POSVETITEV OTROK BOGU

POSVETITEV OTROK BOGU

November 2019

Nekateri krščujejo dojenčke, kar ni biblično. Dojenček ne zna presojati in se odločati. Krst in hoja z Bogom je odločitev vsakega posameznika. Ne more se nekdo drug odločiti za nas, ali bomo hodili z Bogom ali ne. Jezus je bil star 30 let, ko se je dal krstiti, Sv. Duh je prišel nadenj in je začel služiti z močjo. V Bibliji ni nobenega primera, da bi krstili dojenčke. Šele šoloobvezni otroci se lahko krstijo. Dovolimo Bogu, da nas vodi, ne delajmo meseno in na silo. V Svetem pismu so primeri posvetitve dojenčkov Bogu, z namenom, da se bo Bog zavzemal in skrbel zanje na podlagi zvestobe staršev. Da jih bo čuval in jih privedel do odločitve, ko bodo začeli hoditi z Njim in Mu služili tudi v zrelih letih. Bog se veseli otrok.

Poglejmo si primer posvetitve Jezusa v templju. To je bilo storjeno pod Gospodovo oz. Mojzesovo postavo. Mi tega ne delamo več pod postavo, ampak iz ljubezni do Boga, ker vemo, da je dobro za otroka, če je pod Božjimi perutmi in blagoslovom. To ni obveznost, če nočemo, je pa zelo priporočljivo. Mati Jesseja Duplantisa je molila: »Bog, naj bo tvoj Sv. Duh stalno za njegovimi petami, da ne skrene ne na levo ne na desno.« Bog jo je uslišal in mu je leta in leta prigovarjal ter ga opominjal, medtem ko je hodil po krivih potih, dokler se ni končno spreobrnil, ko je bil star 24 let.

Otroci so dar od Boga, vendar pripadajo Njemu, ne nam. Tudi mi pripadamo Njemu, ker je naš Stvarnik, zato smo Mu odgovorni za vse, kar delamo. To je razlog, da je otroke dobro posvetiti in jih predati Njemu v skrb. On je boljši starš, kot smo mi, ker jih povsod vidi in sliši in ve, kaj delajo. Nam jih zaupa, da bomo dobro skrbeli zanje in jih dobro vzgajali, tudi duhovno. Nekaterim parom ne da otrok. Vsaj pri nekaterih imam občutek, da nimajo smisla za otroke in ne bi dobro skrbeli zanje. Bog ve, če res.

JEZUSA DARUJEJO V TEMPLJU
LUKA 2:22 Ko so se dopolnili dnevi njenega (Marijinega) očiščevanja po Mojzesovi postavi (40 dni za dečka, 80 dni za deklico), so ga prinesli v Jeruzalem, da bi ga postavili pred Gospoda, 23 kakor je zapisano v Gospodovi postavi: Vsak moški prvorojenec naj se imenuje svet Gospodu, 24 in da bi žrtvovali, kakor je rečeno v Gospodovi postavi: dve grlici ali dva golobčka.
25 Bil pa je v Jeruzalemu mož, ki mu je bilo ime Simeon; bil je pravičen in bogaboječ. Pričakoval je Izraelovo tolažbo in Sveti Duh je bil nad njim. 26 In Sveti Duh mu je razodel, da ne bo videl smrti, dokler ne bo videl Gospodovega Mesija.
27 V Duhu je prišel v tempelj. In ko so starši prinesli dete Jezusa, da bi zanj opravili vse po običaju postave, 28 ga je tudi Simeon vzel v naročje, slavil Boga in rekel:
29 »Gospodar, zdaj odpuščaš svojega služabnika po svoji besedi v miru,
30 kajti moje oči so videle tvojo rešitev,
31 ki si jo pripravil pred obličjem vseh ljudstev:
32 luč v razodetje poganom in slavo Izraela, tvojega ljudstva.«
33 Njegova oče in mati sta se čudila temu, kar se je govorilo o njem. 34 Simeon jih je blagoslovil in rekel Mariji, njegovi materi: »Glej, ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje, ki se mu nasprotuje, 35 in tvojo lastno dušo bo presunil meč, da se razodenejo misli mnogih src.«
36 Tam je bila tudi prerokinja Ana, Fanuélova hči iz Aserjevega rodu. Bila je že zelo v letih. Po svojem devištvu je sedem let preživela z možem, 37 nato pa je kot vdova dočakala štiriinosemdeset let. Templja ni zapuščala, ampak je noč in dan s posti in molitvami služila Bogu. 38 Prav tisto uro je stopila tja in zahvaljujoč se slavila Boga ter o njem pripovedovala vsem, ki so pričakovali odkupitev Jeruzalema.
39 Ko so izpolnili vse po Gospodovi postavi, so se vrnili v Galilejo, v svoje mesto Nazaret. 40 Otrok pa je rastel in se krepil. Bil je vedno bolj poln modrosti in Božja milost je bila z njim.

Jezusova posvetitev je bila čudovita. Kar dva preroka sta bila ob njem in sta govorila spodbudne besede za prihodnost. Ali se tudi danes lahko zgodi podobno? Seveda. Zato je dobro posvetiti otroke Bogu.
Ana ni mogla roditi in je bila mnogo let zasramovana. Molila je, se zaobljubila in čudežno se ji je rodil Samuel. Posvetila ga je Bogu za Božjo službo. Bog ga je poklical za preroka. Če smo res predani, tudi mi posvetimo otroka za Božjo službo. Naj Bog izbere klic zanj, če pa ga že v srcu čutimo od Boga, pa molimo konkretno. Zame je stara mama molila, da bi bil duhovnik in se je zgodilo. Dejansko smo vsi Jezusovo duhovništvo, imam pa klic, da delam v Besedi in učim.

SAMUELOVA POSVETITEV:
1 SAMUEL 1:24 In ko ga je (Ana) odstavila, ga je peljala s seboj gori s tremi junci in z eno efo moke in z mehom vina in ga je privedla v hišo GOSPODOVO v Silu; a deček je bil še mlad. 25 In zaklali so junca in pripeljali dečka k (duhovniku) Eliju. 26 In ona reče: Ah, gospod moj, kakor res živi duša tvoja, gospod moj, jaz sem tista žena, ki sem tu pri tebi stala in GOSPODA prosila. 27 Za tega dečka sem prosila, in GOSPOD mi je izpolnil prošnjo, ki sem jo prosila od njega. 28 Zato ga tudi jaz izročam GOSPODU; vse dni, dokler bo živel, je izročen GOSPODU. In on se je ondi poklonil GOSPODU.
2:11 A deček je bil strežnik GOSPODU pred očmi Elija duhovnika.

Beseda posvetiti pomeni, da človeka oddvojimo ali izročimo za posvečen namen, to je Bogu za Božje namene. Večina krščanskih staršev to želi storiti. Dejstvo pa je, da ima vsak človek svobodno voljo, kaj bo delal v življenju. Mnogi starši sami niso dovolj posvečeni in niso močan vzor duhovnosti. Če pa starši služijo Bogu z vso predanostjo in zvestobo, bodo tudi otroci sledili vzoru. Nekateri starši mislijo, da so lahko leni in brezbrižni do duhovnih stvari, želijo pa, da bi otrok zrastel v duhovnega velikana. To ne gre. Oni morajo biti duhovni velikani in takšnega narediti tudi otroka.

Otroci so dar in nagrada od Boga. Blagoslovljen je dom, kjer so otroci vzgojeni po Božje:
PSALM 127:3 Glej, posest (dediščina) GOSPODOVA so otroci, plačilo njegovo telesni sad.
4 Kakor puščice v roki junakovi, tako so otroci mladih let.
5 O, blagor možu, ki je napolnil tul svoj z njimi! Ne bodo osramočeni, ko govore s sovražniki svojimi med vrati.

Zato je obred posvečenja otroka Bogu tudi obred, namenjen roditeljem – ko se starši in stari starši zavejo svoje vloge pri vzgoji in se zavežejo (ali celo zaobljubijo), da bodo po najboljših močeh vzgajali in vodili otroka po Božji poti. Pravzaprav je posvetitev otroka obveza za starše za resno delo z otroki. Stari starši imajo tudi pomembno vlogo in je dobro, da so prisotni pri posvetitvi, da se tudi zavejo in prevzamejo svojo vlogo. Stari starši lahko razbremenijo starše. Imajo več topline, časa, modrosti in lahko svetujejo, ker imajo izkušnje.
Marsikdo reče: Če bi imel izkušnje, ki jih imam danes in bi lahko še enkrat vzgajal, bi bolje opravil to delo. Stari starši morajo paziti, da ne razdirajo nečesa, kar starši gradijo (npr. discipline) s svojo preveliko prizanesljivostjo. Otroci vedno najdejo »potuho« pri starih starših. Zelo malo pa je takih družin v Sloveniji, da tri generacije hodijo z Bogom. Starši vodijo, učijo, molijo, svetujejo, pomagajo, toda otrok mora imeti svobodno voljo, po kateri poti bo v življenju šel. Če bomo posvetitev vzeli resno in ravnali po Božje, bomo ponosni na otroke, oni pa bodo ponosni na svoje starše.

PREGOVORI 17:6 Krona starih so otrok otroci, slava otrok so njihovi očetje.
(Chr.) 6 Starčkom venec so otrok otroci in ponos sinom njih očetje.
Posvetitev je priložnost, da se zahvalimo Bogu za čudovit dar, ki nam ga je zaupal in dal v oskrbo. Ko otroka posvetimo Bogu, je blagoslovljen, ker je pod našo duhovno avtoriteto. Otrok je posvečen vsaj po enem od staršev, še bolj popolno in močno je, če je po obeh. Po enem vernem je posvečena cela družina.

1 KORINČANOM 7:14 Neverni mož je namreč posvečen po ženi in neverna žena je posvečena po vernem možu. Sicer bi bili vaši otroci nečisti, tako pa so sveti.
Kaj pa, če se otroku kaj zgodi? Jesse Duplantis je videl v nebesih, da noben otrok ni izgubljen. Posvečenje je praznovanje, ker je otrok rojen v krščanski družini in je posvečen Bogu. Kot sta starša del lokalne skupnosti, tudi otrok pripada telesu Jezusa Kristusa. Dobro je, da se starša ustno obvežeta, da bosta z Božjo pomočjo vzgajala otroka po Božji besedi in z živo vero, da bo otrok poznal in ljubil Boga: »Gospod, naj tvoj Sv. Duh vedno bedi nad njim, ga čuva in mu bo vedno za petami, da ne bo skrenil ne na levo ne na desno.« Skupnost pa naj se tudi zaveda, da ima dolžnost, da bo podpirala, molila in pomagala mladi družini, kadar pridejo potrebe ali stiske. Bog ima tudi močno vlogo pri vzgoji otrok. Lahko tudi molimo: »Gospod, razodeni mi, kaj otrok dela na skrivnem.« Včasih bo koga poslal, da nam bo povedal, kaj se z otrokom dogaja in kako se obnaša.

IZAIJA 54:13 In vsi otroci tvoji bodo učenci GOSPODOVI in obilen mir bode otrokom tvojim.
Torej starši ne smejo biti le kristjani na papirju, za statistiko in popise, da gredo dvakrat na leto v cerkev, vmes pa ne naredijo nič, še molijo ne. Posvetitev je dobra priložnost, da spodbudimo starše k globljemu duhovnemu življenju in odnosu z Bogom. Naj ne vzgojimo samorastnikov, ki bodo zrasli v breme in nadlogo, najprej njim samim, potem pa še družbi. Če bomo delali z otroki, bomo želi sadove po njih. Vsako delo se obrestuje. Ali niso starši po pravici ponosni, če ustvarijo otrokom razmere, da nekaj postanejo v življenju in izmolijo, da najdejo tisto usodo, ki jo ima Bog pripravljeno zanje?

DEVTERONOMIJ 6:5-7 Ljubi GOSPODA, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vso močjo! 6 Te besede, ki ti jih danes zapovedujem, naj bodo v tvojem srcu. 7 Ponavljaj jih svojim sinovom in govôri o njih, ko bivaš v svoji hiši in ko hodiš po poti, ko legaš in ko vstajaš! 8 Priveži si jih za znamenje na roko in naj ti bodo za čelni nakit med očmi! 9 Napiši jih na hišne podboje in na mestna vrata!
EFEŽANOM 6:4 In očetje, ne dražite svojih otrok, temveč vzrejajte (vzgajajte) jih v strahu in svarjenju Gospodovem.

Branko Dežman

OČETOV BLAGOSLOV

OČETOV BLAGOSLOV

Oktober 2019

 Kristjani v Bibliji velikokrat spregledamo pomembne stvari, za katere Bog želi, da jih poznamo in tudi izvajamo. Zato bomo danes govorili o tem, kar Sveto pismo pravi o očetovskem blagoslavljanju. Redki od nas smo prejeli očetov blagoslov, enako malo pa nas po vzoru biblijskih osebnosti očakov blagoslavlja svoje otroke in družine. V Bibliji najdemo o tem nekaj močnih primerov, ki so vplivali na usodo Božjih otrok. Očaki v Bibliji so razumeli moč očetovega blagoslova in so ga tudi prakticirali. Vsi, ki hodimo z Bogom, lahko doživimo uspeh ali neuspeh, zmago ali poraz, veselje ali muke. Očetovski blagoslov pa obrne našo usodo v pozitivno in uspeh.

Blagoslov in prekletstvo sta si nasprotna. Nobeno prekletstvo se ne zgodi brez razloga. Zato moramo vedno iskati in moliti, da nam Bog razodene, kje tiči vzrok za prekletstvo, da se spokorimo, ga zvežemo in premagamo. Bog hoče, da smo popolnoma čisti in svobodni:  Če vas torej Sin osvobodi, boste resnično svobodni. (Janez 8:36)

PREGOVORI 26:2 Kakor vrabec, ki sem ter tja leta, kakor lastovka, ki se spreletava, tako je kletev nezaslužena: nikogar ne zadene.

Ali: Kakor se ptica z razlogom spusti v beg in lastovka z razlogom leti, tako tudi prekletstvo ne pride brez razloga.

Kjer blagoslov ni prisoten, si prekletstvo zaradi naše padle narave išče in utira svoj prostor. Zato je dolžnost očeta, da seje blagoslov v svoji družini, še posebej na svoje otroke. Blagoslov in prekletstvo sta v oblasti jezika. Nekdo mi je povedal, da so ga v otroštvu pogosto zmerjali z besedami: »Ti si hudičev otrok!« in podobno. S takimi besedami zaznamujemo usodo otroka in družine. Bog nam naroča, naj s svojim jezikom blagoslavljamo dom in okolico. V družinah, kjer je preklinjanje vsakdanja navada, nadnaravne, demonske sile dobijo legalno pravico, da vstopijo v družinsko atmosfero in jo nadzirajo.

PREGOVORI 18:21 Smrt in življenje sta v oblasti jezika, kdor ga rad uporablja, bo jedel njegov sad.

Ne le preklinjanje, tudi negativne besede odprejo vrata prekletstvu. Npr.: »Ti si neumen; ti si ena velika nadloga; iz tebe nikoli ne bo nič; bolje, da sploh ne bi bil rojen, sovražim te!« Take besede hudič lahko uporabi pozneje v življenju, ko se otrok sooča s pomembnimi življenjskimi odločitvami. Ljudje pogosto vračajo prekletstvo po načelu milo za drago. Ni lahko, toda Nova zaveza pravi, da blagoslavljajmo tiste, ki nas preklinjajo, da ne igramo »ping pong« oz. »zob za zob« z ljudmi, ki so nam sovražni, ker potem prekletstvo pridobiva moč. Z blagoslavljanjem in z Božjo nadnaravno agape ljubeznijo moč prekletstva ustavimo in ga izničimo.

LUKA 6:27 Vam pa, ki poslušate, pravim: Ljubíte svoje sovražnike, delajte dobro tistim, ki vas sovražijo. 28 Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, in molíte za tiste, ki grdo ravnajo z vami.

Če blagoslavljamo svoje sovražnike, smo imuni in se nas njihove kletve ne bodo dotaknile brez razloga. Stari vojščaki kot npr. filistejski velikan Goljat so šli vedno v napad najprej s preklinjanjem sovražnika in so razburkali temne duhovne sile, preden so se fizično borili. Če hodimo v ljubezni, nobeno orožje sovražnika, uperjeno proti nam, ne bo uspelo (Izaija 54:17). Če smo polni grenkobe, neodpuščanja, sovraštva in jeze proti sovražniku, imamo odprta vrata, da hudič lahko prosto hodi noter in ven, nam krade in nas uničuje.

Kaj je prekletstvo? Delovanje temnih demonskih sil. Če nas muči prekletstvo, nas muči demon. Kaj pa je blagoslov? To ni stanje kar samo po sebi. To je prisotnost in delovanje Sv. Duha. Če smo blagoslovljeni, imamo Božjo naklonjenost. Sadovi pa so: veselje, mir, uspešnost, zdravje, da obrodimo sadove, da smo pod Božjo zaščito. Z očetovskim blagoslovom v veri razglašamo in govorimo Božji blagoslov v življenje naših otrok in družinskih članov.

PRIMERI BLAGOSLOVA NEBEŠKEGA OČETA

Bog je naš Oče in vzor za očetovski blagoslov. Že na začetku je Blagoslovil Adama in Evo. Blagoslov mora biti izgovorjen. Blagoslov in življenje sta v oblasti jezika.

GENEZA 1:28 Bog ju je blagoslovil in Bog jima je rekel: »Bodita rodovitna in množita se, napolnita zemljo in si jo podvrzita; gospodujta ribam v morju in pticam na nebu ter vsem živalim, ki se gibljejo po zemlji!«

Očetov blagoslov zajema tudi rodovitnost in rojevanje otrok, poleg tega pa še, da dediči uspevajo in obrodijo dobre sadove. Vendar verbalni blagoslov ni vse, moramo se potruditi, si vzeti čas za vzgojo in delo z otroki ter jim kazati pot s svojim lastnim vzorom. Abraham je to vedel in prakticiral.

GENEZA 18:18 Iz Abrahama bo vendar nastal velik in mogočen narod in v njem bodo blagoslovljeni vsi narodi zemlje. 19 Izbral sem ga, da bo zapovedal svojim sinovom in svoji hiši za njim, naj se držijo GOSPODOVE poti in ravnajo v skladu s pravičnostjo in pravico; tako bo GOSPOD izpolnil Abrahamu, kar mu je obljubil.

Nekateri očetje v Bibliji niso najbolje izpolnili očetovske vloge, zato blagoslov ni šel naprej na potomce: duhovnik Eli, prerok Samuel, kralj David itd.

Kaj pomeni biti blagoslovljen?

PSALM 1:2 Blagor človeku … ki … se veseli v GOSPODOVI postavi in premišljuje njegovo postavo podnevi in ponoči. 3 Tak je kakor drevo, zasajeno ob vodnih strugah, ki daje svoj sad ob svojem času in njegovo listje ne ovene; vse, kar dela, uspeva.

Ko v veri izgovarjamo in oznanjamo blagoslov nad človekom, aktiviramo Božjo moč, ki lahko obrne slabe okoliščine v dobro.

Kot je Bog blagoslovil Adama, je tudi Noeta in sinove s podobnim blagoslovom: Bodite rodovitni, množite se, napolnite zemljo; dajem vam oblast nad živalskim svetom (Geneza 9:1).

Bog je blagoslovil Abrahama, Saro, Izaka, Izmaela, Jakoba, Ezava, Jožefa, Davida, Ezro. V  novi zavezi pa blagoslavlja vsakega spreobrnjenega kristjana z vsakršnim duhovnim blagoslovom (Efežanom 1:3). Očetov blagoslov naj vsebuje pozemeljske in duhovne stvari.

OČETOV BLAGOSLOV

Abraham je izročil Izaku vse svoje imetje. Mislim, da nikjer piše, da ga je blagoslovil z besedami. Po njegovi smrti je Izaka blagoslovil Bog sam (Gen. 25:11). Poleg dvojne dediščine je najstarejši sin v Izraelu prejel še očetov blagoslov v obliki prerokbe za prihodnost njega in potomcev. Ko je prvorojeni prejel blagoslov, je postal tudi glava družine in naslednik očeta. Če prvorojeni tega ni bil vreden, ga je Bog zaobšel in je blagoslov prejel drugorojeni. To je bil primer Ezava in Jakoba. Kljub temu se je iz vsakega od njiju rodil narod.

Kakršno je drevo, takšni bodo sadovi. Jakob je bil duhoven in izraelski narod je bil duhoven. Ezav je bil mesen in Edomci niso bili duhovni. V prerokbi Bog pravi, da bodo Edomci služili Izraelcem in Izraelci bodo močnejši od Edoma. Jakobu je v blagoslovu prerokoval rodovitno zemljo, obilo žita, gospostvo nad brati, narodi se mu bodo priklanjali (Gen. 27:28-29). Preklet bo, kdor ga bo preklinjal, in blagoslovljen, kdor ga bo blagoslavljal. To velja vse do danes.

Blagoslov, ki ga je Ezav izprosil od Izaka, sploh ni bil blagoslov: »Živel boš na sušni in nerodovitni zemlji, z mečem se boš preživljal in bratu boš služil.«

Očetov blagoslov je zelo pomemben, ker zaznamuje našo usodo. V naše življenje odpre nebeška vrata in nebeško naklonjenost. Ko je Jakob prevaral Izaka, si je prilastil blagoslov in ko je Izak to dojel, se je silno prestrašil: In Izak se je močno stresel, silno je zatrepetal. (Gen. 27:33) Ta odlomek govori o resnosti očetovega blagoslova, dejansko je, kot bi delil usodo svojim potomcem! Blagoslov, ki ga izreče Bog, je večji od vsega, kar nam svet lahko ponudi!

Poleg verbalnega blagoslova je zelo pomembno, kako pripravljamo, usmerjamo in spodbujamo svoje otroke. Kaj vcepimo vanje? Mnogi kristjani gledajo posvetno in spodbujajo otroke, da se ženejo za posvetno kariero, znanjem, uspehom in materialnim blagostanjem, kot da je to bolj pomembno od tega, kar ima Bog pripravljeno zanje. Iskati moramo Boga in moliti za duhovno bodočnost naših otrok. Če jih spodbujamo le, da si bodo izgradili kariero, zaslužili veliko denarja, imeli dober položaj in čast, ali da vložijo življenje npr. v šport ali dekleta v blišč lepote in glamurja, potem besede blagoslova ne bodo imele veliko moči. Poleg besed blagoslova moramo vlagati v otroke prakso iskanja Boga in Božje volje. Zgraditi jim moramo močno podlago v Božji besedi in utrditi njihova življenja na veri v Jezusa. Tak dvojni blagoslov bo zanesljivo obrodil obilo dobrih sadov in se bo prenašal naprej na otrok otroke!

Otroci morajo dojeti, da zajemamo moč v Gospodu. Kjer sami ne zmoremo, je Bog naša moč, vir dobrin in preskrbe. Moramo moliti skupaj z otroki, da bodo doživeli, kako Bog odgovarja na molitve in kako deluje na naše slabosti in pomanjkljivosti. Bog naj jim postane resničnost in del vsakdanjosti. Saj smo tudi mi vsak dan odvisni od Boga, mar ne? Otroci morajo vedeti, da bodo kljub Božji prisotnosti doživljali stiske. Jožef je bil najbolj pobožen in je plačal najvišjo ceno od dvanajstih sinov Izraela in je najbolj trpel. Obrodil pa je tudi največ sadov in njegovim potomcem je bila dana največja dediščina. V hoji z Bogom so velike koristi pa tudi velike preizkušnje. Zato se morajo naučiti od nas, kako zaupati Bogu v dobrem ali hudem.

Otroke najbolj odvrne od Boga, če oče govori eno, dela pa drugo, ko le s pol srca hodi z Bogom. Bolj kot vse naše besede je pomemben naš vzor, naša bogaboječnost in naše resnično občestvo z Bogom in hoja v veri. To je najboljša zapuščina našim otrokom, ko jim bomo predali štafetno palico na koncu našega življenja. Življenje ima precej več smisla, če imamo v srcu misli, kako bomo pripravili in tlakovali pot svojim otrokom, da bodo blagoslovljeni. Družina bo blagoslovljena, če se bomo zavedali svoje od Boga dane očetovske vloge in se ravnali po tem. Jakob ni bil popoln oče in Bog tudi od nas ne pričakuje popolnosti.

PSALM 128:1 Blagor vsakemu, ki se boji GOSPODA, ki hodi po njegovih poteh. 2 Sadove truda svojih rok boš zares užival, blagor tebi, tebi bo dobro. 3 Tvoja žena bo kakor rodovitna trta sredi tvoje hiše; tvoji otroci bodo kakor oljčne mladike okrog tvoje mize. 4 Glej, tako bo blagoslovljen mož (ALI OČE), ki se boji GOSPODA.

Tako zgleda urejena družina, ki ljubi Boga. Družina lahko obrodi veliko sadov in vpliva na mnoge daleč naokrog.

Branko Dežman

BOŽJA BESEDA JE DEJAVNA

BOŽJA BESEDA JE DEJAVNA

Oktober 2019

Po naravi večina kristjanov, namesto da raziskuje Besedo, raje gleda TV, surfa po internetu, bere knjige in časopise, češ da je dolgočasna ali da jo je težko razumeti. Lenoba veliko prispeva k takšnemu mnenju. V cerkvah pa je premalo gorečih učiteljev, ki bi jo znali približati ljudem, vzbuditi zanimanje in lakoto zanjo. Biblija mora postati zanimiva, živa, močna. Rezati nas mora v srcu, spreminjati naš značaj in presojati naše početje.

Beseda je razodetje Božjega uma in volje. Božja beseda pravi sama o sebi, da nas uči za pravičnost, svari, poboljšuje, vzgaja. Kaj pa, če leži v prahu na polici? Smo nevzgojeni, duhovno ne napredujemo, ne izgrajujemo svojega značaja itd. Božja beseda zadovolji vsako potrebo človeške duše in ima odgovor na vse probleme našega življenja. Vedno je z nami, potegne nas ven iz obupa, strahu, skrbi, žalosti in zmede, seveda, če se hranimo z njo in iščemo v njej pomoč in rešitev. Če leži zaprašena, nam ne more pomagati.

Poglejmo si, kaj Beseda pravi o sebi:

1. Božja beseda je navdihnjena od Boga. Bog je njen avtor. Napisalo jo je 35 navdihnjenih avtorjev:

2 PETER 1:21 Nikoli namreč nobena prerokba ni prišla po človeški volji, ampak so ljudje, nošeni od Svetega Duha, govorili v imenu Boga (govorili od/iz Boga).

2 TIMOTEJ 3:16 Vse Pismo je navdihnjeno od Boga in koristno za poučevanje, svarjenje, za poboljševanje in vzgojo v pravičnosti, 17 da bi bil Božji človek popoln in pripravljen za vsako dobro delo.

2. Z Besedo je bilo vse ustvarjeno, z njo se vse stvarstvo vzdržuje, preživlja in ohranja. Eno od Jezusovih imen je Logos ali Božja beseda. Besede stvarjenja poznamo iz Gen. 1: »Bog je rekel …«

JANEZ 1:3 Vse je nastalo po njej (Po Božji besedi, Jezusu) in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo. 4 V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi.

HEBREJCEM 1:1 Velikokrat in na veliko načinov je Bog nekoč govoril očetom po prerokih, 2 v teh dneh poslednjega časa pa nam je spregovoril po Sinu (Božji besedi). Njega je postavil za dediča vsega in po njem je tudi ustvaril svetove.

3. Božja beseda je aktivna in vedno opravi neko delo z močjo Sv. Duha:

HEBREJCEM 4:12 Božja beseda je namreč živa in dejavna, ostrejša kakor vsak dvorezen meč in zareže do ločitve duše in duha, sklepov in mozga ter presoja vzgibe in misli srca.

4. Brez vere v Božjo Besedo in učenja ne moremo biti odrešeni. Beseda nas vodi v odrešenje. Daje nam življenje. Je nepropadljivo seme, ki prinese novo rojstvo in večno življenje. Zato jo vedno sejmo!

2 TIMOTEJ 3:15 Že od otroštva poznaš Sveto pismo in to ti more po veri v Kristusa Jezusa dati modrost, ki pelje v rešitev.

1 PETER 1:23 … ker niste bili prerojeni iz propadljivega, temveč iz nepropadljivega semena, po Božji besedi, ki je živa in večna.

5. Beseda prinese osvobojenje, ozdravljenje in nas osvobodi spon. Obnovi in ozdravi nam dušo, če smo ranjeni, prizadeti ali v kakršnikoli stiski:

MATEJ 8:16 Ko se je zvečerilo, so privedli k njemu veliko obsedenih. Z besedo je izgnal duhove in ozdravil vse bolnike.

PSALM 107:20 … poslal je svojo besedo in jih ozdravil, potegnil jih je iz njihovih jam.

6. Jezus je pot, resnica in življenje, Beseda pa je tudi resnica, duh in življenje. Duhovno nas poživi, kadar hiramo. Cerkev ne more napredovati brez Besede:

JANEZ 6:63 Besede, ki sem vam jih govoril, so duh in življenje.

7. Če jo beremo, premišljujemo in udejanjamo, obrodimo sadove:

PSALM 1:2 Blagor človeku … ki … se veseli v GOSPODOVI postavi in premišljuje njegovo postavo podnevi in ponoči. 3 Tak je kakor drevo, zasajeno ob vodnih strugah, ki daje svoj sad ob svojem času in njegovo listje ne ovene; vse, kar dela, uspeva.

8. Božja beseda je naša duhovna hrana, ki ohranja našega duha pri življenju. Če našega duhovnega človeka stradamo, bo umrl. Z duhovnim mlekom začnemo rasti. Če ne prejmemo nič več kot le duhovno mleko, bomo duhovno nezreli, odvisni, nestabilni, še vedno meseni in vedno potrebni pomoči in molitve drugih, nesposobni  premagati vzgibe mesa, posebno navade starega življenja. Ne bomo se veliko razlikovali od nekristjanov. Zato molimo za močno hrano, da bomo zoreli. Mesena hrana pomeni kompletno, polno dieto. To na žalost vsi pogrešamo. Zahtevnejših resnic iz Svetega pisma ne moremo učiti, ker doživljamo, da je ljudje ne prebavijo, največkrat zato, ker sami doma ne proučujejo. Želijo biti pitani, da jim nekdo drug nosi žlico v usta. Božja beseda nam izuri duhovna čutila, da razlikujemo med tem, kaj je prav in kaj ne v Božjih očeh.

1 PETER 2:2 Kot pravkar rojeni otroci zakoprnite po pristnem duhovnem mleku, da boste z njegovo pomočjo rastli v odrešenje, 3 če ste res okusili, da je Gospod dober.

1 KORINČANOM 3:1 Bratje, nisem vam mogel govoriti kot duhovnim, ampak kot zgolj mesenim bitjem, kot nedoraslim v Kristusu. 2 Mleka sem vam dal piti, ne jedi, saj je še niste zmogli. Pa tudi zdaj je še ne zmorete. 3 Še ste namreč meseni. Mar niste še vedno meseni in zgolj ljudje, dokler sta med vami nevoščljivost in prepir? 4 Mar ne ravnate zgolj po človeško, če kdo pravi: »Jaz sem Pavlov,« drugi pa: »Jaz sem Apolov«?

HEBREJCEM 5:11 O tem bi lahko veliko govoril, pa bi težkó razložil, ker se vam ne ljubi poslušati. (Z drugimi besedami: otopeli ste, ne dojemate. Če je eden tak, ovira druge, če jih je več, ne pride skupina nikamor.) 12 Čeprav bi namreč morali biti po tem času že učitelji, ponovno potrebujete koga, da bi vas naučil začetne prvine Božjih izrekov. Postali ste potrebni mleka, ne močne hrane. 13 Kdor se namreč hrani z mlekom, nima izkušnje z besedo pravičnosti, saj je še otrok. 14 Močna hrana je za odrasle, za take, ki imajo zaradi svoje trajne drže izurjena čutila, da razlikujejo med dobrim in zlim.

MATEJ 4:4 Človek naj ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust.

9. Božja beseda nas usposobi za vsako dobro delo, predvsem nas uči živeti, kot je Bogu všeč:

2 TIMOTEJ 3:15 Že od otroštva poznaš Sveto pismo in to ti more po veri v Kristusa Jezusa dati modrost, ki pelje v rešitev. 16 Vse Pismo je navdihnjeno od Boga in koristno za poučevanje, svarjenje, za poboljševanje in vzgojo v pravičnosti, 17 da bi bil Božji človek popoln in pripravljen za vsako dobro delo.

2 TIMOTEJ 2:15 Potrudi se (študiraj, brez truda ne boš uspešen delavec), da se boš pred Bogom izkazal za preizkušenega, za delavca, ki se mu ni treba sramovati in ki pravilno ravna z besedo resnice (pravilno uči, ve, kaj dela z Besedo).

10. Božja beseda je zdravilo in prinese Božje ozdravljenje:

PREGOVORI 4:22 (Božje besede) Kajti življenje so temu, ki jih najde, zdravje celemu njegovemu telesu.

PSALM 107:20 (Bog) Poslal je svojo Besedo, da jih je ozdravil in jih rešil pogina.

11. V nas posejana Beseda je seme, ki v življenju obrodi trideseteren, šestdeseteren ali stoteren sad. Prilika o sejalcu:

MARKO 4:14-20 Sejalec seje besedo. … 20 V dobro zemljo vsejani pa so tisti, ki besedo poslušajo, jo sprejmejo in obrodijo sad: eni trideseternega, drugi šestdeseternega in spet drugi stoternega.«

12. Božja beseda je modrost. Kaj je modrost? Da znamo uporabiti znanje in izkušnje ter zdravo presojati situacijo. Kristjani pa vključimo še molitev in Božje vodstvo. Bog je modrost tega sveta obrnil v norost. Zakaj? Ker ne poznajo Boga, iz svojega življenja izključujejo njega in njegovo modrost.

1 KORINČANOM 1:30 Iz njega pa ste vi v Kristusu Jezusu, ki je za nas postal modrost od Boga, pravičnost, posvečenje in odkupitev …

KOLOŠANOM 2:2,3 … in bi globoko spoznali Božjo skrivnost, Kristusa, 3 v katerem so skriti vsi zakladi modrosti in spoznanja.

JAKOB 3:17 Modrost pa, ki je od zgoraj, je najprej čista, potem miroljubna, prizanesljiva, dovzetna, polna usmiljenja in dobrih sadov, brez pristranosti in brez hlimbe (hinavščine).

13. Božja beseda nam prinese nadzor in zmago nad grehom ter pomaga, da ne zablodimo in ne pademo:

PSALM 37:31 Postava njegovega Boga je v njegovem srcu, njegovi koraki ne omahujejo.

PSALM 119:9 Kako lahko ohrani mladenič svojo pot čisto? Če bo izpolnjeval tvojo besedo.

11 Tvoj izrek hranim v svojem srcu, da ne bi grešil zoper tebe.

14. Beseda je vir vere. S poslušanjem Besede se izgrajuje naša vera:

RIMLJANOM 10:17 Vera torej izhaja iz slišane besede. Beseda pa se sliši, ko kdo govori o Kristusu. Chraska: Vera je torej iz slišanega oznanila, oznanilo pa pride po besedi Kristusovi.

JANEZ 20:30 Jezus je vpričo svojih učencev storil še veliko drugih znamenj, ki niso zapisana v tej knjigi; 31 ta pa so zapisana, da bi vi verovali, da je Jezus Mesija, Božji Sin, in da bi s tem, da verujete, imeli življenje v njegovem imenu.

15. Božja beseda nam zagotavlja uspeh v življenju:

JOZUE 1:8 Naj knjiga te postave ne zapusti tvojih ust, temveč jo premišljuj dan in noč, da boš storil povsem, kakor je zapisano v njej. Le tako boš imel uspeh na svoji poti, le tako boš uspeval.

Kralj David je vedel, da smo uspešni v življenju, če poznamo Besedo in živimo po njej, sinu Salomonu je rekel:

1 KRALJEV 2:3 Drži se postave GOSPODA, svojega Boga, da boš hodil po njegovih potih in se držal njegovih zakonov, zapovedi, odlokov in pričevanj, kakor je pisano v Mojzesovi postavi; da boš imel srečo (uspeh) pri vsem, kar boš delal, in pri vsem, česar se boš lotil.

16. Beseda nam prinese mir:

PSALM 119:165 Velik mir imajo, kateri ljubijo tvoj zakon, in ni jim spotike.

17. Beseda je eno najbolj učinkovitih orožij našega bojevanja proti hudiču in demonom. Jezus se je tudi boril z njim z besedami: »Pisano je …« Beseda je meč Duha za napad in obrambo. Z vero in deklariranjem Besede se borimo proti sovražnikovim napadom in sovražnim okoliščinam.

MATEJ 4:4 On (Jezus) pa je odgovoril: »Pisano je: Človek naj ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust.

EFEŽANOM 6:17 Vzemite tudi čelado odrešenja in meč Duha, kar je Božja beseda.

18. Jezusova kri nas očiščuje greha in tudi Božja beseda nas očiščuje in posvečuje. Kaj pomeni posvečuje? Da postajamo oddvojeni od sveta in uporabni Bogu, da lahko vstopimo v njegovo prisotnost.

JANEZ 15:3 Vi ste že čisti zaradi besede, ki sem vam jo povedal.

Beseda skupaj z Božjim Duhom je voda, ki očiščuje - živa voda.

EFEŽANOM 5:25-27 Možje, ljubíte svoje žene, kakor je Kristus vzljubil Cerkev in dal zanjo sam sebe, 26 da bi jo posvetil, ko jo je očistil s kopeljo vode z besedo, 27 tako da bi sam postavil predse veličastno Cerkev, brez madeža, gube ali česa podobnega, da bo sveta in brezmadežna.

HEBREJCEM 10:22 … prihajajmo z resničnim srcem in v polni gotovosti vere, saj smo v srcih očiščeni slabe vesti in naše telo je umito s čisto vodo.

1 JANEZ 5:7 So namreč trije, ki pričujejo: 8 duh in voda in kri, in ti trije so med seboj v soglasju.

19. Beseda nam razsvetljuje našo pot, naše življenjske odločitve. Odpre nam oči, da nam modrost in napotke za življenje, da ne tavamo v temi. Ko smo polni Besede, tudi mi postanemo svetilka ali svetilnik drugim v tem temnem svetu. Neverni tavajo v temi kot izgubljene ovce. Tudi jaz sem sedem let iskal luč Božjega razsvetljenja in hvala Bogu, da se mi je razodela.

PSALM 119:105 Tvoja beseda je svetilka mojim nogam, luč moji stezi.

20. Beseda zaneti ogenj prebujenja. Jeremija je žgala v duhu, dokler je ni povedal. Ni zdržal ognja Besede, ko ga je žgalo v srcu. Beseda razbije hudičeve trdnjave, poenoti vernike v Duhu. Beseda nas razvedri, nam da novega upanja, svetlobo, če smo v temi, nam ogreje srce, če smo potrti, nam da notranjo moč, navdih.

JEREMIJA 23:28  Prerok, ki ima sanje, naj pripoveduje sanje; kdor pa ima mojo besedo, naj zvesto govori mojo besedo. Kaj ima slama skupnega z žitom? govori GOSPOD. 29 Ali ni moja beseda kakor ogenj? govori GOSPOD. Mar ni kakor kladivo, ki razbija skalo?

Itd. itd.

PSALM 19:8-15

GOSPODOVA postava je popolna, poživlja dušo;

GOSPODOVO pričevanje je zanesljivo, nevednega dela modrega.

9 GOSPODOVI ukazi so pravi, razveseljujejo srce;

GOSPODOVA zapoved je jasna, razsvetljuje oči.

10 GOSPODOV strah je čist, ostaja na veke;

GOSPODOVE sodbe so resnica, vse skupaj pravične.

11 Bolj so zaželene kakor zlato, bolj kakor obilje čistega zlata;

bolj kakor med so sladke, kakor med iz satovja.

12 Tudi tvoj služabnik dobiva svarilo po njih,

v izpolnjevanju teh je bogato plačilo.

13 Kdo razume napake? Prikritih me očisti!

14 Tudi pred prevzetneži zadržuj svojega služabnika,

naj ne gospodujejo nad mano.

Tedaj bom brez graje, prost bom velike pregrehe.

15 Naj ti bodo v veselje izreki mojih ust,

premišljanje mojega srca pred tvojim obličjem,

GOSPOD, moja skala, moj rešitelj.

Po toliko razodetih dejavnostih in obljubah iz Božje besede, ali si lahko privoščimo, da je ne bi brali in živeli v njej???

Branko Dežman

DEDOVANJE V BIBLIJI

DEDOVANJE V BIBLIJI

Oktober 2019

Kdo je dedič? Nekdo, ki je upravičen do dedovanja, običajno zakonec, sin, hči ali najbližji potomec. Biblija veliko govori o naravni dediščini in tudi o duhovni. To je zelo pomembna svetopisemska tema. Mnoge zakonitosti se tičejo nas in naše dediščine v večnosti.

PREGOVORI 13:22 Dobri zapušča dediščino sinovom svojih sinov, grešnikovo imetje pa je shranjeno za pravičnega.
PREGOVORI 19:14 Hiša in imetje sta dediščina po očetih ...
Dediščina velikokrat povzroči spor v družini. Bog je v naravnem postavil red in pravila, da bi se izognili sporu. Prvorojeni sin je prvi dedoval.

NUMERI 27:8-11 Izraelovim sinovom pa govôri in jim reci: ›Če kdo umre in nima sina, prenesite njegovo dediščino na hčer! 9 Če pa nima hčere, potem dajte njegovo dediščino bratom! 10 Če nima bratov, dajte dediščino bratom njegovega očeta! 11 Če pa očetovih bratov ni, dajte njegovo dediščino najbližjemu sorodniku iz njegove rodbine; naj jo dobi v last.‹« To naj bo Izraelovim sinovom zakon in pravo, kakor je GOSPOD zapovedal Mojzesu.

Še več, prvorojeni moške moči je bil deležen dvojne dediščine. Jožef je dedoval dvojno ozemlje v obljubljeni deželi – po svojima sinovoma Efraimu in Manaseju (Gen. 48:5, Jozue 14:4)

DEVTERONOMIJ 21:15 Če ima mož dve ženi, eno, ki jo ljubi, in drugo, ki je ne mara, pa mu rodita sinove, ljubljena in neljubljena, in je prvorojenec sin tiste, ki je ne mara, 16 na dan, ko deli sinovom premoženje v dediščino, ne sme dati prvenstva sinu ljubljene v škodo sinu neljubljene, ki je prvorojenec, 17 temveč mora priznati prvorojenca, sina neljubljene, in mu dati dvojni delež od vsega, kar se najde pri njem. Kajti ta je prvenec njegove moči, njemu gre pravica prvorojenstva.

Primer Abrahamove dediščine:
GENEZA 15:2-4 Abram pa je rekel: »Gospod BOG, kaj mi boš vendar dal, ko pa ostajam brez otrok in bo dedič moje hiše Damaščan Eliézer?« 3 In Abram je rekel: »Glej, nisi mi naklonil potomstva, zato, glej, bo moj dedič hlapec moje hiše.« 4 A glej, zgodila se mu je GOSPODOVA beseda, rekoč: »Ne bo ta dedoval za teboj, temveč tisti, ki bo prišel iz tebe, bo tvoj dedič.«

Vemo, da je bil Abrahamov prvorojeni sin Izmael po egipčanski sužnji Hagari, rojen po mesu iz človeške logike - volje Sare in Abrahama, ker sta izgubila potrpljenje. Ravnala sta tako, kot ljudje okoli njiju in sta po človeško rešila problem neplodnosti. Bog pa je vsemogočen in Izak jima je bil čudežno rojen na stara leta. Izmael ni dedoval, ampak ga je Sara izgnala iz hiše. Izak je bil dedič. Abrahamov služabnik je rekel stricu Labanu, ko je prišel iskat ženo za Izaka:
GENEZA 24:36 Sara, žena mojega gospoda, mu je rodila sina, potem ko je ostarela. Temu je izročil vse imetje.

Kaj pa naslednja generacija? Jakob in Ezav sta bila dvojčka. Ezav je bil prvi, toda ker je bil bedak in posveten, neduhoven človek, ni cenil stvari, ki so mu pripadale. V trenutku šibkosti je prodal svoje prvorojenstvo Jakobu, ki ga je pozneje prevaral še za očetov blagoslov. Duhovna dediščina in rodovna linija do Jezusa je šla naprej po Jakobu in ne po Ezavu, kot bi sicer moralo biti. Ko se je zavedel, je jokal, pa jok ni nič pomagal. Kako hitro zaradi nevednosti ali slabosti zapravimo blagoslov!

PREGOVORI 17:2 Dojemljiv hlapec bo gospodar ostudnemu sinu, dediščino bo delil z brati.
Zgodba gre naprej. Jakob je služil Labanu 20 let in je dobil štiri žene.
GENEZA 31:13 Jaz sem Bog Betela, ki si mu mazilil spomenik in ki si mu izrekel zaobljubo. Vstani zdaj (Jakob), odidi iz te dežele in se vrni v svojo rojstno deželo!‹«
14 Rahela in Lea sta mu odgovorili: »Ali imava še delež in dediščino v očetovi hiši?15 Ali nisva zanj kakor tujki? Saj naju je prodal in tudi požrl najin denar. 16 Zares, vse bogastvo, ki ga je Bog vzel najinemu očetu, pripada nama in najinim otrokom. Stôri zdaj vse, kar ti je rekel Bog!« Laban ni imel drugih otrok, le dve hčeri.

Prvorojeni Jakobov  sin Ruben je zagrešil prešuštvo, ker je legel z eno od očetovih žena (Gen. 49:3,4). Izgubil je prvorojenstvo. Rodovna linija do Davida in Jezusa je šla naprej po Judu, toda dvojno dediščino je prejel Jožef, Jakobov ljubljenec, ki je bil prodan v Egipt. Tam je zaradi lažne obtožbe dolgo trpel po zaporih, nato pa je postal drugi voditelj, takoj za faraonom. Bog mu je dal za ženo Egipčanko. Že takrat in tudi še danes je uradno lahko Jud tisti, ki dokaže, da je njegova mati Judinja. Zato je Jakob posvojil Jožefova sinova Efraima in Manaseja, postala sta dvanajsti in trinajsti rod pri dedovanju obljubljene dežele. Jožefu bo tudi v mileniju dan dvojni delež ozemlja Izraelske dežele.  Duhovniški rod Levi ni dedoval dežele in je tudi ne bo v mileniju, ker je njihova dediščina Bog in služenje Njemu (Devt. 18:1,2).

GENEZA 48:3 Jakob je rekel Jožefu: »Bog Mogočni se mi je prikazal v Luzu v kánaanski deželi in me blagoslovil 4 ter mi rekel: ›Naredil te bom rodovitnega in te namnožil in naredil bom iz tebe občestvo ljudstev. (Mnogi vidijo izpolnitev te prerokbe v združenju Britanske skupnosti narodov in ZDA. Oni imajo res največ zaslug za širjenje žive krščanske vere po vsem svetu.) To deželo dajem tvojemu potomstvu za teboj v večno last. 5 In tvoja sinova, ki sta se ti rodila v egiptovski deželi, preden sem prišel k tebi v Egipt, naj bosta moja: Efrájim in Manáse naj bosta moja kakor Ruben in Simeon. 6 Toda tvoji otroci, rojeni za njima, naj bodo tvoji; po imenu svojih bratov naj se imenujejo pri svoji dediščini!‹

GENEZA 48:21 Izrael je rekel Jožefu (glede dedovanja obljubljene dežele): »Umrl bom, a Bog bo z vami in vas bo pripeljal nazaj v deželo vaših očetov. 22 Tebi dam en gorski hrbet več kakor tvojim bratom. Vzel sem ga iz rok Amoréjcev s svojim mečem in lokom.«

Po 400 letih suženjstva v Egiptu so se Izraelovi rodovi vrnili v Kaanan. Morali so si izboriti ozemlje obljubljene dežele, si jo razdeliti med 12 rodovi kot dediščino in iztrebiti prvotne prebivalce. Samo kralj David in Salomon sta zavzela ozemlje v podobno velikem obsegu, kot jim ga je obljubil Bog: od Egiptovske reke na Sinaju do reke Evfrat. Ko je Bog leta 70 razgnal uporne Jude po vsem svetu, je dežela opustela in postala puščava do 20. stoletja, tedaj so se Judje spet čudežno vrnili. Ob Jezusovem ponovnem prihodu se bodo prebudili, Bog jim bo razodel, kdo so. V Izrael se bodo vrnili tudi izgubljeni rodovi Izraela. Ezekiel 47 opisuje meje milenijske obljubljene dežele in razporeditev dediščine med dvanajstere rodove Izraela. Bogu tisočletja ne pomenijo nič. Obljubljena dediščina obstaja za vedno. Dobili jo bodo predani, Bogu ubogljivi in bogaboječi ljudje.

1 KRONIŠKA 28:8 Držite se vseh zapovedi GOSPODA, svojega Boga, in se poglabljajte vanje, da ostanete v posesti te lepe dežele in jo zapustite v dediščino svojim otrokom za seboj na veke.

PSALM 25:12 Kdo je mož, ki se boji GOSPODA? Njega poučuje o poti, ki naj jo izbere. 13 Njegova duša vztraja v dobrem, njegov zarod bo podedoval deželo.
Imetje, za katerega se trudimo, ima veliko več smisla, če vemo, da imamo potomce, ki jih ljubimo, so vredni in modri, da bodo prejeli našo dediščino in skrbeli zanjo.

PRIDIGAR 2:18 Zasovražil sem ves svoj trud, s katerim sem se mučil pod soncem in ga bom zapustil človeku, ki bo prišel za menoj. 19 Kdo ve, bo moder ali bo tepec? Vendar bo razpolagal z vsem mojim trudom, kar sem si z muko in modrostjo pridobil pod soncem: tudi to je nečimrnost. 20 Tedaj sem se obrnil, da bi svoje srce izročil obupu zaradi vsega truda, s katerim sem se mučil pod soncem.
21 Kar si namreč kdo pridobi s trudom, z modrostjo, z znanjem in spretnostjo, to zapusti v delež človeku, ki se ni trudil za to: Tudi to je nečimrnost in velika nadloga. 22 Kaj koristi človeku ves njegov trud in prizadevanje njegovega srca, s katerim se muči pod soncem? 23 Da, vsi njegovi dnevi so bolečine, njegovo opravilo je žalost, še ponoči njegovo srce ne počiva: tudi to je nečimrnost.
PREGOVORI 20:21 V začetku na hitro pridobljena dediščina pozneje nima blagoslova.

Kje najdemo dober primer tega? V Luku 15:11 je izgubljeni sin zaradi mladostnih poželenj pritiskal na očeta in preuranjeno zahteval dediščino. Iz neizkušenosti je vse bedasto zapravil za uživaštvo, namesto da bi z modrostjo gradil uspešno prihodnost. Pridigar 7:11 Modrost skupaj z dediščino je dobra in koristna za tiste, ki gledajo sonce.
Če je dedič premlad, mora biti pod skrbništvom, dokler ne odraste, dozori in postane moder pri odločanju. Naslednji odlomek je o duhovni dediščini, o kateri Biblija veliko govori.

GALAČANOM 4:1 Pravim namreč takole: dokler je dedič še nedoleten, se nič ne razlikuje od sužnja, čeprav je gospodar vsega, 2 temveč je pod varuhi in oskrbniki vse do dne, ki ga je določil oče. 3 Tako je bilo tudi z nami. Ko smo bili nedoletni, smo bili usužnjeni prvinam sveta. 4 Ko pa je nastopila polnost časa, je Bog poslal svojega Sina, rojenega iz žene, rojenega pod postavo, 5 da bi odkupil tiste, ki so bili pod postavo, da bi mi prejeli posinovljenje. 6 Ker pa ste sinovi, je Bog poslal v naša srca Duha svojega Sina, ki vpije: »Aba, Oče!«7 Potemtakem nisi več suženj, temveč sin, če pa si sin, si tudi dedič po Bogu.

Pa raziščimo še duhovno dediščino. Jezus je edinorojeni Božji Sin in bi bil legalno tudi edini dedič Boga. Ali bo Bog umrl? Ne bo. Bog je Duh in sin Jezus je njegova telesna manifestacija. Svoje stvarstvo bo razdelil med dediče, Božje sinove, ki so mu poslušni in delajo po Njegovi volji. Dediščina nam je dana, ni naprodaj in si je ne prislužimo. Božji sinovi bodo upravljali Božjo dediščino. On je veliki suvereni voditelj, ki vodi in nadzira vse, kar se v stvarstvu dogaja. Vse stvarstvo je podrejeno njegovi volji. On je lastnik zemlje in vsakogar od nas. Z drugimi besedami: Bog je vrhovni upravitelj, nam pa bo dal v upravljanje in uživanje vsakemu del svojega kraljestva.

GALAČANOM 3:29 Če pa ste Kristusovi, ste potemtakem Abrahamovi potomci, po obljubi pa dediči.
PSALM 24:1 GOSPODOVA je zemlja in kar jo napolnjuje, zemeljski krog in njegovi prebivalci.
EFEŽANOM 1:4 … pred stvarjenjem sveta nas je izvolil v njem, da bi bili pred njegovim obličjem sveti in brezmadežni. V ljubezni nas je 5 vnaprej določil, naj bomo po Jezusu Kristusu Njegovi posinovljeni otroci (in s tem dediči).

GALAČANOM 4:4 Ko pa je nastopila polnost časa, je Bog poslal svojega Sina, rojenega iz žene, rojenega pod postavo, 5 da bi odkupil tiste, ki so bili pod postavo, da bi mi prejeli posinovljenje. 6 Ker pa ste sinovi, je Bog poslal v naša srca Duha svojega Sina, ki vpije: »Aba, Oče!« 7 Potemtakem nisi več suženj, temveč sin, če pa si sin, si tudi dedič po Bogu.
Skrivnost dedovanja je ena. To je Duh Sina Jezusa Kristusa, ki ga Bog pošlje bivat v naša srca, ko smo spravljeni z Bogom. Jezus v nas je upanje slave. Njegov Duh nas posinovi. Brez tega ni nihče dedič. Torej Jezusov Duh nam da dedno pravico. Mi smo cerkev prvorojencev (Hebr. 12:23) – verniki novozavezne cerkve bomo deležni vznešenja k Jezusu v nebo. Božji sin v nas je pečat in poroštvo naše dediščine, naredi nas prvorojence, kot sta bila posvojena Efraim in Manase.

EFEŽANOM 1:13 Vanj (V Jezusa) ste tudi verovali in v njem prejeli pečat Svetega Duha, ki je bil obljubljen. 14 Ta je poroštvo naše dediščine, v odkupitev ljudstva, ki si ga je Bog pridobil, v hvalo njegovega veličastva.
Jezus je edini od Boga rojeni in prvorojeni sin. Kot Božji sin je prejel vso oblast, moč in položaj. Ker imamo Njegovega Duha, postajamo podobni Njemu. V njem imamo podobne pravice kot On. Postanemo so-dediči z njim. Sodediči Njegove slave, avtoritete, moči ... smo dediči sveta. Bog nas blagoslovi z vsemi duhovnimi blagoslovi, ki jih ima Jezus.

RIMLJANOM 8:29 Kajti tiste, ki jih je že vnaprej poznal, je tudi vnaprej določil, naj bodo skladni s podobo njegovega Sina, da bi bil ta prvorojenec med mnogimi brati.
RIMLJANOM 4:13 Kajti obljuba, ki je bila dana Abrahamu ali njegovemu potomstvu, da bodo dediči sveta, ni bila dana po postavi, ampak po pravičnosti, ki izvira iz vere.

Jezus je bil Abrahamov potomec, ki je izpolnil Božjo obljubo, dano Abrahamu, da bodo po njem blagoslovljeni vsi narodi zemlje (Geneza 22:17,18). Glavno šele pride.
Raziskujmo vse, kar je v Jezusu, in hodimo v vsem, kar ima Bog pripravljeno za nas. Pazimo se, da ne bomo zavrgli našega prvorojenstva in dediščine, kot jo je zavrgel Ezav. Cenimo vsako stvar, ki jo ima Bog pripravljeno za nas. Dediščine ne bomo prejeli tukaj na tem materialnem svetu, ampak jo bomo prejeli potem, ko bomo vstopili v večnost. Dediščina je duhovna, večna. V mileniju bomo najprej za tisoč let podedovali Zemljo. Nekateri bodo imeli oblast nad desetimi, petimi ali dvemi mesti, ko bomo vladali na zemlji skupaj s kraljem nad kralji, Jezusom.

MATEJ 5:5 Blagor krotkim, ker oni bodo podedovali zemljo.
Mojzes je bil krotek. Krotek je tisti, ki zna obvladati svoja čustva. Celo Mojzes je eksplodiral in zato ni smel vstopiti v obljubljeno deželo. Kakšen je Jezusov odnos do nas, njegovih bratov?

JANEZ 15:14 Vi ste moji prijatelji, če delate, kar vam naročam. 15 Ne imenujem vas več služabnike, ker služabnik ne ve, kaj dela njegov gospodar; vas sem imenoval prijatelje, ker sem vam razodel vse, kar sem slišal od svojega Očeta. 16 Niste vi mene izvolili, ampak sem jaz vas izvolil in vas postavil, da greste in obrodite sad in da vaš sad ostane; tako vam bo Oče dal, kar koli ga boste prosili v mojem imenu.

Lahko torej rečem: »Jaz sem Božji prijatelj,« kot sta bila Abraham in David.
HEBREJCEM 1:1 Velikokrat in na veliko načinov je Bog nekoč govoril očetom po prerokih, 2 v teh dneh poslednjega časa pa nam je spregovoril po Sinu. Njega je postavil za dediča vsega in po njem je tudi ustvaril svetove. 3 On je odsvit njegovega veličastva in odtis njegovega obstoja, z besedo svoje moči nosi vse. Potem ko je uresničil očiščenje od grehov, je v nebesih sédel na desno veličastja. 4 Postal je toliko višji od angelov, kolikor odličnejše ime od njihovega je dobil.
14 Mar niso vsi ti (angeli) le duhovi, ki opravljajo službo in so poslani, da strežejo zaradi tistih, ki bodo dediči odrešenja? Angeli so duhovi in niso dediči. Mi smo dediči, ker smo bili ustvarjeni po Božji podobi in podobnosti. Odrešenje je naša dediščina. Večno življenje je naša dediščina.

Jezus je dedič stvarstva, mi pa smo sodediči z njim.
JANEZ 3:35 Oče ljubi Sina in mu je vse dal v roko. Vse vključuje tudi nas same.
KOLOŠANOM 1:15  Ta (Jezus) je podoba nevidnega Boga, prvorojenec vsega stvarstva, 16 kajti v njem je bilo ustvarjeno vse, kar je v nebesih in kar je na zemlji, vidne in nevidne stvari, tako prestoli kakor gospostva, tako vladarstva kakor oblasti. Vse je bilo ustvarjeno po njem in zanj.

PSALM 2:7 Rekel mi je: »Ti si moj sin, danes sem te rodil. 8 Zahtevaj od mene, in dam ti narode v dediščino, v lastnino konce zemlje.
Bog pravi, da je Izrael njegova dediščina izmed vseh narodov (Devter. 32:8,9; Izaija 19:25). Jezus bo v mileniju bival v Jeruzalemu med svojimi brati (v mesenih telesih). Jezus, David in 12 apostolov jim bo vladalo, vsak enemu rodu, vsak na svojem ozemlju. To je primer dediščine apostolov:
Matej 19:28 Jezus jim je dejal (apostolom): »Resnično, povem vam: Ko bo Sin človekov ob prerojenju sveta sédel na prestol svojega veličastva, boste tudi vi, ki ste šli za menoj, sedeli na dvanajstih prestolih in sodili (kraljevali) dvanajst Izraelovih rodov.

Kaj bomo še dedovali skupaj z Jezusom? Poveličanje, oslavljenje. Kaj je to? To je posinovljenje, razodetje Božjih sinov. Prejeli bomo neumrljivo nebeško telo, nebeško slavo, nebeško brezgrešno naravo, moč in oblast. To je končna zmaga nad grehom in smrtjo.

RIMLJANOM 8:17 In če smo otroci, smo tudi dediči: dediči pri Bogu, sodediči pa s Kristusom, če le trpimo z njim, da bomo z njim tudi poveličani.
18 Mislim namreč, da se trpljenje sedanjega časa ne dá primerjati s slavo, ki se bo razodela v nas. 19 Kajti stvarstvo nestrpno hrepeni po razodetju Božjih sinov. 20 Stvarstvo je bilo namreč podvrženo ničevosti, in sicer ne po svoji volji, ampak zaradi njega, ki ga je podvrgel, v upanju, 21 da se bo tudi stvarstvo iz suženjstva razpadljivosti rešilo v svobodo slave Božjih otrok. 22 Saj vemo, da celotno stvarstvo vse do zdaj skupno zdihuje in trpi porodne bolečine. 23 Pa ne samo ono: tudi mi, ki imamo prvine Duha, tudi mi zdihujemo sami v sebi, ko željno pričakujemo posinovljenje, odrešenje svojega telesa.

Moč in oblast pomeni, da bomo sedeli na Jezusovem prestolu in vladali skupaj z Njim po Božji volji. To je zaupanje, velika in nepojmljiva dediščina, ko nam bo Oče dal oblast, da vodimo in upravljamo del Njegovega kraljestva.

RAZODETJE 3:21 Kdor zmaga, mu bom dal, da sede z menoj na moj prestol.
EFEŽANOM 1:11 V njem, v katerem smo tudi prišli do dediščine (Ali: V njem smo bili izbrani njemu za dediščino), smo bili vnaprej določeni po načrtu njega, ki vse uresničuje po sklepu svoje volje.

Bog nam razsvetljuje srce in nam razodeva, v kakšno upanje nas je poklical, kako velika, bogata in veličastna je njegova dediščina, ki jo je pripravil za svoje svete.
17 … da bi vam Bog našega Gospoda Jezusa Kristusa, Oče veličastva, dal duha modrosti in razodetja, v spoznanju njega, 18 in razsvetljene oči srca, da bi vedeli, v kakšno upanje vas je poklical, kako bogato je veličastvo njegove dediščine v svetih, 19 kakšna je čezmerna veličina njegove zmožnosti do nas, ki verujemo po dejavnosti njegove silne moči, 20 ki jo je udejanjil v Kristusu, ko ga je obudil od mrtvih in ga posadil na svojo desnico v nebesih.

KOLOŠANOM 3:23 Kar koli že delate, delajte iz srca, kot da delate za Gospoda, ne za ljudi, 24 saj veste, da boste v povračilo prejeli dediščino od Gospoda. Služíte Gospodu Kristusu.

Branko Dežman

BOŽJA NAKLONJENOST

BOŽJA NAKLONJENOST

September 2019

Kakor si lahko pridobimo naklonjenost pri ljudeh, si jo lahko tudi pri Bogu, to je medsebojno povezano. Jezusu so bili naklonjeni tako ljudje kot Bog.
LUKA 2:52 Jezus pa je napredoval v modrosti, telesni rasti in naklonjenosti pri Bogu in pri ljudeh.
Naklonjenost lahko raste in jo razvijamo. Kaj je to naklonjenost? Da smo sprejeti, da se nas veselijo, da smo deležni odobravanja, da nas kdo podpira z dobro voljo. Da nam kdo izkazuje posebno pozornost. Naklonjenost ni pristranskost. Ni ljubezen. Bog nas ljubi vse, ki hodimo z Njim. Lahko pa si pridobimo več. Če bo Božja roka in Gospodovo obličje nad nami, nam bodo tudi ljudje naklonjeni in bodo sodelovali z nami. Božja naklonjenost je sorodna milosti, ki je ne moremo zaslužiti z deli, ampak jo prejmemo po veri v Božje obljube. Hebr. besedo chen včasih prevajajo kot milost in včasih kot naklonjenost.

2 PETER 3:18 Ne, ampak rastite v nezasluženi dobrotljivosti (milosti, naklonjenosti) in spoznanju našega Gospoda in Rešitelja Jezusa Kristusa.
Naklonjenost je Božja obljuba in tudi dar. Verujte in pričakujte, da vam bo Bog naklonjen.
NUMERI 6:25 Naj te Gospod obsije s svojim obličjem in naj ti bo naklonjen.
Ljubi Boga. Globok oseben odnos z Bogom nam odpre dostop do duhovnih blagoslovov in tudi naklonjenosti. Če smo človek vrlega značaja, nam bodo vrata do naklonjenosti pri ljudeh in pri Bogu odprta. Biblija velikokrat omenja, kako najti naklonjenost pri ljudeh in pri Bogu. Izpolnjujmo Božje zapovedi, bodimo dobrotljivi in resnicoljubni in našli bomo naklonjenost, kar nam bo spremenilo življenje. David je bil psalmist in slavilec. Znal je odpreti svoje srce pred Bogom. Postal je Božji prijatelj.

PREGOVORI 3:1-4 Moj sin, ne pozabi mojega zakona in tvoje srce naj izpolnjuje moje zapovedi, 2 ker se ti bodo pomnožili dnevi, leta življenja in mir.
3 Srčna dobrotljivost in resnicoljubnost naj te ne zapustita. Priveži si ju okoli vratu. Zapiši ju na ploščo svojega srca, 4 saj si boš tako pri Bogu in človeku pridobil naklonjenost ...
Iskanje modrosti in modro življenje nam bo odprlo vrata do Božje naklonjenosti. Vlagajmo svoj čas v odnos z Bogom in v duhovne stvari in se nam bo obilo povrnilo. Naklonjenost je blagoslov. Bog nam je naklonjen, ker smo bili in tudi še bomo naklonjeni ljudem okrog sebe. Če samo gledamo od daleč, Božja naklonjenost ne more teči skozi nas.

PREGOVORI 8:35 Kdor me bo našel (modrost), bo našel življenje in bo deležen Gospodovega odobravanja (milosti, naklonjenosti).
Ljubimo ljudi, sejmo naklonjenost drugim in jo bomo obilo želi. Kaj pomeni ljubiti ljudi? Da skrbimo zanje. Bodimo kdaj naklonjeni tudi ljudem, ki si tega ne zaslužijo in nam je ne morejo vrniti. Ljudje pogosto ne ravnamo, kot bi morali in storimo stvari proti pričakovanjem. Če želimo imeti naklonjenost, jo izkazujmo drugim. Bog se poistoveti tudi z najmanjšimi. Ko smo naklonjeni malim, smo naklonjeni Bogu.

MATEJ 25:40 Kralj jim bo odgovoril: ›Resnično, povem vam: Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.‹
Ruta, Moabka, tujka v Izraelu, je tako njena svakinja Orpa in tašča Naomi postala vdova. Bila je predana bolj tašči in Izraelovemu Bogu kot svojim ljudem. Vztrajala je s taščo v zelo težkem življenju - v pomanjkanju. Zvesta ji je bila in skrbela zanjo. Vsi so videli njene vrline. Orpa ni kazala teh vrlin in se je vrnila k svojim ljudem in bogovom in je Biblija več ne omenja. Bog je bil zaradi zvestobe Ruti naklonjen in končno je v Izraelu našla moža v veleposestniku Boazu. Namesto bornega življenja je zaživela blagoslovljeno in izpolnjeno življenje. Postala je prababica kralja Davida v rodovni liniji do Jezusa. To je naklonjenost, ki traja vse življenje. Če smo predani in zvesti, bo naš klic obrodil več, kot pričakujemo.

RUTA 2:10 (Ruta) Padla je na obraz in se priklonila do zemlje. Rekla mu je: »Zakaj sem našla milost (naklonjenost) v tvojih očeh, da si se ozrl name, ko sem vendar tujka?« 11 Boaz ji je odgovoril: »Natanko so mi povedali vse, kar si storila svoji tašči po smrti svojega moža, kako si zapustila svojega očeta in svojo mater in svojo rojstno deželo ter šla k ljudstvu, ki ga prej nisi poznala. 12 GOSPOD naj ti poplača tvoje dejanje! Popolno plačilo naj ti pride od GOSPODA, Izraelovega Boga, pod čigar peruti si prišla iskat zavetje!«
Jožef je prestal hude preizkušnje, vendar ni obupal. Bil je odličnega značaja. Vedno je delal dobro in je imel pozitiven odnos do ljudi okrog sebe. Zato so mu bili ljudje in Bog vedno naklonjeni in je postal velik voditelj, takoj za faraonom. Tudi bratom, ki so ga prodali v sužnost, je izkazal naklonjenost in se jim ni maščeval.

APOST. DELA 7:9 Ti očaki so postali ljubosumni na Jožefa in ga prodali v Egipt. Toda Bog je bil z njim 10 in ga rešil iz vseh njegovih stisk ter mu omogočil, da si je pridobil naklonjenost faraona, egiptovskega kralja, in se pred njim izkazal modrega. Ta ga je postavil za upravitelja nad Egiptom in vso svojo hišo. (e prej mu je bil naklonjen njegov gospodar Potifar.

PSALM 112:5 Dobro je možu, ki je milostljiv (angl. ki seje naklonjenost) in posoja, ki svoje reči ureja pravično.
PSALM 84:11 Zares, sonce in ščit je GOSPOD Bog, milost (angl. naklonjenost, gr. charis) in slavo daje GOSPOD, ne odreka dobrine tistim, ki hodijo v popolnosti.

Deklarirajmo, izpovedujmo naklonjenost vsak dan. Marko 11:23 pravi, da kar govorimo z usti in v srcu verjamemo, se bo zgodilo. Naša izpoved v veri ima moč. Vsak dan izpovedujmo Božjo naklonjenost: »Hvala Ti Oče, da si mi naklonjen Ti in so mi tudi ljudje. Obdajaš me z naklonjenostjo. Kamor grem, greš pred menoj z naklonjenostjo, zato mi bodo naklonjeni tudi ljudje. Hvala Ti.«
Bodimo ponižen. Ponos ustavi pretok Božje naklonjenosti. Zapomnimo si, da nam Bog ni naklonjen zaradi nečesa, kar smo sami naredili ali dosegli. Jakob 4:6 Bog se prevzetnim upira, ponižnim pa daje milost (nezasluženo naklonjenost). Ko smo osredotočeni na Jezusa in smo ponižni, bomo blagoslovljeni z več naklonjenosti. Mojzes je bil blag in ponižen. Bog mu je govoril iz obličja v obličje, bolj kot drugim. Edinstven odnos sta imela.

PSALM 30:6 Zakaj njegova jeza traja le trenutek, njegova dobrohotnost (naklonjenost) vse življenje;
Marija je bila prav gotovo predana Bogu, dobrosrčna, resnicoljubna in vrla Božja ženska, da je našla edinstveno in veliko naklonjenost pri Bogu. Postala je telesna mati Božjega Sina. Bila je običajna ženska in ni delala kakšnih velikih del kot Hulda ali Debora. Mislim, da je edina v Bibliji, za katero Bog pravi, da je imela tako veliko naklonjenost pri Bogu. Daniela je Bog tudi zelo ljubil (Daniel 9:23). Dobro si je pridobiti veliko naklonjenost pri Bogu in ljudeh.
LUKA 1:28 Ko je angel prišel k njej (k Mariji), in ji je rekel: Lep pozdrav tebi, ki ti je izkazana tolikšna naklonjenost (angl. highly favored – izkazana ti je velika naklonjenost ali visoko si cenjena). Gospod je s teboj.

Naklonjenost se pridobi - manjšo ali veliko naklonjenost. Bog je naklonjen vsakemu kristjanu, blagoslavlja ga in ga varuje. Naklonjenost ni zato, da se ustavi na nas, ampak da blagoslov teče skozi nas na druge.
PSALM 5:13 Zakaj pravičnega ti, Gospod, blagoslavljaš; kakor s ščitom ga obdajaš z naklonjenostjo.
Vsak kristjan je opravičen in v zavezi z Bogom, ponovno rojen in Božji Duh biva v njem. Kaj je namen ščita? Da nas varuje pred ognjenimi puščicami hudiča. Božja naklonjenost je ključ do tega, da hodimo v zmagi vsak dan. Ščit nam je, ker Božje oči bedijo nad nami. Kadar smo nekomu naklonjeni, se bomo zanj zavzeli.

PREGOVORI 8:17 Ljubim té, ki me ljubijo, kateri me iščejo, me najdejo.
Če je kdo uspešen in zdrav, še ni rečeno, da mu je Bog naklonjen. Če nam je Bog naklonjen, nikakor ni rečeno, da ne bomo imeli stisk in težav – primer sta Jožef v Egiptu ali Marija. Toda sredi stisk in težav bomo še vedno uspevali. Kako vemo, ali nam je Bog naklonjen? Blagoslov in Božjo roko bomo čutili v duhu in okrog sebe bomo videli blagoslov Božjega delovanja.

Branko Dežman

SOVRAŽNIK NAJ VRNE UKRADENO

SOVRAŽNIK NAJ VRNE UKRADENO

Junij 2019

JANEZ 10:10 Tat prihaja samo zato, da krade, kolje in uničuje. Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju.
Ali vam je sovražnik že kdaj kaj ukradel ali uničil? Verjetno je vsakemu od nas. Enim malo, drugim veliko. Obstaja pa zakonitost vere, da z vero vstopimo v sovražnikov tabor in zahtevamo nazaj vse, kar nam je bilo ukradeno ali uničeno. Veliko je žalostnih zgodb okrog nas, življenja so uničena ali pa niso taka, kot bi morala biti. Toda Božja beseda pravi, da je Bog pripravljen obnoviti in ozdraviti, kar je bilo poškodovano ali izgubljeno ali odpeljano v sužnost in ujetništvo. Lahko izgubimo veliko let življenja, toda Bog pravi, da nam hoče povrniti izgubljene letine, ki nam jih je požrla demonska vojska.

JOEL 2:25 Povrnil vam bom letine, ki so vam jih požrle kobilice rojivka, skakalka, glodalka in grizljivka, moja velika vojska, ki sem jo poslal proti vam.

Sovražnikova dela so lahko ekstremna, v časopisih jih je veliko:
1 – Hči je bila zlorabljena in ima že leta duševne težave in ne živi normalno.
2 – Brat je padel v odvisnost od mamil in zašel na kriva pota. Ne more ven iz tega.
3 – Bližnji je padel pod vpliv demonske new age religije, ki mu je zmedla um, da je zvezan in sploh ni več za med ljudi, ampak bi moral v umobolnico.
4 –  Najstniški sin je postal del kriminalne bande, živi v strahu in grožnjah.
5 – Zaradi prevare je posel zašel v dolgove in podjetnik je izgubil 15 let truda itd …
6 – Otroci so uporni in ne hodijo po poti pravičnosti skupaj z Jezusom.

Gornji odlomek ni edini v Bibliji, ki govori, da Bog želi povrniti leta in letine, ki smo jih izgubili v sovražnih okoliščinah. Ogledali si jih bomo še več. Važno je, da dojamemo in verjamemo, da nam Bog hoče obnoviti izgubljena leta in letine in tudi zdravje. Še več, včasih so naše napake krive, da smo doživeli izgubo. Gotovo trpimo posledice, toda verjemimo, da nam Bog želi obnoviti izgubljena leta in letine. Če smo izgubili zdravje, se nam ni treba sprijazniti z boleznijo. Mnogi ljudje bivajo ali tavajo v temi smrtne sence in so usužnjeni v bedo, kamor jih je zaprl hudič. Bog jih hoče rešiti in jim obnoviti življenje. Povejmo jim resnico: Bog ni jezen na vas, ampak vas hoče osvoboditi.

PSALM 107:2 Naj govorijo GOSPODOVI rešenci, ki jih je odkupil iz nasprotnikove roke …

JANEZ 8:32  In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.«
Bog želi, da se naše stanje izboljšuje. Njegova milost je večja kot naše napake. Vsak dan se odločamo med različnimi možnostmi, vsaka odločitev vpliva na našo usodo. Lahko dovolimo, da smo zaradi besed in dejanj drugih ranjeni, depresivni. Morda nočemo sprememb in se istočasno pritožujemo, ko ostajamo v istih mučnih okoliščinah.

Sovražnik se najbolj potrudi, da zatre naše veselje. Hoče, da smo potrti, potlačeni in nemočni. Spomnimo se radosti prvih tednov in mesecev, ko smo bili odrešeni in smo stopili v odnos z Jezusom. Imel sem nepopisno veselje, medene mesece z Jezusom. Bog hoče, da ta radost ostane v nas. Nehemija 8:10 Ne bodite žalostni, kajti GOSPODOVO veselje je vaša moč. Radost v nas nam daje moč, da se dvignemo iz brezna obupa in potlačenosti, da  smo optimistični in dejavni.

Ostanimo v Božji radosti in ne dovolimo, da bi nam zlonamerne besede ljudi to radost ukradle. Pod Božjim vodstvom mi nadzirajmo svojo usodo. Če izgubimo veselje, kako ga spet najdemo? S preživljanjem časa v druženju z Bogom. Iz njegove prisotnosti pridemo radostni in se dvignemo z novo pesmijo, z mirom v srcu. Navzamemo se njegove narave in vemo, da je Bog dober Bog.
Vemo, da vsakomur nismo všeč in vsak ni navdušen nad nami. Toda Bog je. On nas je ustvaril take, kot smo in nas sprejema take, kot smo. Smo edinstveni in samo mi lahko izpolnimo Božji načrt, ki ga ima za nas. Bog je navdušen nad nami. Zato molimo, da bo Bog najprej obnovil radost v našem življenju. Radost je začetek obnove, ki bo prišla iz Božje roke. Radost je moč, ki je potrebna, da se nam stvari začnejo obračati na bolje.

JEREMIJA 30:16 Zato bodo požrti vsi, ki so te žrli, in vsi tvoji nasprotniki pojdejo v ujetništvo ... 17 Kajti poskrbim, da boš okreval, in te ozdravim ran …

V knjigi Job 1. in 2. poglavje Biblija opisuje, kako se je hudič spravil na Joba in mu uničil vse imetje, družino in zdravje. Po sedmih letih mu je na koncu knjige, v 42. poglavju Bog vse povrnil dvojno (Job 42:10, 12). Izaija 61:7 pravi: Za svojo sramoto dobite dvojno;  Bog nam bo dal dvojno mero radosti namesto sramote. V Pregovorih pa piše, da mora tat, ki ga zasačimo, povrniti sedemkratno. Hudič je tat in morilec in uničevalec. Zato zahtevajmo od njega ne le dvojno povračilo, ampak sedemkratno!

PREGOVORI 6:30 Ne zaničujejo tatu, ki krade, da bi potešil svoje poželenje, ker je lačen. 31 Vendar mora zasačeni povrniti sedemkratno, dati mora vse imetje svoje hiše.

V Bibliji najdemo še eno odlično zgodbo, ki nam je lahko model, kako ravnati, ko nam sovražnik pride krast in uničevat. Davidu in njegovim je sovražnik odpeljal v ujetništvo njihove družine in imovino. Bili so tako prizadeti, da so hoteli Davida kamenjati, vendar je bil Bog z njim. David se je okrepil v Gospodu, odšel v sovražnikov tabor in rešil vse ljudi, imetje in še več.

1 SAMUEL 30:1 Ko je David s svojimi možmi tretji dan prišel v Ciklág, so Amalečani vdrli proti jugu in v Ciklág. Udarili so Ciklág ter ga požgali z ognjem. 2 Ujeli so žene, ki so bile v njem, od majhnih do velikih. Usmrtili niso nikogar, ampak so jih odpeljali in šli svojo pot. 3 Ko je David s svojimi možmi prišel v mesto, glej, je bilo požgano z ognjem, njihove žene, njihovi sinovi in njihove hčere pa so bili ujeti.
4 David in ljudstvo, ki je bilo z njim, so povzdignili glas in jokali, dokler niso od joka onemogli. 5 Tudi obe Davidovi ženi, Jezreélka Ahinóam in Abigájila, žena Karmélčana Nabála, sta bili ujeti. 6 David je bil zelo v stiski, ker so ljudje govorili, da ga bodo kamnali, kajti vsemu ljudstvu je bilo bridko pri duši, vsakemu zaradi njegovih sinov in njegovih hčera. David pa se je okrepil v GOSPODU, svojem Bogu.
7 David je rekel duhovniku Abjatárju, Ahimélehovemu sinu: »Prinesi mi, prosim, efód!« Abjatár mu je prinesel efód. 8 David je vprašal GOSPODA: »Ali naj zasledujem to roparsko drhal? Jo bom dohitel?« Rekel mu je: »Zasleduj! Kajti zagotovo boš dohitel, zagotovo boš rešil.« …
18 Tako je David rešil vse, kar so Amalečani vzeli; tudi obe svoji ženi je David rešil. 19 Nikogar niso pogrešali, od najmanjšega do največjega, do sinov in hčera, od plena do vsega, kar so jim vzeli; vse je David vrnil. 20 Vzel je vso drobnico in govedo. Tisti, ki so gnali to čredo, so govorili: »To je Davidov plen.«

David se je znašel v nemogoči situaciji. Njegovi ljudje so ga v žalosti in obupu hoteli kamnati. Toda ni izgubil poguma, ozrl se je k Bogu po pomoč in Bog jim je naklonil zmago. Šli so v sovražnikov tabor in se borili z Božjo podporo. Iz sovražnikove roke so iztrgali vse svoje ljudi, plena pa tudi veliko več, kot so jim ga ukradli. Kadar Bog nekaj obnovi, nam da več ali v boljšem stanju, kot je bilo prej! Bog ne gleda na osebo in je vsakomur voljan pomagati in izbojevati bitko v sovražnikovem taboru. Če nam je odpeljal imovino ali ljudi v ujetništvo, nam povrne več, kot smo imeli prvotno, z obrestmi.

Spodaj je nekaj verzov, s katerimi se okrepimo v Gospodu, jih molimo in izpovedujemo v bitki proti sovražniku in zahtevamo svoje nazaj:

IZAIJA 42:13 Gospod nastopi kakor junak, kot bojevnik zbudi gorečnost. Bojni klic zažene in glasen krik, zoper svoje sovražnike se izkaže kot junak.

PSALM 34:18 Ko pravični vpijejo, jih Gospod uslišuje in jih rešuje iz vseh njihovih stisk.

DEVTERONOMIJ 9:3 Danes boš spoznal, da gre GOSPOD, tvoj Bog, pred teboj tja čez kot požirajoč ogenj; uničil jih bo in jih ponižal pred teboj. Razlastil jih boš in jih hitro pokončal, kakor ti je obljubil GOSPOD.

PREGOVORI 20:22 Ne reci: »Povrnil bom hudo!« Čakaj (in zaupaj v) Gospoda in ti bo pomagal!

PSALM 138:7 Če hodim sredi stiske, me ohranjaš pri življenju. Zoper jezo mojih sovražnikov izteguješ svojo roko in tvoja desnica mi pomaga.

IZAIJA 54:17 Nobeno orožje, narejeno zoper tebe, ne bo imelo uspeha, vsak jezik, ki nastopi v sodbi zoper tebe, osramotiš. To je dediščina Gospodovih služabnikov in pravičnost, ki jim gre, govori Gospod. Itd …

Nastopimo agresivno proti sovražnikovemu taboru:
Vrni mi sina ali hčer!
Vrni mi moj zakon!
Vrni mi finance, imetje, dvojno!
Vrni mi dvojno maziljenje!
Vrni mi zdravje!
Vrni mi izgubljena leta in letine!

Ko nam bo Bog obnovil družino ali zakon, bo povečanje v tem, da bomo služili drugim, da bodo iz sovražnikove roke dobili povrnjene in obnovljene svoje družine in zakone. Enako je v financah. Ko bom fizično ozdravljen, bom drugim služil ozdravljenje z maziljenjem.

Katera obnova je Bogu največji cilj? Hudič je Adamu in Evi ukradel zbližan odnos z Bogom, ko ju je zapeljal v greh. Načrtoval je uničiti Božje plane in pogubiti vse človeštvo. Toda,  kar hudič uniči, Bog hoče obnoviti! Po štirih tisočletjih je Jezus za to obnovo plačal ceno in odpravil pregrado, da imamo lahko obnovljen oseben odnos z Bogom. Človeštvo se vrača iz sužnjevanja hudiču nazaj k Bogu. Obnova celotne zemlje prihaja v mileniju. Bog ima že od začetka pripravljen načrt obnove vsega, kar je hudič porušil in uničil.

JOEL 2:25 (SSP) Povrnil vam bom letine, ki so vam jih požrle kobilice rojivka, skakalka, glodalka in grizljivka, moja velika vojska, ki sem jo poslal proti vam.
(Ekum.) In povrnem vam leta, ki so vam v njih vse požrle kobilice, glodalec, pokončevalec in žerec, vojska moja velika, ki sem jo poslal nad vas.
(Chraska) Povrnem vam letine, ki so vam jih požrli: kobilica, obrezovalec, glodalec, pokončevalec, moja velika vojska, ki sem jo poslal proti vam.

(Dalmatin) Inu jest hočem vam ta lejta namejstiti (nadomestiti), katera so Kobilice, Kebri, vsi šlaht žèrvje inu Gosenice (katere so moja velika vojska bile, katero sem jest med vas poslal) pojedle.

Prevodi so si različni in je tudi v angleških prevodih negotovost: kobilice, gosenice, Dalmatin omenja celo kebre. Zakaj Bog omenja kar štiri vrste požiralcev in pokončevalcev, ki uničujejo drevesa in rastline? Gotovo mora obstajati nek globlji pomen. Seveda Joel govori o duhovnih napadih škodljivcev, ki pridejo proti nam.

Prvi sovražnik je kobilica, hebr. ravah, kar pomeni 'pomnožiti se v veliko množico' – množica težav pride na nas in nam zaduši tihi Božji glas.

Drug sovražnik – požiralec je škodljiva gosenica yalak, ki pomeni lokati ali polizati in dobesedno popije ali poliže naše upanje. Sovražnik nam hoče vzeti voljo, nam jemlje pogum in hoče, da smo nemočni. Preprečuje, da bi se lotili nalog in dela.

Tretji požiralec je gosenica, hebr. chasel. Beseda namiguje na strah. Gosenica napade našo vero s strahom in nas hoče onesposobiti. Strah izniči vero in dela vere, duhovno smo neučinkoviti.

Četrti požiralec je ličinka ali kobilica brez kril hebr. gazem, ki namiguje na žalost in gorje. Okrade nas veselja in radosti. Odreže nas, da ne uživamo dobrih stvari v življenju. Hudič nas hoče držati v apatiji. Veselje nam daje življenjsko moč, voljo in nov zagon v življenju.

Angleški izrazi:
Kobilica - locust,
škodljiva gosenica – cankerworm,
gosenica – caterpillar,
ličinka ali kobilica brez kril – palmerworm.

Bog je ljudi v Jeruzalemu in Jude, ki so se vrnili iz izgnanstva zaradi greha, obnovil v naravnem in v duhovnem. Sovražnik – požiralec jih je zaradi greha odvedel v izgnanstvo v Babilon. Tam jim je požrl vso radost in voljo. Po 70 letih jih je Bog pripeljal nazaj v Jeruzalem in jih duhovno obnovil. Preberimo si, kako so premagali duha žalosti in gorja:

NEHEMIJA 8:9 Tedaj so Nehemija, ki je bil upravnik, duhovnik ter pismouk Ezra in leviti, ki so poučevali ljudstvo, rekli vsemu ljudstvu: »Ta dan je svet GOSPODU, vašemu Bogu. Ne žalujte in ne jokajte!« Vse ljudstvo je namreč jokalo, ko so slišali besede postave. 10 Dalje jim je rekel: »Pojdite, nasitite se s tolstim mesom in se napijte sladkega vina. Pošljite delež tudi tistemu, ki nima nič pripravljeno.

Kajti svet je ta dan našemu Gospodu. Ne bodite žalostni, kajti GOSPODOVO veselje je vaša moč.« 11 Leviti so mirili ljudstvo in govorili: »Ostanite mirni, ta dan je svet. Ne bodite žalostni!« 12 Vse ljudstvo je tako odšlo jest in pit. Poslali so delež tudi ubogim in obhajali praznik v velikem veselju, kajti umeli so besede, ki so jim bile oznanjene.

Ti škodljivci nas vse življenje napadajo, da bi nas okradli, onesposobili in uničili, toda Bog je tisti, ki nam želi obnoviti škodo, radost in povrniti izgubljeno – spet in spet. Beseda povrniti v Joelu 2:25 je hebr. beseda SHALOM. To ne pomeni le mir, ampak celovitost, kompletnost, ozdravljenje, obnovo, povračilo, oddolžiti se itd. To vojsko škodljivcev pošlje sovražnik, da bi nas uničil ali upočasnil, lahko pa tudi Bog, če smo zašli na stranpota, da nas korigira in vrne na pravo pot.

Naštejmo še nekaj primerov, kako je Božje ljudstvo oplenilo sovražnika, potem ko jim je delal škodo. Kadar sovražnik krade, Bog zahteva nazaj z obrestmi. V Egiptu so Izraelci sužnjevali sovražniku 400 let. Egipčani so obogateli na njihov račun. Ko jih je Bog pod Mojzesom izpeljal ven, so oplenili Egipčane. Dali so jim vse bogastvo (Eksodus 12:35). Izraelci so prejeli plačilo z obrestmi za svoje suženjsko delo, za katero niso bili plačani. Bog povrne, če nas sovražnik izkorišča.

Sovražnik je napadel in oplenil Sodomo in Gomoro. V ujetništvo so odpeljali Lota in družino. Bog je uporabil 318 mož Abrahamove hiše, ki so šli v sovražnikov tabor in rešili vse ljudi in plen. Abraham ni hotel obresti, ampak samo tisto, kar so odnesli. (Geneza 14)

V knjigi Estera najdemo zgodbo, kako je hudič hotel preko Hamana iztrebiti in opleniti vse Jude. Toda Bog je preko Estere in Mordehaja odprl kralju oči o Hamanovih namerah. Hamana je dal obesiti in je postal naklonjen Judom. Dovolil je, da so Judje z mečem obračunali s svojimi sovražniki in so jih oplenili. Kar je sovražnik hotel storiti Judom, se jim je vrnilo na njihovo glavo.
Kadar se borimo, da nam sovražnik povrne, kar je ukradel, se zavedajmo, da je to duhovno vojskovanje in moramo biti prodorni v duhu.

1 - Bog je Bog obnove in nas podpira – obnova je Božja volja za nas.
JOZUE 1:9 … Ne boj se in se ne plaši; kjer koli boš hodil, bo s teboj GOSPOD, tvoj Bog.

2 – V svoji moči ne moremo zmagati. Če je nekaj Božja volja, se bo on bojeval za nas.
2 KRONIŠKA 20:15 Tako vam govori GOSPOD: Ne bojte se in se ne plašite pred to veliko množico, kajti ne boste se bojevali vi, temveč Bog.

3 – Ne delamo nekaj po človeško, ampak v veri.
MARKO 5:36 Ne boj se, samó veruj!

4 – Kličimo Gospoda in nam bo pomagal do zmage in nas osvobodil.
PSALM 118:5 V stiski sem klical Gospoda; Gospod me je uslišal in me osvobodil …

5 – Bog bo sovražnik našim sovražnikom.
EKSODUS 23:22 Če boš pa rad poslušal njegov glas in storil vse, kar porečem, bom sovražnik tvojih sovražnikov in nasprotnik tvojih nasprotnikov.

HEBREJCEM 6:10  Bog seveda ni krivičen, da bi pozabil na vaše delo in ljubezen, ki ste jo izkazali njegovemu imenu, ko ste stregli in še strežete svetim.

Branko Dežman