sreda, 13. december 2023

GLOBOKE KORENINE V NEVIHTI

GLOBOKE KORENINE V NEVIHTI

December 2023




Odrešenje ni enkratno dejanje. V odrešenju hodimo vse življenje do zadnjega dne. Krščansko življenje je polno stisk, neviht in raznih preizkušenj in vsakič moramo obstati, zmagati in iti dalje po ozki poti. Enkrat po zeleni namočeni poti in drugič skozi suho puščavo. Če smo plitvi in nimamo globokih korenin, lahko ovenemo in se posušimo. Če imamo listje vedno zeleno, moramo tudi obroditi sadove.

JEREMIJA 17:7 Blagoslovljen mož, ki zaupa v GOSPODA in je GOSPOD njegovo zaupanje. 8 Je kakor drevo, zasajeno ob vodi, ki steza svoje korenine k (neusahljivemu) potoku, ne boji se, ko pride vročina, njegovo listje ostane zeleno; v sušnem letu ne trpi pomanjkanja in ne neha roditi sadu.

Ljudje, ki opazujejo drevesa v puščavah Bližnjega vzhoda, ugotavljajo, da je akacija tisto drevo, ki z globokimi koreninami preživi v vročem in sušnem okolju in daje ljudem senco in les za kurjenje. Vemo, da Biblija velikokrat ponazarja ljudi z različnimi drevesi. Božji ljudje so hrasti pravičnosti – Izaija 61:3. Judje so ponazorjeni kot fige. Faraon je kot cedra (Ezekiel 31). Umrli mogočneži v kraju mrtvih so imenovani padla edenska drevesa (Ezekiel 31:18). Podoben verz kot je v Jeremiji, najdemo v:

PSALM 1:1 Blagor človeku, ki ne hodi po nasvetu krivičnih, ne stopa na pot grešnikov in ne poseda v družbi porogljivcev, 2 temveč se veseli v GOSPODOVI postavi in premišljuje njegovo postavo podnevi in ponoči. 3 Tak je kakor drevo, zasajeno ob vodnih strugah, ki daje svoj sad ob svojem času in njegovo listje ne ovene; vse, kar dela, uspeva.

Ta odlomek nam razodene skrivnost uspešnega življenja. Če se damo voditi, ne nasvetu krivičnih in brezbožnih, ampak Božji besedi in jo beremo, premišljujemo, ne bomo oveneli in bomo v življenju v vsem uspevali. Korenine bodo močne in drevo bo obrodilo sad. Voda simbolizira Božjo Besedo, ki tudi očiščuje. Sveti Duh je imenovan reka žive vode.

Torej globoke močne korenine dajejo trdnost, stabilnost in vztrajnost drevesu, ki raste in daje sadove, senco in zaščito.

- Če je možno, drevo posadimo, kjer je vir vode – Božje besede.

- Terenu primerno posadimo ustrezno drevo, ki bo razvilo globoke in razvejane korenine. Koliko dreves je padlo ob zadnjih ujmah? Niso imela ustreznih korenin. Dvakrat pa sem videl drevo sredi rečne struge, ki ni padlo. Nisem se mogel načuditi.

- Globoke korenine poskrbijo, da je drevo zeleno in obrodi sadove.

- Nismo v skrbeh, če prideta suša in vročina. Imamo vero, da bo Bog preskrbel ne glede na okoliščine.

- Drevo ne neha roditi sadov v težkih razmerah.

Kot so temelji hiše zgrajeni na trdni skali, so korenine temelj za obstoj in trdnost drevesa. Drevo je nepremično zasidrano, ne more biti odplavljeno, niti veter ga ne more izruvati. Korenine iščejo podzemno vlago, ki jo črpajo skupaj s hranili za življenje drevesa.

Če naredimo duhovno primerjavo, so korenine v stiku z Bogom in se polnijo s Sv. Duhom, hranijo se z njegovo Besedo in so v odnosu z njim. Korenine priskrbijo duhovno hrano in vodo, potrebno za duhovno življenje. Drevesa in rastline niso pasivni, kot se nam ljudem zdi. Ne dogaja se vse samo po sebi. Ves čas je nek delovni proces življenja. Korenine vložijo veliko truda, da črpajo vodo in hranljive snovi iz zemlje. Sonce jim daje energijo in svetlobo, da ves sistem deluje. Na videz drevo stoji pri miru, v njem pa kroži življenje in drevo ves čas raste. V letnicah vidimo, da se vsako leto odebeli za 5 mm.

Podobno je v duhovnem. Vsako leto duhovno rastemo in se razvijamo, pa morda tega niti ne opazimo. Ne gre le za golo preživetje, ampak mora drevo bujno rasti, cveteti in obroditi sadove. Bog pravi, da bo drevo, ki ne rodi sadov, posekano in les vržen v ogenj (Matej 7:19-23). Vendar ali se sploh zavedamo, koliko drevo dela, da obrodi sadove? Od sonca dobi energijo, ki omogoča črpanje vode in hranil skozi korenine. Zamislimo si, koliko dela je treba, da drevo obrodi npr.  500 ali 1000 jabolk. Samo da zabojčke z njimi znosimo v shrambo, smo preznojeni. Drevo pa jih je rodilo. 


Duhovno pa se moramo tudi mi truditi, vztrajati in vložiti napor, da duhovno rastemo in obrodimo sadove. Roditi sadove pomeni veliko pripravljanja, delo in napor! Nič se ne naredi  samo od sebe. Bistvo globokih in močnih korenin je, da rastemo in obrodimo sadove. Če le enkrat na teden poslušamo pridigo, je premalo. Ne samo čakati, da bomo po žlički hranjeni z mlekom. Vsak sam mora biti vnet in si prizadevati za svojo rast in izgradnjo značaja. Ne dovolimo, da bi imeli duhovne korenine nerazvite in bi bili duhovno podhranjeni. Kaj pomeni, če imamo globoke korenine? Trdnost, neomajnost, stabilnost. Nič nas ne spravi s tira in v oporo smo drugim. 

1 KORINČANOM 15:57 Hvala torej Bogu, ki nam daje zmago po našem Gospodu Jezusu Kristusu. 58 Zato, moji ljubi bratje, bodite stanovitni, neomahljivi, nadvse uspešni v Gospodovem delu, ker veste, da vaš trud v Gospodu ni prazen.

PREGOVORI 12:3 Človek se ne utrdi (ustanovi, uveljavi) s hudobnostjo, korenina pravičnih pa se ne omaje.

 Ne pusti se izruvati, ne omahuje, se ne da pretresti, se ne da iztiriti z začrtane poti Božje volje. Če imamo globoke korenine, ki so povezane in črpajo življenje iz Boga, slišijo njegov glas in izpolnjujejo njegove želje, ne bomo omahnili, ne bomo iztirili s poti in padli. Seveda stiske vedno bodo in nekaj omahovanja in kakšna napaka bo, toda vedno se vrnemo nazaj na pravo pot.

Drevo se globoko ukorenini šele po mnogih letih. Drevo z globokimi koreninami ne gleda samo nase. Vedno ima vpliv na okolico. Drugim daje senco, blaži veter, zadržuje vlago. Akacija varuje druga drevesa pred erozijo in jim pomaga obstati. Podobno vlogo ima oljka, ki varuje vinograde pred erozijo. To pomeni, če smo mi trdno ukoreninjeni, bomo dajali stabilnost tudi drugim okrog nas, da ne bodo padli. Rasli bodo zaradi našega vpliva. Biblija pravi, naj pomagamo nositi bremena drug drugemu. Skupno bomo izborili duhovne bitke. 

FILIPLJANOM 2:4 Naj nobeden ne gleda samo nase, temveč tudi na druge.

Blagoslavljati moramo druge okrog nas, še posebej tiste, ki nam služijo in tiste, ki so v stiskah. Ne bodimo kot vreča brez dna, ko nas Bog  blagoslavlja in potem zadržimo ves blagoslov zase, nič ga ne posredujemo drugim. Kaj torej dela korenine globoke? Vsak dan moramo v miru preživeti čas z Bogom in iskati njegovo voljo; moliti, brati in razmišljati Božjo besedo, družiti se z ljudmi vere in iskati Božjo prisotnost s slavljenjem. Imeti globoke ali plitve korenine lahko primerjamo s petimi devicami, ki so imele dovolj olja v posodicah in s petimi, ki jim je olja zmanjkalo. Te duhovno niso obstale. Ko pride vročina in suša Besede ali prisotnosti Sv. Duha, ko pride nevihta pritiskov in preizkušenj, tisti s plitvimi koreninami ne morejo obstati.

O čem govori kvaliteta zemlje? Govori o okoliščinah, kjer živimo in se gibljemo. Ali na nas vpliva svet, ki je kamnita zemlja ali se družimo z religioznimi ljudmi z nezdravimi hranili ali pa se družimo z ljudmi močne vere in maziljenja, ki nam dajejo kvalitetno duhovno hrano. To pomeni, da smo posajeni ob potokih voda in bujno uspevamo. … korenina pravičnih pa uspeva (in daje sad). (Pregovori 12:12)

Včasih tudi ljudje z globokimi koreninami začnejo nazadovati. Vode Sv. Duha so tekoče, žive vode. Toda lahko zaidemo v mlakužo, ko se vode ne gibajo, ko se nič ne dogaja in vode začnejo smrdeti in mi stagnirati. V nevarnosti so ljudje, ki hodijo v veri veliko let in se jim nič ne dogaja. Paziti se morajo, ker so v nevarnosti, da umrejo. Rešiti se morajo iz pasivnega okolja v gibanje. 

Bog je izoblikoval akacijo, da kljubuje težkim razmeram. Tudi od nas pričakuje, da kljubujemo vsakim razmeram in smo neomajni in rastemo, cvetimo in obrodimo sadove. Kljubovati moramo sredi okoliščin podhranjenega duhovnega vpliva. Ko je najtežje, se ne smemo zanašati na svojo moč, moramo biti osredotočeni na Boga in Božjo besedo.

Apostolska dela 17:11 pravi, da so Berojci z veliko naklonjenostjo sprejeli besedo in vsak dan preiskovali Pisma, če je res tako. Poleg Besede pa moramo vsak dan najti čas v miru z Bogom. Približajte se Bogu in se vam bo približal. (Jakob 4:8)


2 PETER 1:4 … ter postali deležni Božje narave. 5 Prav zato si z vso vnemo prizadevajte, da pokažete v svoji veri krepost, v kreposti spoznanje, 6 v spoznanju zdržnost, v zdržnosti (EKU. samoobvladanje: hrana, alkohol, zapravljanje, TV, računalnik itd.) potrpežljivost, v potrpežljivosti pobožnost, 7 v pobožnosti bratoljubje, v bratoljubju ljubezen. 8 Zakaj če so v vas te kreposti in če se množé, vas ne pusté lenih in ne nerodovitnih za spoznanje Gospoda našega Jezusa Kristusa. 9 Kdor jih namreč nima, je slep, kratkoviden in je pozabil, da je očiščen starih grehov. 10 Zato se, bratje, bolj in bolj potrudite, da z dobrimi deli utrdite svojo poklicanost in svojo izvolitev; če namreč to delate, se ne boste nikdar spotaknili. 

Branko Dežman

petek, 1. december 2023

ŽALOSTENJE SVETEGA DUHA

ŽALOSTENJE SVETEGA DUHA 

December 2023



EFEŽANOM 4:29 Nobena umazana beseda naj ne pride iz vaših ust, marveč le dobra, da bi bila ob potrebi v izgrajevanje, da bi podelila milost tistim, ki poslušajo. 30 Ne žalostite Božjega Svetega Duha, s katerim ste bili kot s pečatom zaznamovani za dan odkupitve. To so nekatere stvari, ki žalostijo Duha: 31 Naj izginejo med vami vsakršna ujedljivost, vsakršno besnenje, jeza, rohnenje in preklinjanje z vsakršno hudobijo vred. 32 Bodite drug do drugega dobrosrčni in usmiljeni ter drug drugemu odpuščajte, kakor je tudi vam Bog milostno odpustil v Kristusu. 

Starši se žalostijo, če je otrok poreden in sebi ali drugim škoduje. Sveti Duh  je simbolično predstavljen kot golob ali grlica. Golob je manj plašen, grlica pa je zelo in jo hitro preplašimo, da odleti. Bistvo žive vere in živega krščanstva je prisotnost Svetega Duha na našem bogoslužju in v našem življenju, ker Sveti Duh daje življenje. JANEZ 6:63 Duh je tisti, ki oživlja, meso nič ne koristi. Besede, ki sem vam jih govoril, so Duh in življenje. 

Zakaj si želimo Božje prisotnosti na bogoslužju in v našem življenju? Kjer je Bog prisoten, tam je nadnaravno delovanje. Čudeži, ozdravljenja, Bog premika gore težav za nas, težav, ki jih sami ne moremo odpraviti. Obenem pa smo deležni njegovega blagoslova in naklonjenosti. Komur je vseeno glede prisotnosti Svetega Duha in mu ni mar zanj, je po domače rečeno bedak in je duhovno slep. Sebi in drugim noče dobro in žalosti Svetega Duha. In takih kristjanov ni malo. Živijo bolj ali manj za svoj trebuh, ostalo jim ni mar, dokler so siti in jim je dobro. Toda odnos, ali si želimo biti prijatelji Svetega Duha, bo vplival na slavo, ki jo bomo deležni v večnosti pa tudi na sedanje življenje.

 Kralju Davidu je bila Božja prisotnost zelo draga in je bila stalna realnost v njegovem življenju. Poželenje in slabost mesa ga je spotaknilo, vzel je ženo sosedu in dal njega ubiti v bitki. S tem je žalostil Svetega Duha, ki se je zaradi nespokorjenega greha umaknil od Davida. Njegovo življenje je postalo duhovno suho. Če se Sveti Duh umakne, atmosfera postane »grozna«, ker izgubimo radost svojega odrešenja. Kaj pomeni, če nas zaradi nespokorjenih grehov Sveti Duh zapusti? Duhovno smrt. Spet smo pod Božjo jezo in v sovražnem odnosu z Bogom. Če smo se pripravljeni spokoriti, nas Sveti Duh nikoli ne bo zapustil. David je končno spet našel Božji posluh, ker je imel voljno srce. Spokoril se je hudih grehov in začel vpiti k Bogu:

PSALM 51:13 Ne poženi me izpred svojega obličja, svojega svetega duha ne vzemi od mene. 14 Vrni mi veselje svojega odrešenja, z voljnim duhom me podpiraj. Zavedal se je nevarnosti duhovne smrti, kot beremo v Pregovorih, da če prešuštvuješ z ženo bližnjega, si kot vol, ki ga peljejo v zakol.

Kar je izkusil kralj David, doživi tudi vsak od nas, ko se Sveti Duh oddalji od nas zaradi naših napak: bolečo praznino, ki je z ničemer na tem svetu ne more zapolniti. Ko žalostimo Svetega Duha, bomo izgubili Božje veselje. Izgubili bomo luč na poti in se začeli spotikati kot v temi. Duša ne bo več dobro zalita in ne bo bujen vrt, ampak se bomo počutili kot osamljen in lačen v puščavi. Duhovna rast se ustavi. Takšno stanje zahteva takojšnje spokorjenje in da kličemo k Bogu za pomoč in odpuščanje.

Kadar z napačnim ravnanjem in obnašanjem užalostimo Svetega Duha bomo izgubili vso moč. Molitve bodo brez moči in brez prodora. Počutili se bomo kot Samson, ko so mu ostrigli lase, brez moči, slaboten, jalov, brez sadov in končno slep. Spraševali se bomo: ali je Bog še z mano, kje je moja nebeška naklonjenost? 

Ker se hitro  lahko s kom spremo in zaidemo v sovražen odnos z bližnjim, to žalosti Svetega Duha. Naše molitve in darovi bodo brez učinka.

MATEJ 5:22 Jaz pa vam pravim: Vsak, kdor se jezi na svojega brata, bo kriv pred sodbo. Kdor pa reče bratu ›raká‹ (neumnež), bo kriv pred vélikim zborom (verjetno Božji sodni zbor v nebesih); in kdor mu reče ›norec‹, bo kriv in obsojen na peklensko dolino ognja! 23 Če torej prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj proti tebi, 24 pústi dar tam pred oltarjem, pojdi in se najprej spravi z bratom, potem pa pridi in daruj svoj dar. 25 Spravi se hitro s svojim nasprotnikom, dokler si z njim še na poti, da te nasprotnik ne izroči sodniku, sodnik pa pazniku in te ne vržejo v ječo. 26 Resnično, povem ti: Ne prideš od tam, dokler ne plačaš vse do zadnjega novčiča.«


Včasih celotna skupnost žalosti Svetega Duha. Nekdo zlorabi denar, tolerira se nečistovanje, lažne doktrine, slabi odnosi, razkoli itd. Sveti Duh se oddalji, duhovna atmosfera se ohladi. Če to traja dlje časa, ljudje odhajajo, novi ne pridejo, cerkev postaja mrtva in legalistična (delajo po človeško, ne po Duhu). Takšna cerkev se mora predati molitvi in izrezati raka, ki uničuje skupnost in se spokoriti. Obnova ni lahka, ker so ljudje v cerkvi togi. Toda moč Duha in Božja milost na delu skupaj z enotnostjo vernikov lahko ozdravita situacijo.

To so bolj dolgoročni primeri žalostenja Svetega Duha. Pomembno pa je omeniti bolj kratkoročne, še posebej na bogoslužjih. Za prisotnost Svetega Duha je najpomembnejše, da imamo srce usmerjeno na nebesa in držimo enotnost, red in mir. Benny Hinn je zelo strikten in v skupnosti drži strogi red. Ljudi celo ni pustil na WC med bogoslužjem. Zahteval je absoluten red, mir in tišino in fokus na Svetega Duha.

To je obrodilo velike sadove. Sveti Duh je bil močno prisoten in dogajale so se nadnaravne stvari, še posebej veliko ozdravljenj. To je ves namen naših srečanj – da smo v občestvu z Bogom in da pride atmosfera maziljenja in Božje nadnaravno delovanje. Na žalost pa so na srečanjih  mnogi ravnodušni, niso resni in žalostijo Svetega Duha. V srcu imajo posvetnost in svoje probleme, klepetajo o tem z drugimi, vstajajo in hodijo naokrog, gledajo mobilne telefone in so popolnoma ravnodušni za Božje stvari. Vedno pride dan sodbe, takrat pa bo prepozno! Sami so v potrebah pa jim ni mar, da bi iskali Boga in bili npr. ozdravljeni in osvobojeni. Sveti Duh je plašen kot grlica in takoj odleti, če so ljudje ravnodušni in motijo bogoslužje.

Skupnost mora biti zelo uglašena, da se pusti voditi Svetemu Duhu. Danes je kar čudež, če Sveti Duh vodi srečanje. Takoj ga kaj polomimo, gremo v napačno smer in nismo občutljivi za Božje vodenje. Praznovali smo šotorski praznik; Žena in kolega sta se ujela in slavljenje je postalo nebeško. Komaj sem še lahko stal na nogah zaradi Božje prisotnosti. Imeli smo dva gosta od drugod.  Ko sta žena in kolega malo zajela dih, sta gosta hotela pokazati, kaj onadva znata po rutini njihove cerkve. Toda Bog ni rutina, ampak naredi vedno nekaj novega. Brez komunikacije sta prevzela slavljenje in je vse takoj šlo v napačno smer. Sveti Duh je bil užaloščen in se je umaknil. Mrzla atmosfera je napolnila prostor, kot bi nastal nek vakuum v zraku, ker se je Sveti Duh umaknil. Praznina je bila mučna.

Sveti Duh nam vsem res daje življenje. Bolje da ostanemo doma, če nam ni mar, da bi v skupnosti iskali Božjo prisotnost in blagoslov. Ne bodimo ravnodušni do Božje prisotnosti in do duhovnih zadev, ki nam jih hoče dati. Ne krademo le sebi, blagoslov in življenje krademo drugim, ker jih oviramo s svojo brezbrižnostjo in motenjem duhovnega reda. Drugi bi bili radi blagoslovljeni, pa niso, ker nekdo žalosti Svetega Duha. Samo eden lahko uniči atmosfero med 100 prisotnimi. Včasih to povzroči otroški jok ali nemir in če jih ne moremo umiriti, pojdimo ven z njimi in ne motimo. 

Zanimivo, da Benny Hinn ni dovolil otrokom sedeti v prvih desetih vrstah dvorane. Sveti Duh mu je dragocen čez vse. Dobesedno za vsako ceno je ustvarjal red in razmere za Svetega Duha, da ni zapustil skupnosti. Ker je Božja prisotnost tako dragocena in je pogoj za ozdravitve in nadnaravno delovanje, ki premika gore, moramo tudi mi za vsako ceno držati red in mir na bogoslužjih, in ne dovoliti, da bi kdo žalostil Svetega Duha. Brez resnosti, truda in samodiscipline ne gre. Bodimo odgovorni do drugih, ki si želijo Boga. Če kaj rečemo, pretehtajmo ali je v izgrajevanje ali je le nekaj posvetnega. Vsi smo včasih krivi tega. Če nam ni mar, pa se raje umaknimo drugam, kjer ne bomo motili.

Hoja v posvetnem duhu in v posvetni družbi, da se obnašamo kot pogani, žalosti Svetega Duha. Kolegi me vabijo v Irish pub in jaz se temu izogibam. Nekdo je igral posvetno glasbo v pubu, potem pa je slavil v cerkvi. Napačni duh in vpliv atmosfere puba (ali veselice) se čuti in to ni zdravo. Ne moremo služiti svetu in Bogu. Ne bodi »party animal« skupaj s svetom, potem bi pa rad bil v Božji sveti atmosferi. Psalm 1:1 lepo pravi: Blagor ti, če ne hodiš po isti poti z grešniki in ne posedaš z njimi in ne poslušaš njihovih nasvetov in roganja Bogu.

Precej govora pri žalostenju Boga je tudi glede druženja različnih spolov. Ni zdravo in se odsvetuje, da bi fant bival v stanovanju skupaj z dekletom, češ da si razdelita stroške. Skušnjave vaju bodo premagale. V cerkvah se ve, da ni dobro pastorju ali starešinam, da svetujejo ženskam sami brez prisotnosti žene. Ženska začne razkrivati svoje srce, moški pa podleže skušnjavam in pade v spolni greh. Veliko je takih primerov. Čuvajmo svoje srce. Zato morajo ljudje, ki svetujejo, imeti vsak svojo ženo ob sebi. Tako samski kot poročeni so v nevarnosti, da jih poželenje premaga. Veliko podobnega se lahko zgodi (npr. pri plesu), čuvajmo se in mislimo na Svetega Duha, da ga ne žalostimo.

Še mnogo drugega žalosti Svetega Duha. Eno je naš jezik. Ne preklinjajmo, ne govorimo umazano, vulgarno. Včasih so filmi na TV zelo umazani in včasih preklopim kanal. Standardi filmov se z leti hitro slabšajo in so vse bolj umazani. Pazimo na otroke, kaj vidijo in slišijo. 

Zamera, užaljenost, grenkoba, ko nočemo nekomu odpustiti, žalosti Boga. Nekateri ljudje kar naprej iščejo prepir, so konfliktni in se jezijo. Videl sem ljudi, ki so z vztrajno molitvijo in Božjo pomočjo te slabosti premagali. 


1 TESALONIČANOM 5:16 Zmeraj se veselite. 17 Neprenehoma molíte. 18 V vsem se zahvaljujte: kajti to je Božja volja v Kristusu Jezusu glede vas. 19 Duha ne ugašajte. 20 Preroštev ne zaničujte. 21 Vse preizkušajte in kar je dobro, obdržite. 22 Zla, pa naj bo kakršno koli, se vzdržite.

23 Sam Bog miru naj vas posveti, da boste popolni. In vse, kar je vašega, duh, duša in telo, naj bo ohranjeno neoporečno, dokler ne pride naš Gospod Jezus Kristus.

Branko Dežman