RADODARNOST, DAJANJE

 

RADODARNOST, DAJANJE

FINANČNE ZAKONITOSTI za modro življenje

Junij 2021

Učenje o financah je občutljiva tema in zna biti neprijetna tako za ljudi kot za pridigarja. Večina ljudi ima večje želje in potrebe, kot je njihov dohodek in večina ne daje desetine in darov ravno iz navdušenja. Toda Bog pravi, da dajanje v veri prinese blagoslov in žetev. Zakonitost sejanja in žetve vedno deluje. Bog ljubi veselega darovalca. Zato je treba učiti Božje zakonitosti, da spodbujamo sebe in druge k radodarnosti v cerkvi in v vsakdanjem življenju. V času pandemije se je Bog izkazal. Oba z ženo sva imela nekaj izpada dohodka, toda Bog je vse nadoknadil. Kako je nadoknadil? Nisva nikomur rekla, toda nekdo je videl in nama ekstra dodatno daroval. Če ne bi bilo tako, bi končali pod mostom... Seveda pa vsak dan služimo Bogu in Bog je zvest.

Po svetu so manipulacije in zlorabe pogoste, zato je dobro vedeti, kaj podpiramo in kaj se z našim darom dogaja. Potrebno je zaupanje in transparentnost. Finančne zakonitosti delujejo podobno kot zakon gravitacije, ko v zrak vržeš kamen in pade na tla. Čudno se sliši, ampak če smo v finančnih stiskah, darujmo in bomo vzbudili pozornost pri Bogu, da se bo ozrl na naše potrebe. Zakonitost je: če smo radodarni, bomo tudi prejemali in s tem uspevali, če pa stiskamo, prekinemo krog dajanja in prejemanja in postanemo bedni. Če ne dajemo, ne bomo prejemali, ne bomo napojeni.

PREGOVORI 11:24 Nekateri obilno razdaja in še bogati, drugi varčuje čez mero, pa obuboža. 25 Kdor je radodaren, se okrepi, in kdor druge napaja, bo tudi sam napojen.

Bog ne gleda na količino dajanja, ampak na srce in na naše zmožnosti. Vsi poznamo ubogo vdovo in njena novčiča. V templju so imeli škatlo, kamor so ljudje metali denar za vzdrževanje prostorov in za službo duhovnikov, danes pa v cerkvah zbirajo poleg tega še darove za doseganje neodrešenih, za evangeliziranje sveta. Bog Levitom ni dal zemlje in posvetnega dohodka, da so se lahko popolnoma posvetili duhovnemu delu. V Bibliji lahko opazimo, da so Leviti imeli izobilje, ko je narod hodil z Bogom. Kadar so se oddaljili od Boga, so Leviti postali revni, ker nihče ni daroval.

LUKA 21:1 Ozrl se je in videl bogate, ki so metali svoje darove v tempeljsko zakladnico. 2 Videl pa je tudi neko siromašno vdovo, ki je vrgla vanjo dva novčiča, 3 in je rekel: »Resnično, povem vam: Ta uboga vdova je vrgla več kot vsi. 4 Vsi ti so namreč vrgli dar od svojega preobilja, ta pa je dala od svojega uboštva vse, kar je imela za življenje.«

Pavel je ob različnih priložnostih delal za preživetje, da je lahko neodvisno služil Bogu. Včasih pa so ga podpirale cerkve oz. ljudje, ki pa so ga kdaj tudi obtoževali in se je moral zagovarjati. Danes je podobno. Bog je tisti, ki nas vodi in nam priskrbi delo ali darove. Darovi morajo biti brez pričakovanj, da kaj dobimo v zameno za naš dar. Nekateri mislijo, da si z dajanjem zaslužijo položaj in funkcije v cerkvi. Naj Bog odloča o tem, mi pa bodimo ponižni.

Če že kaj pričakujemo, pričakujmo blagoslov od Boga. Kadar darujemo, mislimo, da smo darovali Bogu za podporo delovanja njegovega kraljestva. Če damo, smo radostni, če pa nam nekdo daruje, smo sicer veseli, ker bomo pokrili potrebe, zraven pa je tudi malo nelagodja. Mislim, da čutimo nelagodje, ker je prejemanje v luči ponižnosti. Včasih, ko nam nekdo daruje, se počuti vzvišen nad nami. Nekateri zaradi ponosa ne sprejmejo darov in s tem zatrejo blagoslov. Teoretično si želimo, da ne bi bili odvisni od darov, ampak vemo, da je tak Božji način delovanja in financiranja dela za Božje kraljestvo in da lahko Bog blagoslavlja radodarne. Pavel je poznal morebitna očitanja nekaterih ljudi in zgleda, da je, kadar je mogel, raje sam zaslužil za Božje delo.

APOST. DELA 20:33 Od nikogar si nisem poželel srebra, zlata ali obleke. 34 Sami veste, da so te roke prislužile vse, kar smo potrebovali jaz in moji spremljevalci. 35 Vsem sem vam dal zgled, kako moramo s trdim delom pomagati slabotnim in se spominjati besed Gospoda Jezusa, ki je rekel: ›Večja sreča (oz. blagoslov) je dajati kakor prejemati.‹

Blagoslovljena sta oba: tisti, ki da in tisti, ki prejme. Vsa Biblija pravi: Deli z drugimi! Slovenske družine imajo pogosta le enega ali dva otroka, zato so možnosti, da se naučijo medsebojno deliti, manjše. Na Filipinih je veliko otrok in nimajo izbire, da bi kaj zadržali zase. Vsako stvar morajo deliti z drugimi, brez da bi kdo koga učil. Življenje jih uči.

HEBREJCEM 13:16 Ne pozabite pa delati dobro in deliti svoje z drugimi, kajti take žrtve so Bogu všeč.

Nekateri imajo težavne razmere in slabe možnosti v življenju. Bog želi, da jim pomagamo. Če dajemo revnemu, posojamo Bogu in nam bo povrnil. Jezus opazi vsak naš novčič, ki ga damo in nam povrne. On ima zavezo s svojimi obljubami in jih izpolni »v nulo«, kot se reče. Bog je Bog in ne more iti mimo tega, kar reče. Mi včasih pozabimo na obljube, ker smo le ljudje.

PREGOVORI 28:27 Kdor daje revnemu, ne bo trpel pomanjkanja, kdor pa si zapira oči pred njim, bo obsut s kletvami. (od revnih)

Naslednji odlomek je neomajna zakonitost. S kakršno mero bomo dajali, s tako bomo blagoslovljeni. Če dajemo desetiško, stotiško ali v tisočih, se nam bo blagoslov ustrezno povrnil. Pa ni bistvo le v tem, koliko ničel je v številki, ampak koliko našega žrtvovanja je v daru.

LUKA 6:38 Dajajte in se vam bo dalo; dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo nasuli v naročje. S kakršno mero namreč merite, s takšno se vam bo odmerilo.

2 KORINČANOM 9:6 To pa rečem: kdor varčno seje, bo tudi varčno žel, kdor pa obilno seje, bo tudi obilno žel. 7 Vsakdo naj da, kakor se je v srcu odločil, ne z žalostjo ali na silo, kajti Bog ljubi veselega darovalca. 8 Bog pa vas more obilno obdariti z vsakršno milostjo, tako da boste v vsem vedno imeli vsega dovolj in boste imeli izobilje za vsako dobro delo, 9 kakor je pisano: Razsul je, dal je ubogim; njegova pravičnost ostane na veke.

10 Tisti, ki sejalcu priskrbi seme in kruh za živež, bo pomnožil vaše seme in povečal sadove vaše pravičnosti. 11 Obogateli boste dovolj za vsakršno radodarnost, ki bo po nas dajala Bogu zahvalo.

Dajanje nam daje radost in zadoščenje, zraven pa še zbiramo zaklade, ki jih bomo uživali v nebesih.

LUKA 12:33 Prodajte svoje premoženje in dajte vbogajme. Naredite si mošnje, ki ne ostarijo, neizčrpen zaklad v nebesih, kamor se tat ne približa in kjer molj ne razjeda. 34 Kjer je namreč vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce.

Dar naj bo tolikšen, kolikor zmore naša roka. Tudi v dajanju rabimo mero in modrost. Včasih nam Bog reče, da damo do zadnjega kovanca, da vidi, koliko mu zaupamo. Če ubogamo, bo tudi čudežno poskrbel za nas. Naslednji odlomek govori o prazničnem darovanju. Ali Bog rabi denar? Sam zase ne, ampak za delovanje Božjega kraljestva.

DEVTORONOMIJ 16:16 A naj se ne prikažejo praznih rok pred GOSPODOVIM obličjem, 17 ampak vsak z darom, ki ga zmore njegova roka, kakor te blagoslovi GOSPOD, tvoj Bog.

Prava barva ljudi, njihova ljubezen in njihov pohlep se najbolj pokaže pri delitvi dediščine. Skrivnost oz. temeljna modrost v življenju je, da imamo mi v oblasti denar in ne denar nas.

LUKA 12:15 Nato je rekel vsem: »Pazíte in varujte se vsake pohlepnosti, kajti življenje ni odvisno od premoženja, pa naj ima kdo še tako veliko bogastvo.«

Denar ni zlo, kot nekateri mislijo, ampak je zlo pohlep po denarju. Če nam je gonja za denarjem pomembnejša, nas hitro lahko odvleče proč od Boga in bomo v stresu trpeli mnoge bolečine. Pohlep nas ne vodi v življenje z obilnimi blagoslovi, ampak radodarnost.

1 TIMOTEJ 6:10 Korenina vsega zla je namreč pohlep po denarju. Po tem so nekateri hlepeli in tako zablodili proč od vere, s tem pa sami sebi zadali veliko bolečin.

Delati je treba za življenje, saj Sveto pismo pravi: Kdor ne dela, naj ne je. Ampak Biblija spodbuja, naj ne vlagamo vseh moči le za preživljanje, ampak glejmo tudi na večnost. Nekateri rečejo: Še tole kupim, še tole zgradim, potem pa bom služil Bogu. Pa se nikoli ne zgodi.

JANEZ 6:27 Trudite se ne za jed, ki mine, ampak za jed, ki ostane v večno življenje (kruh z nebes, Božja beseda), ki vam jo dá Sin človekov: zakaj njega je potrdil Oče, Bog.

APOSTL. DELA 18:2 Tam je našel Juda, ki mu je bilo ime Ákvila, po rodu pa je bil iz Ponta. Ta je s svojo ženo Prískilo pred kratkim prišel iz Italije, ker je cesar Klavdij ukazal, da se morajo vsi Judje izseliti iz Rima. Pavel 

ju je obiskal, 3 in ker je znal isto obrt, je ostal pri njiju in se zaposlil. Po poklicu sta bila namreč izdelovalca šotorov. 4 Vsako soboto pa je razpravljal v shodnici ter prepričeval Jude in Grke.

Zgoraj smo brali, da je Pavel delal za življenje in za svoje misijonarsko delo. Spodaj pa se je v drugem obdobju potegoval za svoje pravice zaradi obsojanja, ker so ga kristjani podpirali pri delu.

1 KORINČANOM 9:3 Moj zagovor pred tistimi, ki me obsojajo, je ta: 4 Ali res nimamo pravice jesti in piti? 5 Ali nimamo pravice s seboj vzeti verujočo ženo kakor drugi apostoli in Gospodovi bratje in Kefa? 6 Ali samo jaz in Barnaba ne smeva biti oproščena dela? 7 Kdo je že kdaj služil vojaščino na svoje stroške? Kdo nasadi vinograd in ne uživa njegovega sadu? Kdo pase čredo in ne uživa mleka od črede? 8 Mar govorim po človeško? Mar ne pravi tega tudi postava? 

9 V Mojzesovi postavi je namreč pisano: Ne zavezuj gobca volu, kadar vrši žito. Pa je Bog res za vole v skrbeh? 10 Mar ne govori predvsem o nas? Da, zaradi nas je bilo zapisano, da mora orač orati v upanju in mlatič upati na delež. 11 Če smo torej mi vam sejali duhovne dobrine, ali bi bilo preveč, če bi želi vaše snovne? 12 Če so pri vas drugi deležni te pravice, ali je nismo toliko bolj mi?

1 TIMOTEJ 5:18 Delavec je vreden svojega plačila.

Včasih se pojavijo posebne potrebe: Pavel je pobiral za preganjane in zelo revne krščanske Jude v Jeruzalemu. Pobiral je v poganskih cerkvah, ki jih je pomagal ustanoviti v Korintu. Drugič so pobirali za obubožane makedonske kristjane. V Ameriki sem videl »fund-raising«, ko zbirajo finance, da gre nekdo lahko na misijonarsko pot. Če nas organizacija financira, nam  diktira svoje pogoje za delo. Če bomo sami zbrali finance, se bomo lažje predali Božjemu vodstvu za misijonarsko delo. 

1 KORINČANOM 16:1 Glede nabirke za svete pa storite tudi vi, kakor sem naročil Cerkvam v Galatiji. 2 Vsak prvi dan v tednu naj vsak izmed vas pri sebi daje na stran in zbira, kolikor more, tako da se ne bo zbiralo šele tedaj, ko pridem. (To je bil projekt zbiranja za kristjane v pomanjkanju – malo po malo.)

Za konec pa imamo še desetino. Nihče nas ne more prisiliti, da jo damo. Jaz jo dajem od dneva, ko sem bil spreobrnjen in vsa moja družina tudi. Ko je bil Gabriel rojen, smo dajali od njegovega prihodka. S tem, ko dajemo, pokažemo vero in zaupanje Bogu v financah. Neka sestra je rekla: Ko sem začela dajati desetino, se mi je vse v življenju uredilo tako, da nisem imela nič manj kot prej. Moj nasvet: Če mislimo resno hoditi z Bogom v veri in z željo po globlji duhovnosti, je priporočljivo, da dajemo desetino. Kam jo dajemo? Tja, kamor pripadamo in kjer se duhovno hranimo. Glejmo, da denar ne gre v izgubo, če vlada pasivnost in v cerkvi ni sadov. Desetina je reden dohodek za delovanje Cerkve. Recimo v času pandemije ni bilo nabirke darov, ker  so bili shodi prepovedani. Desetina zvestih pa je bil reden dohodek, da je cerkev preživela. 

Nekdo je pričeval, da so v času depresije in pomanjkanja v 30. letih 20. stoletja v ZDA tudi kristjani obubožali. Pastor jim je dal vprašalnik. Vsi, ki so prišli po pomoč, niso desetinili. Nihče, ki je desetinil, pa ni prišel po pomoč. Pravijo tudi: Če dajemo Bogu, bomo tudi prejel od njega. Če pa nimamo vere in zaupanja v Boga glede financ, kako lahko pričakujemo, da nam bo On dal. Vseeno nam bo nekaj dal in skrbel za nas. Desetina je kot finančna zaveza in jaz z vso samozavestjo pridem pred Boga, če sem v pomanjkanju. Dobesedno pričakujem od Boga, da mi bo dal, kar rabim. 

MALAHIJA 3:8 Ali sme človek Boga goljufati? Vi pa me goljufate in pravite: ›V čem te goljufamo?‹ Pri desetini in darovih. 9 S prekletstvom ste prekleti, ker me goljufate, ves narod! (V Novi zavezi ne vidim prekletstva, ker smo pod milostjo, dajanje pa nam bo prineslo žetev, blagoslov in zaklade v večnosti.) 10 Prinesite vso desetino v zakladnico, da bo zaloga v moji hiši, in preizkusite me s tem, govori GOSPOD nad vojskami, če vam tedaj ne odprem zapornic neba in ne izlijem na vas blagoslova do preobilja! 11 Zadržal vam bom požiralca, da vam ne pokonča sadu zemlje, in tudi trta na polju ne bo jalova, govori GOSPOD nad vojskami. 12 In vsi narodi vas bodo blagrovali, ker boste dežela ugodja, govori GOSPOD nad vojskami.

Transparentnost, pogovor, medsebojno razumevanje in delovanje po zdravi pameti bo omililo razna obsojanja zaradi financ, ki so vedno bila in vedno bodo. Če nam nekaj ni všeč, moramo vprašati in povedati svoje mišljenje v pozitivnem duhu. Vemo, da je denar zelo občutljiva tema.

Branko Dežman