodete so nam neverjetne stvari, ki jih sedaj niti ne moremo povsem razumeti.

RIMLJANOM 8:17 Če smo pa otroci, smo tudi dediči, in sicer dediči Božji in sodediči Kristusovi, ako z njim trpimo, da se tudi z njim oslavimo.

            Da se z Njim oslavimo pomeni, da ko nas bo oslavil, bo storil podobno, kot je storil Jezusu, ko ga je povišal na svojo desnico nad vsako oblast in vladarstvo. Svojo slavo bo podelil z nami in Jezus bo delil svoj prestol z nami. (Razodetje 3:21) Gledali bomo njegovo lepoto in veličastvo. Apostoli so pričakovali to slavo zase.

RIMLJANOM 5:2 … po katerem se nam je tudi po veri odprl dostop v to milost, v kateri stojimo in se ponašamo z upanjem na Božjo slavo.

1 PETER 5:1 Vsekakor pa starešine prosim jaz, ki sem sostarešina in priča trpljenja Kristusa, in bom tudi sam deležen slave, ki se bo razodela: …

            Kako bomo zgledali oslavljeni v novem nebeškem telesu? Nebeško telo oblečemo povrhu (2 Kor. 5:2) in meseno telo se preobrazi v večno. Povzdignjeni bomo v nebeško slavo. Prejeli bomo veliko moč in umske sposobnosti. Za naš obstoj bomo še vedno odvisni od Boga. Nebeško telo ne bo imelo krvi (1 Kor. 15:50), ampak bo Božji Duh vir življenja novemu telesu. Nekatere značilnosti zemeljskega telesa bodo ostale. Svoje bližnje bomo lahko prepoznali. Jezus, Abraham, Mojzes, Elija so ostali prepoznavni. Brazgotine ran na rokah in nogah bodo Jezusu ostale za vekomaj in stvarstvo se bo vedno spominjalo, da je bil žrtvovan za nas. Nekateri zmotno učijo, da bomo po oslavljenju duhovi v nebesih. Umrli so duhovi v raju danes in čakajo na dan oslavljenja. Prihaja dan vstajenja mrtvih, vznešenja živih, oslavljenja in prve sodbe vernikov, ko bomo prejeli nadnaravna otipljiva telesa iz nebeške materije.

Jezus je lahko tudi prikril svojo prepoznavnost (Luka 24:16). Po svoji volji se je lahko nenadoma pojavil ali izginil. Lahko je vstopil skozi zaklenjena vrata ali jedel z učenci (Luka 24:43). Hrana v nebesih ni potrebna za preživetje. Skratka: »NO LIMITS« - telo brez omejitev! Ne bo več sužnjevanja odvisnostim, ne bolečine, joka, slabosti in utrujenosti. Ne bo več bergel in invalidskih vozičkov. Bog nas bo opremil z močjo in izžarevali bomo Jezusovo slavo in notranjo lepoto zaradi svetosti in Božjega Duha, ki bo v nas.

FILIPLJANOM 3:20 Naša domovina pa je v nebesih, od koder tudi pričakujemo odrešenika, Gospoda Jezusa Kristusa. 21 Ta bo z močjo, s katero si more podvreči vse, preobrazil naše bedno telo, tako da ga bo naredil podobno telesu svojega veličastva (slave).

2 KORINČANOM 3:18 Vsi mi, ki z odgrnjenim obrazom motrimo Gospodovo veličastvo (slavo) – kakor bi odsevalo v ogledalu – (Ali: Vsi mi, ki z odgrnjenim obrazom kakor ogledalo odsevamo Gospodovo veličastvo.), se spreminjamo v isto podobo, iz veličastva v veličastvo (Ali: iz enega nivoja slave v drugega), prav kakor od Gospoda, Duha.

2 KORINČANOM 4:16 Zato ne omagujemo. Nasprotno, čeprav naš zunanji človek razpada, se naš notranji (duhovni) iz dneva v dan obnavlja. 17 Naša trenutna lahka stiska nam namreč pripravlja čez vso mero težko, večno bogastvo slave, … To je vrhunec Božjega načrta odrešenja, po katerem hrepenimo.

            Jezus je molil velikoduhovniško molitev v getsemanskem vrtu, da bi ga Bog oslavil s slavo, ki jo je imel, preden je bil svet. Vemo, da se je Jezus odrekel svoje prvotne nebeške slave, ko je bil z nebes poslan na zemljo, da je bil rojen v človeški podobi in je imel človeško naravo. Bil je ponižan in žrtvovan za grehe človeštva, a podzemlje ga ni moglo zadržati. Vstal je od mrtvih, premagal je greh in smrt.

JANEZ 17:1 Ko je to izrekel, je povzdignil oči proti nebu in dejal: »Oče, prišla je ura. Poveličaj svojega Sina, da Sin poveliča tebe, 2 kajti dal si mu oblast nad vsemi živimi bitji, da bi dal večno življenje vsem, ki si mu jih dal. 3 Večno življenje pa je v tem, da spoznavajo tebe, edinega resničnega Boga, in njega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa. 4 Jaz sem te poveličal na zemlji s tem, da sem dokončal delo, ki si mi ga dal, da ga opravim. 5 In zdaj me ti, Oče, poveličaj (oslavi) pri sebi z veličastvom (slavo), ki sem ga imel pri tebi, preden je bil svet.

            Bog je odgovoril na to molitev in Jezusu dal slavo, enako, kot jo je imel pred stvarjenjem sveta.

1 PETER 1:20 On je bil že pred stvarjenjem sveta spoznan, razodel pa se je poslednji čas za vas, 21 ki po njem verujete v Boga, ki ga je obudil od mrtvih in mu dal slavo, tako da se vaša vera in upanje nanašata na Boga.

            Jezus je šel najprej skozi trpljenje in smrt, po vstajenju pa je bil oslavljen. Podobno velja tudi za nas. Jezus, preroki in apostoli so plačali ceno trpljenja in tudi mi jo plačujemo. Po vstajenju/vznešenju bomo oslavljeni.

LUKA 24:25 In on jima je rekel: »O nespametna in počasna v srcu za verovanje vsega, kar so povedali preroki! 26 Mar ni bilo potrebno, da je Mesija to pretrpel in šel v svojo slavo?«

2 KORINČANOM 5:1 Vemo namreč tole: če razpade naša zemeljska hiša (telo), ki je le šotor, imamo v nebesih zgradbo od Boga (nebeško telo), hišo, ki je niso naredile roke in je večna. 2 Zato tudi v tem svojem stanju vzdihujemo in si želimo kar povrh obleči svoje bivališče, ki je iz nebes, 3 seveda le, če se izkažemo, da nismo goli (v grehu), ko se slečemo. 4 Dokler namreč živimo v tem šotoru, vzdihujemo in teži nas, ker se ne bi radi slekli, ampak bi se radi oblekli kar povrh, tako da bi življenje použilo to, kar je umrljivo. 

5 Tisti pa, ki nas je za to pripravil, je Bog, ki nam je dal poroštvo Duha. 6 Zato smo vedno pogumni, čeprav vemo, da smo zdoma in daleč od Gospoda, dokler smo doma v tem telesu, 7 saj v veri hodimo in ne v gledanju. 8 Vendar smo pogumni in zadovoljni s tem, da se bomo izselili iz telesa (umrli) in se priselili h Gospodu. 9 Zato si tudi prizadevamo, da bi mu bili všeč, bodisi da smo priseljeni v telesu bodisi da smo izseljeni.

Branko Dežman

YOM KIPPUR - Veliki spravni dan

YOM KIPPUR

Veliki spravni dan

September 2018

Znano je, da kristjani bolj in bolj praznujejo Božje biblijske praznike in seznanjenost z njimi narašča, kar se vidi tudi na internetu. V Stari zavezi so bili Izraelci Božje izbrano ljudstvo in se niso smeli družiti s pogani, ki so častili demonske Bogove.  Njihov odnos do poganov je bil zato sovražen. Toda Bog je tudi nekatere pogane vključil med Božje ljudstvo. Katere? Jožefovo in Mojzesovo ženo na primer, prek Moabke Rute in vlačuge Rahabe iz Jerihe pa je šla celo mesijanska rodovna linija.

Jezus je plačal ceno na križu, da je vse človeštvo spravil z Bogom. Bog je lahko poslal apostole med pogane. Po Božjem načrtu so bili Judje odžagani od žlahtne oljke in razkropljeni po svetu, pogani pa smo bili vcepljeni v žlahtno oljko in smo postali duhovni sodediči Božjih obljub. Državna cerkev je v 4. stoletju podržavila oz. ugrabila Jezusovo Cerkev. In ta religiozna cerkev oz. hudič zanjo je ustvarila sovražen odnos do Judov in antisemitizem. Preganjanje Judov je trajalo skozi stoletja in obstaja tudi danes. Toda Bog nam nekaj razodeva v Novi zavezi.

Obstaja skrivnost, ki sploh ni skrivnost in je opisana v Efežanih. Ta skrivnost je združen odnos med Judi in pogani, ki se imenuje EN NOVI ČLOVEK, angl. ONE NEW MAN, kaže se že sedaj ob času konca. Kristjani vse bolj podpiramo Izrael in podpiramo njihovo evangeliziranje in vse več je odrešenih. Bolj ko se bliža Jezusov prihod, bolj bo rasla povezanost med Izraelci in kristjani. Netanyahu večkrat povabi Benny Hinna, da molita skupaj. Tudi Trump je priljubljen pri njih, ker je priznal Jeruzalem za prestolnico. Bog pravi, da bo iz Izraelcev in kristjanov naredil eno – enega novega človeka. Pravzaprav je Bog iz obeh že naredil eno, le odnos med nami se mora postopoma razviti v enotnost.

Kaj najbolj ovira, da bi Izraelci sprejeli kristjane? Kaj lahko kristjani storimo, da bi pospešili duhovni odnos z Izraelci, podrli steno pregrade in bi postali sodržavljani svetih? Mnogi Izraelci se vse bolj spreobračajo k Jezusu. Božji Biblijski prazniki (Levitik 23) postajajo vse bolj sprejeti in poznani med kristjani in nadomeščajo tradicijo. Torej smo na dobri poti. Božje prerokbe se bodo izpolnile. Izraelci ne bodo praznovali božiča, ker ima poganske korenine v starorimskem praznovanju Brumalije in Saturnalije, prav tako ne Velike noči, ki ima korenine v babilonski tradiciji in je le na zunaj odeta z »Jezusovim vstajenjem.«

Torej Jezus kot glava Cerkve in Božjega izraelskega ljudstva ima še nekaj dela, da se te stvari izravnajo in se bodo, ker je Njegov prihod blizu. Biblija prerokuje obnovo vseh stvari (Apd. 3:21, Mat. 17:11). Niti sobota niti prazniki niso zakon v Novi zavezi, vendar nas bo Bog blagoslovil, če se jih spomnimo, jih poznamo in jih imamo v srcu. To bo pritegnilo tudi Izraelce, da se bodo odprli kristjanom in sprejeli Mesijo Jezusa. Mi se lahko naučimo od Izraelcev o biblijskih koreninah, oni pa se lahko naučijo od nas o Svetem duhu, duhovnih darovih in ostalih Novozaveznih spremembah. Kaj je Pavel napisal o enem novem človeku – enosti, ki jo moramo doseči med Izraelci in kristjani:

EFEŽANOM 2:11 Zato pomnite, da so vas, ki ste v mesu pogani, ti, ki se imenujejo obrezane (Izraelci), a so obrezani z roko v mesu, nekoč imenovali neobrezane. 12 Pomnite torej, da ste bili v tistem času ločeni od Mesija, zunaj Izraelovega občestva in tuji zavezam obljube. Bili ste brez upanja in v svetu brez Boga. 13 Zdaj pa ste v Kristusu Jezusu vi, ki ste bili nekoč oddaljeni, postali po Kristusovi krvi bližnji (tako Bogu kot Izraelcem). 

14 Kajti on je naš mir, on, ki je iz obeh (Izraelcev in kristjanov) napravil eno, s tem da je podrl steno pregrade, to je sovraštvo. V svojem mesu 15 je odpravil postavo zapovedi v predpisih, da bi v sebi iz dveh ustvaril enega, novega človeka. Vzpostavil je mir 16 in po križu spravil oba z Bogom v enem telesu, ko je v svoji osebi ubil sovraštvo. 17 Prišel je, da bi oznanil mir vam, ki ste bili daleč, in mir tistim, ki so bili blizu. 

18 Kajti po njem imamo oboji dostop k Očetu v enem Duhu. 19 Potemtakem niste več tujci in priseljenci, temveč sodržavljani svetih in domačini pri Bogu. 20 Sezidani ste na temelju apostolov in prerokov. Vogalni kamen pa je sam Kristus Jezus, 21 v katerem se zedinja celotna zgradba, tako da raste v svet tempelj v Gospodu. 22 Vanj se z drugimi tudi vi vzidavate za Božje bivališče v Duhu.

Logično je, da mora priti do enotnosti, če smo v enem Duhu in je Jezus naš Gospod. Kaj je bil v koreninah veliki spravni dan? To je bil najsvetejši dan, ko se je moral ves izraelski narod vsako leto spokoriti, se postiti in se ponižati pred Bogom. Veliki duhovnik je šel v svetišče pred Božjo šekino slavo delat spravo z Bogom zase in za ljudstvo. Če je bilo kaj narobe, bi lahko umrl. Aronova sinova sta umrla, ker sta šla po svoji volji v najsvetejše in ne po predpisih.

Duhovnik je žrtvoval junca za grehe svoje družine (Levitik 16), kozla za grehe ljudstva, na drugega izžrebanega kozla pa je položil roke in v molitvi nanj naložil grehe ljudstva. Odgnali so ga v odročne puščavske kraje, kjer je najbrž poginil. Vse te stvari so bile le senca pravih, ki jih je izpolnil Jezus na križu in nase prevzel grehe sveta. Torej bistvo velikega spravnega dne je bilo: strahospoštovanje do Boga, spokorjenje, posvečenje, svetost – Kadosh, spravljen in obnovljen odnos z Njim – da so bili za eno leto sprejeti pri Bogu.

Gospod Jezus Kristus je izpolnil Veliki spravni dan na križu. On je postal popolna žrtev in nas je spravil z Bogom, da nismo več pod obsodbo greha. Odkupljeni smo, očiščeni s krvjo Jezusa in sprejeti pri Bogu. Človek je postal eno z Bogom. Ni nam treba več opravljati teh starozaveznih žrtvovanj živali. Toda praznik ostaja, ker je postavljen za vekomaj (Eksodus 12:14). Bog ima pripravljene posebne praznične blagoslove, če ga iščemo na praznične dni. Bogu je pomemben odnos, ne ceremonije!

Vsak dan moramo živeti posvečeno življenje, dobro pa je na Yom Kippur preiskati svoje srce, ali smo na pravi poti, ali hodimo v Božji volji. Ali delamo to, kar želi Bog? Ali smo se pripravljeni srečati z Jezusom, če se nenadoma pojavi? Ker je to spravni dan z Bogom, se posebej posvetimo molitvi za izgubljene ljudi okrog nas, ki so še pod obsodbo greha in se morajo spraviti z Bogom. Če se odločimo za post na ta dan, bolj predano molimo za odrešenje vseh, ki jih poznamo. Ker je bil to dan strahospoštovanja do Boga, molimo, da bomo tudi sami živeli v Božjem strahu. Vem, da ga tudi sam rabim več v duhovni hoji. To je dan, ko se lahko bolj potrudimo za duhovni prodor in vstopimo v Njegovo prisotnost.

Za mnoge od nas je gregorijansko novo leto tisto, ko pogledamo nazaj, ali je bilo uspešno leto in ustvarimo nove načrte za prihajajočih 12 mesecev. Za Izraelce pa je civilno novo leto praznik trobent, 1. tišri (7. mesec – letos 10. september 2018). Yom Kippur je pomenil zanje novo posvečenje, nov začetek in novo predanost pri hoji z Bogom, novo bogaboječnost in nove načrte za Božje služenje. Lahko se zgledujemo po tem.

Spomladanske praznike je Jezus že izpolnil s svojim prvim prihodom in je umrl na križu, vstal od mrtvih in ustanovil Novozavezno cerkev točno v dneh teh praznikov. Jesenske pa bo Jezus tudi izpolnil s svojim drugim prihodom. Kaj pričakujemo na Yom Kippur – Veliki spravni dan? Izraelsko ljudstvo se bo zelo verjetno spreobrnilo in se spravilo z Bogom na dan tega praznika. Zelo verjetno, da bo Mesija Jezus takrat stopil z neba na Oljsko goro. Še pred tem pa bo grešni kozel Azazel – hudič  zvezan v verige, vržen in zapečaten v brezno za 1000 let tudi na Yom Kippur. Ne bo več zapeljeval narodov. To sta verjetni in logični izpolnitvi, bomo pa videli, kako bo Bog vse to izpolnil. Slava Bogu.

Branko Dežman