1 KORINČANOM 3 – Meseni kristjani

 1 KORINČANOM 3 – Meseni kristjani

Oktober 2020

1 KORINČANOM 3:1 Bratje, nisem vam mogel govoriti kot duhovnim, ampak kot zgolj mesenim bitjem, kot nedoraslim v Kristusu. 2 Mleka sem vam dal piti, ne jedi, saj je še niste zmogli. Pa tudi zdaj je še ne zmorete. 3 Še ste namreč meseni. Mar niste še vedno meseni in zgolj ljudje, dokler sta med vami nevoščljivost in prepir? 4 Mar ne ravnate zgolj po človeško, če kdo pravi: »Jaz sem Pavlov,« drugi pa: »Jaz sem Apolov«? 5 Kaj je vendar Apolo? Kaj je Pavel? Služabnika sta, po katerih ste prejeli vero, in sicer kakor je je komu dal Gospod. 6 Jaz sem zasadil, Apolo je zalil, Bog pa je dal rast, 7 tako da ni nič tisti, ki sadi, in nič tisti, ki zaliva, ampak tisti, ki daje rast, Bog. 8 Kdor pa sadi in kdor zaliva, sta eno. Vsak bo prejel svoje plačilo po svojem naporu. 9 Božja sodelavca sva, vi pa ste Božja njiva in Božja zgradba.

Delo mesenih kristjanov se ne bo obdržalo:

10 Po Božji milosti, ki mi je bila dana, sem kot moder gradbenik položil temelj, drug pa zida naprej. Vsak pa naj gleda, kako zida naprej. 11 Drugega temelja namreč nihče ne more položiti namesto tistega, ki je že položen, in ta je Jezus Kristus. 12 Če pa kdo na tem temelju zida zlato, srebro, dragocene kamne, les, seno ali slamo – 13 delo vsakega bo postalo vidno. Razkril ga bo namreč dan, ker se bo razodel z ognjem, in ogenj bo preizkusil, kakšno je delo tega ali onega. 14 Kdor bo gradil na temelju, bo prejel plačilo, če bo njegovo delo zdržalo. 15 Tisti pa, čigar delo bo zgorelo, bo trpel škodo. Sam se bo sicer rešil, vendar kakor skozi ogenj.

16 Mar ne veste, da ste Božji tempelj in da Božji Duh prebiva v vas? 17 Če pa kdo Božji tempelj uničuje, bo Bog uničil njega. Božji tempelj je namreč svet, in to ste vi.

18 Nihče naj se ne vara! Če kdo izmed vas misli, da je moder v tem svetu, naj postane nor, da postane moder, 19 kajti modrost tega sveta je pri Bogu norost. Zapisano je namreč:

Modre ujame v njihovi prekanjenosti,

20 in spet: Gospod pozna misli modrih; ve, da so prazne.

21 Zato naj se nihče ne ponaša z ljudmi! Vse je namreč vaše: 22 Pavel, Apolo, Kefa, svet, življenje in smrt, sedanjost in prihodnost. Vse je vaše, 23 vi Kristusovi, Kristus pa Božji.

---------------------

Iz tega Pavlovega učenja se je razvila moderna doktrina, ki govori o čutnih, mesenih kristjanih. V resnici smo včasih vsi kristjani meseni, eni bolj, drugi manj. Po sadovih pa vidimo vsakega, kako se obnaša in kaj dela. Kaj pa to pomeni »biti mesen«? Pomeni, da smo neduhovni, da ne delujemo na duhovnem nivoju, pač pa po vzgibih duše in telesa. Torej smo duševno-meseni kristjani. Vladata nam duša in telo, duhovni del nas pa je zaspal in je pozabljen. Človek je sestavljen iz duha, duše in telesa. Duh mora vladati duši in duša telesu.

Bog je Duh in če smo meseni, se ga premalo zavedamo in z njim ne komuniciramo. Od njega ne pričakujemo nadnaravnih stvari. Pozabljamo, da ima Bog moč, ki nam lahko pomaga in spremeni marsikaj v našem življenju, kar v naravnem ne moremo spremeniti. V duhovnem nam bo Bog dal zmago nad težavami, v naravnem pa zmage nad problemi večinoma ne bo! Kjer je Bog, tam je nadnaravno. Mesenost pomeni, da zanikamo ali zanemarjamo Božjo moč. Smo kar zadovoljni s tem, kar imamo in se zgledujemo po drugih neduhovnih ljudeh okrog sebe, ki delajo po človeško.

2 TIMOTEJ 3:5 … držali se bodo zunanje oblike pobožnosti, zanikali pa njeno moč.

Korintski meseni kristjani so bili kristjani. Molili so, slavili Boga, zanimali so se za duhovne darove, Biblijo pa so premalo brali in je niso dovolj poznali, saj pravi v verzu 2, da so še vedno rabili mleko Besede. Niso preklinjali, lagali, prešuštvovali, istospolno grešili, kradli, pijančevali itd. (1 Korinč. 6:10) Bili so kristjani, vendar pa so na področju medsebojnih odnosov živeli meseno. V tem niso prav veliko upoštevali Božje besede. Med njimi sta bila nevoščljivost in prepir. Prepirali so se, kdo pripada Apolu in kdo Pavlu. Vprašati pa se moramo: Kako bi Jezus ravnal v tej situaciji? Kaj Beseda pravi o tem?

Pavel jih je karal, ker so se tožarili pred posvetnimi sodniki in niso znali rešiti sporov z Božjim Duhom in modrostjo v luči Božje besede in v okviru skupnosti vernikov. Če Bogu ne dajemo mesta, potem se na njegovo mesto vrine hudič.

Kot meseni gledamo na svet po človeško, za ta trenutek, ne v luči večnosti, ko bomo skupaj z Bogom. Uporabljamo svojo modrost, ne Božjo. Ne povabimo Jezusa na pomoč v svojo situacijo. Toda naš moto mora biti: »Rad bi ugajal Bogu,« in moramo ustrezno moliti.

Kakšni so meseni kristjani? Ni velike razlike med njimi in posvetnimi ljudmi, ravnajo podobno. Kot je svet sovražen Bogu, je tudi meseno mišljenje kristjanov, na žalost, sovraštvo do Boga. Meseno mišljenje prinese duhovno smrt! Brez vere in v mesu ne moremo ugajati Bogu. Božjo voljo lahko izpolnjujemo le v duhu. Mesenih kristjanov je več kot duhovnih. Kristjani bi morali svetiti kot luč v temi v tem svetu, toda mnogi se ne razlikujejo prav veliko od okolice. 

Pavel je rekel: Ali ste zgolj ljudje, ko se prepirate (verz 3). Kaj je mislil s tem »zgolj ljudje«? Ali nismo ljudje? Smo, pa ne le »zgolj.« Smo tudi že nebeška bitja, ker Sv. Duh z nebes in Božje kraljestvo prebivata v nas. Smo duhovna bitja in že imamo večno življenje v sebi. Na zunaj smo podobni drugim, na znotraj pa smo drugačni in to tisti, ki so »zgolj ljudje« tudi opazijo. Opaziti morajo sadove Sv. Duha v nas, da smo drugačni od tistih, ki so zgolj ljudje. Kot če »fičotu« damo nov dirkalen abarth motor. Na zunaj zgleda isti, na znotraj pa je narejen za dirke.

RIMLJANOM 8:4 Zapovedi postave naj bi se tako izpolnile v nas, ki ne živimo po mesu, ampak po Duhu. 5 Kajti tisti, ki so po mesu, mislijo na to, kar je meseno; tisti pa, ki so po Duhu, mislijo na to, kar je duhovno. 6 Toda meseno mišljenje je smrt, duhovno mišljenje pa življenje in mir. 

7 Kajti meseno mišljenje je sovraštvo do Boga, ker se ne podreja Božji postavi in se podrejati tudi ne more. 8 Tisti, ki živijo po mesu, ne morejo biti všeč Bogu. 9 Vi pa niste v mesu, ampak v Duhu, če le prebiva v vas Božji Duh. In če kdo nima Kristusovega Duha, ni njegov.

Korintski meseni kristjani so se odlikovali v nekaterih dobrih delih. Zbirali so denar za revne vernike v Jeruzalemu, kakor jim je naročil Pavel. Izkazovali so ljubezen do svojih vernih bratov. Jezus je rekel: Prepoznali vas bodo kot moje učence, če se boste med seboj ljubili (Janez 13:35). Pavel jih je pohvalil, ker so se držali njegovih izročil, to je tega, kar jih je naučil (1 Kor. 11:2). Učil jih je o duhovnih darovih, o darovih službe in tudi o Gospodovi večerji, ki so se je držali. 

Svaril jih je tudi pred nečistovanjem (1 Kor. 6:13–20). Če vse to pretehtamo, le niso bili kar tako. Imeli so duhovne stvari. V odnosih so živeli duševno in posvetno – bili nevoščljivi in se prepirali, drugje pa so se izkazovali kot Jezusovi učenci. Slika okrog nas je najbrž podobna njim. Pavel, ki je delal z njimi, je gotovo imel več duhovnosti in maziljenja kot Benny Hinn, pa vidimo da, če se cerkev ne trudi dovolj, je lahko še vedno na mleku in mesena na nekaterih področjih.

Pavel jim je pomagal spremeniti njihov pogled na njihovo ravnanje. Dal jim je vedeti, naj ne malikujejo človeka – to je njega ali Apola. Človek je le služabnik in ni nič v primerjavi z Bogom. Bog je tisti, ki duhovno izgrajuje in daje rast. Gledati moramo na Boga, ne na človeka, že zato, da se rešimo sporov ali ponosa. Duhovni pogled, usmerjen na Boga, bo spremenil odnos, da se ne bomo prepirali po človeško, koga imamo raje. 

Pavel je rekel, da on in Apolo, ki sadita in zalivata evangelij, nista nič v primerjavi z Bogom, ki daje rast. Sta Božja sodelavca in Korinčani so njuno polje. Delo vsakega pa se bo razodelo. Kdor bo gradil meseno, po človeški volji, bo njegovo delo primerjano z lesom, senom ali plevami in ne bo obstalo, ne bo nagrajeno kot zaklad v nebesih. Kdor pa bo gradil duhovno, po Božje, pa bo njegovo delo obstalo za vekomaj kot zlato, srebro in dragi kamni. Vsi bomo šli skozi ognjeno preizkušnjo, ki bo razodela, koliko smo živeli meseno in koliko duhovno in bomo ustrezno nagrajeni. Verz 15 pravi, da bo vse delo nekaterih kristjanov zgorelo, sami pa bodo kljub temu odrešeni. 

Kakšni kristjani so to, ki bodo zgrešili oz. izgubili plačilo v nebesih? Meseni, v kompromisih, neresni, nepredani, sebični, tisti, ki duhovno nič ne služijo itd.

Kar pa se tiče prepira v cerkvi, pa Pavel odgovarja v verzu 3:17. Tako vedenje oz. ravnanje uničuje telo Jezusa Kristusa: »Če pa kdo Božji tempelj uničuje, bo Bog uničil njega. Božji tempelj je namreč svet, in to ste vi.« Zdi se, kot da govori o našem telesu. V resnici govori v množini o skupnosti vernikov. S prepiri povzročamo deljenje oz. razkol med ljudmi in lahko naredimo veliko škode, ker rušimo skupnost – to je uničevanje Božjega templja, skupnosti. Včasih drobne stvari razdvajajo ljudi. Zato je pomembno naše osredotočenje na to, kar je pomembno: Kako bi Jezus ravnal v moji situaciji?

GALAČANOM 5:16 Pravim torej: žívite v Duhu in nikakor ne boste stregli poželenju mesa. 17 Kajti meso si želi, kar je zoper Duha, Duh pa, kar je zoper meso. Ta dva si namreč nasprotujeta, da ne bi delali tega, kar hočete. 18 Toda če se daste voditi Duhu, niste pod postavo. 19 Sicer pa so dela mesa očitna. To so: nečistovanje, nečistost, razuzdanost, 20 malikovanje, čaranje, sovraštva, prepirljivost, ljubosumnost, jeze, častihlepnosti, razprtije, strankarstva, 21 nevoščljivosti, pijančevanja, žretja in kar je še takega. Glede tega vas vnaprej opozarjam, kakor sem vas že opozoril: tisti, ki počenjajo takšne stvari, ne bodo podedovali Božjega kraljestva.

22 Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba, 23 krotkost, samoobvladanje. Zoper te stvari ni postave. 24 Tisti, ki pripadajo Kristusu Jezusu, so križali svoje meso s strastmi in poželenji vred. 25 Če živimo po Duhu, tudi delajmo po Duhu. 26 Nikar ne iščimo prazne slave s tem, da drug drugega izzivamo in drug drugemu zavidamo.

Branko Dežman

SODNI DVOR V NEBESIH

SODNI DVOR V NEBESIH

Oktober 2020

V duhovnih dimenzijah obstaja veliko stvari, ki se jih ali sploh ne zavedamo ali pa jih ne znamo uporabljati. Večina Kristjanov deluje na duševnem področju, v duhovnem pa premalo. Zato se je treba stalno spodbujati in učiti. Jezus je rekel: Ali bom našel vero, ko pridem? O sodnem dvoru v nebesih sem bežno slišal velikokrat, šele sedaj sem po Božjem posegu dobil študijsko literaturo o tem in se mi širi obzorje. Biblija na več mestih govori o sodnem dvoru v nebesih. Ko se sodni dvor sestane, imajo pred seboj tudi nebeške knjige, na podlagi katerih se odločajo. To ni knjiga življenja, to so knjige o dogodkih, zaradi katerih se sestanejo.

DANIEL 7: 9 Videl sem: Takrat so bili povzdignjeni prestoli in Staroletni se je usedel. Njegovo oblačilo je bilo belo kakor sneg in lasje na njegovi glavi kakor čista volna. Njegov prestol so bili ognjeni plameni in njegova kolesa goreč ogenj.

10 Ognjena reka je tekla in se izlivala pred njim. Tisočkrat tisoči so mu stregli in desettisočkrat desettisoči so stali pred njim. Sodni dvor je sedel in knjige so se odprle.

Vidimo, da nebeški sodni dvor prav tako resnično obstaja kot zemeljski. Ali nam to kaj pomeni? Ali nam je mar kot lanski sneg ali oddaljena galaksija? Vsak od nas lahko doseže, da je njegov primer sprejet in obravnavan v sodnem dvoru in npr. lahko dosežemo, da nam mora sovražnik povrniti, kar nam je uničil ali ukradel, na primer zdravje ali finance. Seveda tudi to deluje po veri in zahteva, da rešujemo v duhu.

Naš pristop k Bogu, posebej v molitvi, je različen. K Bogu lahko pristopimo kot k Očetu (Luka 11:2). Lahko v prijateljskim odnosu z njim kot Abraham (Jakob 2:23). Z ustrezno potrebo pa pristopimo k Bogu kot sodniku (Luka 18:7). Sodniki vodijo sodišča. Tudi Bog je vrhovni vodja nebeškega sodišča in sodnega sistema. Bog bo pomagal do pravice svojim izvoljenim, ki noč in dan vpijejo k njemu. Gotovo ima vsak kakšno prošnjo in primer, ki bi se lahko obravnaval. Jaz ga imam.

LUKA 18:1 1 Povedal jim je še priliko, kako morajo vedno moliti in se ne naveličati. 2 Rekel je: »V nekem mestu je bil sodnik, ki se ni bal Boga in se ni menil za človeka. 3 In v tistem mestu je bila tudi vdova, ki je prihajala k njemu in ga prosila: ›Pomagaj mi do pravice proti mojemu nasprotniku.‹ 4 Dolgo ni hotel, potem pa je rekel sam pri sebi: ›Čeprav se ne bojim Boga in se ne menim za človeka, 5 bom tej vdovi, ker me nadleguje, vendarle pomagal do pravice, da me ne bo s svojim prihajanjem izmučila do konca.‹« 

6 In Gospod je rekel: »Poslušajte, kaj pravi krivični sodnik! 7 Mar Bog ne bo pomagal do pravice svojim izvoljenim, ki noč in dan vpijejo k njemu? Bo mar odlašal? 8 Povem vam: Hitro jim bo pomagal do pravice. Toda ali bo Sin človekov, ko pride, našel vero na zemlji?«

Nam je bila dana pravica, privilegij, da lahko delujemo v tem.

HEBREJCEM 12:22 Vi ste se približali gori Sionu in mestu živega Boga, nebeškemu Jeruzalemu, nepreštevnim angelom, prazničnemu zboru 23 in Cerkvi prvorojencev, ki so zapisani v nebesih, in Bogu, sodniku vseh, in duhovom pravičnih, ki so dosegli popolnost, 24 in sredniku nove zaveze Jezusu in krvi kropljenja, ki govori bolje kakor Abelova.

Duhovno smo se približali nebeškemu Jeruzalemu, obenem pa tudi Bogu, sodniku vseh. Torej smo na prizorišču, kjer deluje nebeški sodni zbor. V duhu imamo dostop do Boga, sodnika vseh. Če imamo zadevo, da jo sodni zbor obravnava, se moramo naučiti ustrezno moliti, da bo uspešna.

Bog je sodnik vseh. Mi smo del tega duhovnega sodnega prizorišča. Hudič pa je tožilec. Pravila in zakoni so zapisani v Božji Besedi, ki se jih Bog strogo drži.

RAZODETJE 12:10 (Mihael - bitka v nebesih) … zakaj vržen je bil obtoževalec naših bratov, ki jih je dan in noč obtoževal pred našim Bogom. 11 Toda oni so ga premagali zaradi krvi Jagnjeta in zaradi besede svojega pričevanja, saj niso ljubili svojega življenja vse do smrti.

V Jobu 1 je Bog pohvalil Jobovo življenje, hudič pa ga je obtoževal pred Bogom. V resnici ga ni imel česa obtožiti. Skušal je najti slabosti v Jobu, da bi imel razlog za obtoževanje. In prav tako hudič išče naše spodrsljaje in lahko legalno obtožuje vsakega od nas.

JOB 1:9 »Mar se Job zastonj boji Boga? 10 Mar ne varuješ ti njega, njegove hiše in vsega, kar je njegovega naokrog? Blagoslavljaš delo njegovih rok in njegova posest se širi v deželi. 11 Samo iztegni svojo roko in se dotakni vsega, kar ima, resnično, v obraz te bo preklinjal!« 12 In GOSPOD je rekel satanu: »Glej, vse, kar ima, naj bo v tvoji roki, le nanj ne izteguj svoje roke!«

Hebrejcem 12:24 pravi, da Jezusova kri govori glasneje kakor Abelova:

GENEZA 4:8  … Kajn se je vzdignil proti svojemu bratu Abelu in ga ubil. 9 GOSPOD je rekel Kajnu: »Kje je tvoj brat Abel?« Odvrnil je: »Ne vem. Sem mar jaz varuh svojega brata?« 10 In GOSPOD je rekel: »Kaj si storil? Glas krvi tvojega brata vpije iz zemlje k meni. 

Po čem je vpila Abelova kri? Da mu bo Bog dosodil pravico. Vpitje Abelove krvi je v Stari zavezi klicalo po maščevanju in kazni. Bog je izrekel sodbo Kajnu:

GENEZA 4:11 Bodi torej preklet z zemlje, ki je odprla svoja usta in iz tvojih rok sprejela kri tvojega brata! 12 Ko boš obdeloval zemljo, naj ti ne daje več svoje moči, blodil in begal boš po svetu.« 13 Kajn je rekel GOSPODU: »Moja krivda je prevelika, da bi jo mogel nositi. 14 Glej, danes me izganjaš iz dežele in moral se bom skrivati pred tvojim obličjem. Blodil in begal bom po zemlji. Kdor koli me bo našel, me bo ubil.«

V čem pa je Jezusova kri boljša od Abelove? Jezus je bil tudi krivično umorjen. Kaj je rekel Jezus svojim krvnikom? Bog, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo. Potemtakem Jezusova kri vpije po odpuščanju, milosti in odkupitvi. Če pridemo pred sodnika in sodni dvor v nebesih s krvjo Jezusa Kristusa, dobi Bog legalno pravico (brez krvi je ne bi imel – to je bistvo Jezusove žrtve na križu), da nas opraviči, da nam odpusti in nas očisti krivd in grehov.

1 JANEZ 1:9 Če pa svoje grehe priznavamo, nam jih bo odpustil in nas očistil vse krivičnosti, saj je zvest in pravičen.

Izpoved grehov je strinjanje s pričevanjem Jezusove krvi, zato morajo hudičeve obtožbe legalno utihniti.

KOLOŠANOM 2:13 … Odpustil nam je vse grehe 14 in izbrisal zadolžnico (to je sodni uradni dokument), ki se je s svojimi določbami glasila proti nam. Odstranil jo je iz naše srede in jo pribil na križ.

Ta uradni dokument se je glasil proti nam. Očitno smo storili nekaj narobe. Zadolžnica je dokument, s katerim nas hudič obtožuje. Jezus jo je s smrtjo na križu legalno odstranil. Zaradi tega je prišel iz nebes, sicer nam ne bi bilo rešitve. Če verjamemo, se strinjamo in izpovemo, da zadolžnice proti nam več ni, premagamo vsako obtoževanje hudiča. Če bo še poskušal, vzemimo avtoriteto in mu ukažemo, naj zadolžnico zmečka in izgine, kajti Jezusova kri nas očiščuje noč in dan.

Tale odlomek dobro poznamo in se tiče tega, o čemer govorimo:

IZAIJA 54:17 Nobeno orodje (ali oblikovano orožje), narejeno zoper tebe, ne bo imelo uspeha, in sleherni jezik, ki se postavi zoper tebe na sodbo, obsodiš. To je dediščina hlapcev GOSPODOVIH in njih pravičnost, ki prihaja od mene, govori GOSPOD.

Sleherni jezik, ki se postavi zoper nas na sodbo – kaj to pomeni? Obtoževanje ljudi ali hudiča. Orožje narejeno proti nam so naravne stvari, ki nas doletijo. Lahko je napad hudiča na zdravje, finance, odnose, pridejo težavne okoliščine. To je v naravnem. Jezik, ki nastopa proti nam in nas obsoja, je v duhovnem. Problem je ustvarjen v naravnem, ženejo in podpihujejo pa ga besede obtoževanja v duhovnem. Da se to orožje proti nam ne razbohoti, moramo utišati jezik. Jezik lažnega obtoževanja nam lahko uniči dobro ime, našo duhovno službo in še marsikaj. Jezik obtoževanja utišamo s pomočjo razodetja, kaj nam pripada, odkar smo bili ponovno rojeni. Pravica, da utišamo jezike obtožbe, je naša dediščina in naša pravičnost od Gospoda.

V Bibliji si lahko beremo, kako so Korah, Datan in Abiram uporabili jezik obtoževanja, ko so se uprli Mojzesovemu vodstvenem položaju in so hoteli še Aronovo duhovništvo – meseno, po človeško, ker jih Bog ni izbral:

NUMERI 16:12 Nato je Mojzes dal poklicati Eliábova sinova Datána in Abiráma. Rekla sta: »Ne greva! 13 Ali ti je premalo, da si nas spravil iz dežele, v kateri se cedita mleko in med, da nas usmrtiš v puščavi, da se hočeš povzdigniti še v vladarja nad nami? 14 Saj nas nisi pripeljal v deželo, v kateri se cedita mleko in med, in nisi nam dal v posest njiv in vinogradov. Mar hočeš tem možem iztakniti oči? Ne greva!« To je demonski jezik.

Mojzes se je potem obrnil na sodnika nebes, na nebeško sodišče s svojim pričevanjem proti njim:

15 Mojzes se je silno razsrdil in rekel GOSPODU: »Ne glej na njihovo daritev! Niti enega osla nisem vzel od njih in nikomur izmed njih nisem storil nič žalega.« To je bila Mojzesova izpoved resnice.

Kakšna je bila sodba nebeškega sodišča? Zemlja se je odprla in živi so padli v Šeol. Kadar imamo problem, moramo deklarirati svoje pričevanje pred Bogom in nebeškim sodiščem (kot imamo priliko za zagovor na sodišču), da utišamo jezike, ki nas obtožujejo. Spomnim se primera lažnega obtoževanja v naši skupini. To je bil duhovni napad »duha Jezabele«, ker hudič sovraži naše delo in bi rad vse uničil. Najprej je bilo treba lažniv jezik utišati. V takih primerih se obrnemo na sodni dvor v nebesih, kot se je Mojzes: »Gospod, ne ozri se na njihovo daritev!« 

Molitev v jezikih, ki razvije moč Sv. Duha, je pri tem zelo potrebna. Jezik obtoževanja moramo prepoznati kot duhovni vir problema oz. hudičev napad in ga utišati. Sovražni jezik obsodimo z Božjo besedo in z besedami našega pričevanja. Naše izpovedi resnice bodo spremenile tok dogodkov. Tema ne bo obstala pred lučjo. Seveda ne pozabimo moliti za zaščito Jezusove krvi in prelomiti hudičeve moči v imenu Jezusa Kristusa in ga nagnati v beg.

RAZODETJE 12:11  Toda oni so ga premagali zaradi krvi Jagnjeta in zaradi besede svojega pričevanja.

Branko Dežman