PRILIKA O VELIKI GOSTIJI
Januar 2020
Jezus je bil na sobotni dan povabljen na obed k vplivnemu farizeju. Ozdravljal je in učil, kako služiti drugim in da jim bo to poplačano ob vstajenju pravičnih. Povedal jim je naslednjo priliko o povabljenih na veliko gostijo.
LUKA 14:15 Ko je to slišal nekdo izmed tistih, ki so sedeli pri mizi, mu je rekel: »Blagor tistemu, ki bo obedoval v Božjem kraljestvu!« Zakaj blagor? Ker ne bo vsak prišel tja. Velik dan bo, ko bomo vstopili v večno gostijo v prisotnosti Boga. Veliko presenečenje bo, kdo bo prisoten pri Božji mizi in koga ne bo. 16 On pa mu je rekel: »Neki človek je priredil veliko večerjo in jih je mnogo povabil nanjo. 17 Ko je bil čas za večerjo, je poslal svojega služabnika povabljenim povedat, naj pridejo, ker je že vse pripravljeno.
18 Vsi pa so se začeli v en glas opravičevati. Prvi mu je rekel: ›Njivo sem kupil in si jo moram iti ogledat; prosim te, imej me za opravičenega!‹ 19 Drugi je dejal: ›Pet jarmov volov sem kupil in jih grem preizkusit; prosim te, imej me za opravičenega!‹
20 Spet drugi mu je rekel: ›Oženil sem se in zato ne morem priti.‹ 21 Služabnik se je vrnil in to sporočil svojemu gospodarju. Tedaj se je hišni gospodar razsrdil in dejal svojemu služabniku: ›Pojdi brž na mestne ceste in ulice in pripelji sem uboge in pohabljene, slepe in hrome.‹ 22 Služabnik je rekel gospodarju: ›Gospod, zgodilo se je, kar si naročil, in še je prostor.‹
23 Tedaj je gospodar rekel služabniku: ›Pojdi na pota in vzdolž ograj in prisili ljudi, naj vstopijo, da se napolni moja hiša. 24 Kajti povem vam: Nobeden izmed onih povabljenih mož ne bo okusil moje večerje.‹«
Premožen človek je priredil veliko gostijo in mnoge povabil. Ko je prišel dan in je bilo vse pripravljeno, je poslal služabnike k ljudem, ki so bili že prej povabljeni. Drug za drugim so se začeli izgovarjati s šibkimi izgovori, ki bi se jih dalo zaobiti. Eden je kupil zemljo. Ker jo je že imel v lasti, bi jo lahko šel pogledat naslednji dan, saj bi ga počakala. Če nekam nočemo iti, si izmislimo ustrezen izgovor. Tak izgovor pride od ljudi, ki imajo veliko imetja in vedno vložijo ves svoj trud in čas za rast in oskrbo svojega imetja. Imetje jim je pomembnejše od duhovnih stvari in nimajo časa za Boga, oz. si ga nočejo vzeti. Gradijo svoje zaklade na zemlji, ki jih ne bodo vzeli s seboj v večnost.
MATEJ 19:21 Jezus mu je rekel: »Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih. Nato pridi in hôdi za menoj!« 22 Ko je mladenič slišal to besedo, je žalosten odšel; imel je namreč veliko premoženje.
Izgovor drugega je podoben. Premožen je. Navadni ljudje so imeli en par volov, on pa jih je kupil kar pet parov. Že jih je imel v lasti in je komaj čakal, da bi jih preizkusil. To mu je bilo vrednejše od duhovnih stvari. Kot če danes kupimo en lep nov audi. Dobimo ga iz trgovine in komaj čakamo, da bi se z njim kam peljali. Mora biti danes, čeprav bi ga lahko preizkušali jutri. Materializem in skrbi tega sveta so ga imele v oblasti in je zanemarjal Boga, ki mu je trkal na srce. Imej me za opravičenega. To gotovo ni bilo prvič. To je bila redna praksa. Prezaposlenost ne da mesta Božjim stvarem. Navdušenje nad materialnimi stvarmi je veliko in zaslepi vizijo večnosti.
Tretji mož se je pravkar poročil. Biblija pravi, naj ne gredo v vojsko eno leto, če so na novo poročeni. Tukaj pa je šlo le za gostijo. Lahko bi ženo povabil zraven. Saj sta bila eno in gospodar gostije ne bi smel imeti nič proti. A to mu je bila sitnost in ni hotel priti. Morda je poročil neverno ženo in ni hotela, da gre. Družinske razmere in obveznosti držijo nekatere ljudi nazaj, da se ne udeležijo Božjih stvari, ki jih ima Bog pripravljene zanje. Družina jim je pomembnejša od Boga in vpliv partnerja jih lahko odtrga od vere.
LUKA 14:26 Če kdo pride k meni in ne sovraži (ljubi manj) svojega očeta, matere, žene, otrok, bratov, sester in celo svojega življenja, ne more biti moj učenec. 27 Kdor ne nosi svojega križa in ne hodi za menoj, ne more biti moj učenec.
Bog želi imeti prednost pred vsem drugim. Če tega ne upoštevamo, ne moremo biti njegovi učenci. Ko je torej gospodar ugotovil, da bo dvorana na pol prazna, si je v jezi rekel: Pozabimo na spisek povabljenih! Poslal je služabnika v revnejši del mesta v zakotne ulice, naj pripelje uboge in pohabljene, slepe in hrome. Dvorana še vedno ni bila polna. Zato je služabnik odšel še po poteh na podeželje, da se je prostor napolnil. Kaj ta prilika hoče povedati? Velika pojedina je Božje kraljestvo. Prvi povabljen je bil judovski narod. Jezus jim je pridigal: »Spreobrnite se, kajti približalo se je nebeško kraljestvo,« pa ni bilo odziva. V svojo lastnino je prišel, toda njegovi ga niso sprejeli (Janez 1:11). Nobeden od povabljenih ne bo okusil Gospodove večerje.
Kdo pa so ubogi in pohabljeni, slepi in hromi? Oni ponazarjajo pogane do koncev sveta. Za Jude so bili nečisti in pod Božjim prekletstvom. To pomeni, da bo Bog poslal svoje služabnike do koncev sveta in te »nečiste« povabil na pojedino Božjega kraljestva. Bog je bolj voljan odrešiti grešnike, kot pa si oni sami želijo biti odrešeni. Ti povabljeni iz oddaljenih krajev sploh niso poznali gostitelja. Nadomestili bodo tiste, ki jih je gostitelj poznal in sprva povabil. Božja milost gre naprej. Prvi bodo zadnji in zadnji bodo prvi. (Matej 20:16)
APOSTOLSKA DELA 10:21 (Peter) Rekel jim je: »Dobro veste, da je zoper postavo, če se človek judovskega rodu druži ali shaja s človekom tujega (poganskega) rodu. Meni pa je Bog pokazal, da ne smem nobenega človeka imenovati omadeževanega ali nečistega.
Toda zgodba se tam ni končala. Tudi v današnjem času so mnogi povabljeni, pa jih Bog ne zanima in se ne odzovejo. Kdor je povabljen in se mu se ne zdi vredno priti na Božjo pojedino, si je izbral svojo kazen – zgrešil bo čudovite stvari v večnosti, ki se jih zdaj ne zaveda. Ne bodo okusili Božje večerje. Blagoslov in radost Božjega kraljestva sta dana vsakomur, ki pride k Jezusu po veri. Prilika pa govori o tem, da bodo mnogi odpovedali svoj prihod čisto na koncu, tik pred gostijo. Nekaj drugega bo bolj pomembno kot povabilo na gostijo. Njihove prioritete bodo drugje. Vsak od nas se mora zelo paziti. Praznovanje bo ob uri, ki je bila določena. Ne bo prestavljeno na pozneje.
Izpolnitev gornje prilike je v knjigi Ozej:
OZEJ 2:25 Ne-mojemu-ljudstvu rečem: »Ti si moje ljudstvo,« in reklo bo: »Moj Bog.«
V Mateju najdemo še eno podobno preroško priliko, ki omenja še več podrobnosti:
MATEJ 22:1 Jezus jim je spet spregovoril v prilikah. 2 »Nebeško kraljestvo je podobno kralju, ki je napravil svatbo svojemu sinu. 3 Poslal je svoje služabnike, da skličejo povabljene na svatbo, vendar ti niso hoteli priti. 4 Znova je poslal druge služabnike, rekoč: ›Povejte povabljenim: Glejte, pojedino sem pripravil. Moji voli in pitana teleta so zaklani in vse je pripravljeno; pridite na svatbo!‹
5 Ti pa se niso zmenili, temveč so odšli: eden na svojo njivo, drugi po svoji kupčiji; 6 ostali pa so zgrabili njegove služabnike, jih osramotili in pobili. 7 Kralj se je tedaj razjezil in poslal svojo vojsko, da so pobili tiste morilce in njihovo mesto požgali. 8 Nato je rekel svojim služabnikom: ›Svatba je pripravljena, toda povabljeni je niso bili vredni.
9 Pojdite torej na križišča in povabite na svatbo, kogar koli najdete.‹ 10 Služabniki so odšli na poti in zbrali vse, ki so jih našli, hudobne in dobre, in svatovska dvorana se je napolnila z gosti. 11 Ko je kralj prišel pogledat goste, je opazil tam človeka, ki ni imel oblečene svatovske obleke. 12 Dejal mu je: ›Prijatelj, kako si prišel sem, ko nimaš svatovske obleke?‹ Ta pa je molčal. 13 Tedaj je kralj rekel strežnikom: ›Zvežite mu noge in roke in ga vrzite ven v najzunanjejšo temo. Tam bo jok in škripanje z zobmi.‹ 14 Veliko je namreč poklicanih, a malo izvoljenih.«
Kralj ponazarja Boga očeta, Sin je Jezus, svatba, ki jo pripravlja, je Jagnjetova poročna gostija na koncu vekov. Skozi vsa obdobja je Bog pošiljal svoje služabnike, ki so vabili ljudi v Božje kraljestvo. Tudi danes je to naše delo, da dosegamo izgubljene in jih vabimo v kraljestvo. Povabljeni so skozi veke morili Božje služabnike preroke in pozneje apostole, ki so jih klicali k Bogu in se niso zmenili za Božji klic. Ena sodba je bila prav zaradi tega že na koncu obdobja kraljev.
Babilonci s kraljem Nebukadnezarjem na čelu so uničili tempelj in Jeruzalem. Judje so šli v izgnanstvo v Babilon. Ko so umorili kraljevega sina Jezusa, je Oče-kralj zbral rimsko vojsko in jih leta 70 poslal nad Jeruzalem, da so ga požgali in uničili, Jude pa spet razkropili po svetu. Po tem dogodku se je Božji klic na svatbo nadaljeval po poteh in križiščih. Novi služabniki so odšli po vsem svetu in vabili kogar koli so našli (pogane).
MARKO 16:15 Rekel jim je: »Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij (kraljestva) vsemu stvarstvu!
Na koncu obdobja Cerkve poganov in končne žetve bo svatovska dvorana napolnjena. Ker je kralj povabil vse – bogate in revne, je moral za vsakega pripraviti svatovska oblačila. Oblačil je bilo dovolj, pa je kljub temu nekdo prišel brez svatovske obleke. O čem to govori? Da se je ta ne-pražnje oblečeni imel za kristjana po svojih, človeških standardih, ne po Božjih. Bil je kristjan, kakor se je njemu zdelo prav. Takih, ki se ne podredijo avtoriteti Božje besede, je veliko.
Z drugimi besedami: ni sledil in ubogal Božje besede – nespokorjen, brez Sv. Duha in brez osebnega odnosa z Bogom. Tudi v cerkvah je mnogo takih. O čem govori obleka? Da smo obdani s krvjo Jezusa Kristusa in prav gotovo ne bomo šli v pogubo. Zato bo presenečenje, kdo bo na svatbi in koga ne bo! Na žalost bodo nekateri, ki se imajo za kristjane, vrženi v temo, v pogubo. Pot ni lahka. Krščanstvo ni pasivno sedenje v cerkvi, ampak služenje. Pavel je rekel:
FILIPLJANOM 2:12 … s strahom in s trepetom udejanjajte (do konca uresničite – to je aktivnost, ne pasivnost) svoje odrešenje.
Ko je Jezus govoril apostolom, da bogati težko pridejo v nebeško kraljestvo, jih je zaskrbelo tudi zase in so se odzvali:
MATEJ 19:25 Ko so učenci to slišali, so zelo strmeli in govorili: »Kdo se torej more rešiti?«
Branko Dežman
