POSVETITEV OTROK BOGU

POSVETITEV OTROK BOGU

November 2019

Nekateri krščujejo dojenčke, kar ni biblično. Dojenček ne zna presojati in se odločati. Krst in hoja z Bogom je odločitev vsakega posameznika. Ne more se nekdo drug odločiti za nas, ali bomo hodili z Bogom ali ne. Jezus je bil star 30 let, ko se je dal krstiti, Sv. Duh je prišel nadenj in je začel služiti z močjo. V Bibliji ni nobenega primera, da bi krstili dojenčke. Šele šoloobvezni otroci se lahko krstijo. Dovolimo Bogu, da nas vodi, ne delajmo meseno in na silo. V Svetem pismu so primeri posvetitve dojenčkov Bogu, z namenom, da se bo Bog zavzemal in skrbel zanje na podlagi zvestobe staršev. Da jih bo čuval in jih privedel do odločitve, ko bodo začeli hoditi z Njim in Mu služili tudi v zrelih letih. Bog se veseli otrok.

Poglejmo si primer posvetitve Jezusa v templju. To je bilo storjeno pod Gospodovo oz. Mojzesovo postavo. Mi tega ne delamo več pod postavo, ampak iz ljubezni do Boga, ker vemo, da je dobro za otroka, če je pod Božjimi perutmi in blagoslovom. To ni obveznost, če nočemo, je pa zelo priporočljivo. Mati Jesseja Duplantisa je molila: »Bog, naj bo tvoj Sv. Duh stalno za njegovimi petami, da ne skrene ne na levo ne na desno.« Bog jo je uslišal in mu je leta in leta prigovarjal ter ga opominjal, medtem ko je hodil po krivih potih, dokler se ni končno spreobrnil, ko je bil star 24 let.

Otroci so dar od Boga, vendar pripadajo Njemu, ne nam. Tudi mi pripadamo Njemu, ker je naš Stvarnik, zato smo Mu odgovorni za vse, kar delamo. To je razlog, da je otroke dobro posvetiti in jih predati Njemu v skrb. On je boljši starš, kot smo mi, ker jih povsod vidi in sliši in ve, kaj delajo. Nam jih zaupa, da bomo dobro skrbeli zanje in jih dobro vzgajali, tudi duhovno. Nekaterim parom ne da otrok. Vsaj pri nekaterih imam občutek, da nimajo smisla za otroke in ne bi dobro skrbeli zanje. Bog ve, če res.

JEZUSA DARUJEJO V TEMPLJU
LUKA 2:22 Ko so se dopolnili dnevi njenega (Marijinega) očiščevanja po Mojzesovi postavi (40 dni za dečka, 80 dni za deklico), so ga prinesli v Jeruzalem, da bi ga postavili pred Gospoda, 23 kakor je zapisano v Gospodovi postavi: Vsak moški prvorojenec naj se imenuje svet Gospodu, 24 in da bi žrtvovali, kakor je rečeno v Gospodovi postavi: dve grlici ali dva golobčka.
25 Bil pa je v Jeruzalemu mož, ki mu je bilo ime Simeon; bil je pravičen in bogaboječ. Pričakoval je Izraelovo tolažbo in Sveti Duh je bil nad njim. 26 In Sveti Duh mu je razodel, da ne bo videl smrti, dokler ne bo videl Gospodovega Mesija.
27 V Duhu je prišel v tempelj. In ko so starši prinesli dete Jezusa, da bi zanj opravili vse po običaju postave, 28 ga je tudi Simeon vzel v naročje, slavil Boga in rekel:
29 »Gospodar, zdaj odpuščaš svojega služabnika po svoji besedi v miru,
30 kajti moje oči so videle tvojo rešitev,
31 ki si jo pripravil pred obličjem vseh ljudstev:
32 luč v razodetje poganom in slavo Izraela, tvojega ljudstva.«
33 Njegova oče in mati sta se čudila temu, kar se je govorilo o njem. 34 Simeon jih je blagoslovil in rekel Mariji, njegovi materi: »Glej, ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje, ki se mu nasprotuje, 35 in tvojo lastno dušo bo presunil meč, da se razodenejo misli mnogih src.«
36 Tam je bila tudi prerokinja Ana, Fanuélova hči iz Aserjevega rodu. Bila je že zelo v letih. Po svojem devištvu je sedem let preživela z možem, 37 nato pa je kot vdova dočakala štiriinosemdeset let. Templja ni zapuščala, ampak je noč in dan s posti in molitvami služila Bogu. 38 Prav tisto uro je stopila tja in zahvaljujoč se slavila Boga ter o njem pripovedovala vsem, ki so pričakovali odkupitev Jeruzalema.
39 Ko so izpolnili vse po Gospodovi postavi, so se vrnili v Galilejo, v svoje mesto Nazaret. 40 Otrok pa je rastel in se krepil. Bil je vedno bolj poln modrosti in Božja milost je bila z njim.

Jezusova posvetitev je bila čudovita. Kar dva preroka sta bila ob njem in sta govorila spodbudne besede za prihodnost. Ali se tudi danes lahko zgodi podobno? Seveda. Zato je dobro posvetiti otroke Bogu.
Ana ni mogla roditi in je bila mnogo let zasramovana. Molila je, se zaobljubila in čudežno se ji je rodil Samuel. Posvetila ga je Bogu za Božjo službo. Bog ga je poklical za preroka. Če smo res predani, tudi mi posvetimo otroka za Božjo službo. Naj Bog izbere klic zanj, če pa ga že v srcu čutimo od Boga, pa molimo konkretno. Zame je stara mama molila, da bi bil duhovnik in se je zgodilo. Dejansko smo vsi Jezusovo duhovništvo, imam pa klic, da delam v Besedi in učim.

SAMUELOVA POSVETITEV:
1 SAMUEL 1:24 In ko ga je (Ana) odstavila, ga je peljala s seboj gori s tremi junci in z eno efo moke in z mehom vina in ga je privedla v hišo GOSPODOVO v Silu; a deček je bil še mlad. 25 In zaklali so junca in pripeljali dečka k (duhovniku) Eliju. 26 In ona reče: Ah, gospod moj, kakor res živi duša tvoja, gospod moj, jaz sem tista žena, ki sem tu pri tebi stala in GOSPODA prosila. 27 Za tega dečka sem prosila, in GOSPOD mi je izpolnil prošnjo, ki sem jo prosila od njega. 28 Zato ga tudi jaz izročam GOSPODU; vse dni, dokler bo živel, je izročen GOSPODU. In on se je ondi poklonil GOSPODU.
2:11 A deček je bil strežnik GOSPODU pred očmi Elija duhovnika.

Beseda posvetiti pomeni, da človeka oddvojimo ali izročimo za posvečen namen, to je Bogu za Božje namene. Večina krščanskih staršev to želi storiti. Dejstvo pa je, da ima vsak človek svobodno voljo, kaj bo delal v življenju. Mnogi starši sami niso dovolj posvečeni in niso močan vzor duhovnosti. Če pa starši služijo Bogu z vso predanostjo in zvestobo, bodo tudi otroci sledili vzoru. Nekateri starši mislijo, da so lahko leni in brezbrižni do duhovnih stvari, želijo pa, da bi otrok zrastel v duhovnega velikana. To ne gre. Oni morajo biti duhovni velikani in takšnega narediti tudi otroka.

Otroci so dar in nagrada od Boga. Blagoslovljen je dom, kjer so otroci vzgojeni po Božje:
PSALM 127:3 Glej, posest (dediščina) GOSPODOVA so otroci, plačilo njegovo telesni sad.
4 Kakor puščice v roki junakovi, tako so otroci mladih let.
5 O, blagor možu, ki je napolnil tul svoj z njimi! Ne bodo osramočeni, ko govore s sovražniki svojimi med vrati.

Zato je obred posvečenja otroka Bogu tudi obred, namenjen roditeljem – ko se starši in stari starši zavejo svoje vloge pri vzgoji in se zavežejo (ali celo zaobljubijo), da bodo po najboljših močeh vzgajali in vodili otroka po Božji poti. Pravzaprav je posvetitev otroka obveza za starše za resno delo z otroki. Stari starši imajo tudi pomembno vlogo in je dobro, da so prisotni pri posvetitvi, da se tudi zavejo in prevzamejo svojo vlogo. Stari starši lahko razbremenijo starše. Imajo več topline, časa, modrosti in lahko svetujejo, ker imajo izkušnje.
Marsikdo reče: Če bi imel izkušnje, ki jih imam danes in bi lahko še enkrat vzgajal, bi bolje opravil to delo. Stari starši morajo paziti, da ne razdirajo nečesa, kar starši gradijo (npr. discipline) s svojo preveliko prizanesljivostjo. Otroci vedno najdejo »potuho« pri starih starših. Zelo malo pa je takih družin v Sloveniji, da tri generacije hodijo z Bogom. Starši vodijo, učijo, molijo, svetujejo, pomagajo, toda otrok mora imeti svobodno voljo, po kateri poti bo v življenju šel. Če bomo posvetitev vzeli resno in ravnali po Božje, bomo ponosni na otroke, oni pa bodo ponosni na svoje starše.

PREGOVORI 17:6 Krona starih so otrok otroci, slava otrok so njihovi očetje.
(Chr.) 6 Starčkom venec so otrok otroci in ponos sinom njih očetje.
Posvetitev je priložnost, da se zahvalimo Bogu za čudovit dar, ki nam ga je zaupal in dal v oskrbo. Ko otroka posvetimo Bogu, je blagoslovljen, ker je pod našo duhovno avtoriteto. Otrok je posvečen vsaj po enem od staršev, še bolj popolno in močno je, če je po obeh. Po enem vernem je posvečena cela družina.

1 KORINČANOM 7:14 Neverni mož je namreč posvečen po ženi in neverna žena je posvečena po vernem možu. Sicer bi bili vaši otroci nečisti, tako pa so sveti.
Kaj pa, če se otroku kaj zgodi? Jesse Duplantis je videl v nebesih, da noben otrok ni izgubljen. Posvečenje je praznovanje, ker je otrok rojen v krščanski družini in je posvečen Bogu. Kot sta starša del lokalne skupnosti, tudi otrok pripada telesu Jezusa Kristusa. Dobro je, da se starša ustno obvežeta, da bosta z Božjo pomočjo vzgajala otroka po Božji besedi in z živo vero, da bo otrok poznal in ljubil Boga: »Gospod, naj tvoj Sv. Duh vedno bedi nad njim, ga čuva in mu bo vedno za petami, da ne bo skrenil ne na levo ne na desno.« Skupnost pa naj se tudi zaveda, da ima dolžnost, da bo podpirala, molila in pomagala mladi družini, kadar pridejo potrebe ali stiske. Bog ima tudi močno vlogo pri vzgoji otrok. Lahko tudi molimo: »Gospod, razodeni mi, kaj otrok dela na skrivnem.« Včasih bo koga poslal, da nam bo povedal, kaj se z otrokom dogaja in kako se obnaša.

IZAIJA 54:13 In vsi otroci tvoji bodo učenci GOSPODOVI in obilen mir bode otrokom tvojim.
Torej starši ne smejo biti le kristjani na papirju, za statistiko in popise, da gredo dvakrat na leto v cerkev, vmes pa ne naredijo nič, še molijo ne. Posvetitev je dobra priložnost, da spodbudimo starše k globljemu duhovnemu življenju in odnosu z Bogom. Naj ne vzgojimo samorastnikov, ki bodo zrasli v breme in nadlogo, najprej njim samim, potem pa še družbi. Če bomo delali z otroki, bomo želi sadove po njih. Vsako delo se obrestuje. Ali niso starši po pravici ponosni, če ustvarijo otrokom razmere, da nekaj postanejo v življenju in izmolijo, da najdejo tisto usodo, ki jo ima Bog pripravljeno zanje?

DEVTERONOMIJ 6:5-7 Ljubi GOSPODA, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vso močjo! 6 Te besede, ki ti jih danes zapovedujem, naj bodo v tvojem srcu. 7 Ponavljaj jih svojim sinovom in govôri o njih, ko bivaš v svoji hiši in ko hodiš po poti, ko legaš in ko vstajaš! 8 Priveži si jih za znamenje na roko in naj ti bodo za čelni nakit med očmi! 9 Napiši jih na hišne podboje in na mestna vrata!
EFEŽANOM 6:4 In očetje, ne dražite svojih otrok, temveč vzrejajte (vzgajajte) jih v strahu in svarjenju Gospodovem.

Branko Dežman