torek, 25. februar 2025

SAD DUHA

SAD DUHA

Julij 2024



Sadov je devet, vendar nastopajo kot ednina. To so duhovne vrline našega srca oz. duha. To niso naravne kvalitete, saj pravi, če živimo po Duhu, tudi delajmo po Duhu. Sad Duha je duhovna hoja. Delati po Duhu  pomeni, da se ne ravnamo po občutkih, ampak se odločamo za sad ljubezni, za veselje, za mir itd. Naravna ljubezen po občutkih hitro mine, ljubezen po Duhu pa traja. Ko hodimo v Duhu in duhovno rastemo, sad Duha postane del nas.

GALAČANOM 5:22 Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba, 23 krotkost, samoobvladanje. Zoper te stvari ni postave. 24 Tisti, ki pripadajo Kristusu Jezusu, so križali svoje meso s strastmi in poželenji vred. 25 Če živimo po Duhu, tudi delajmo po Duhu.

Ljubezen je prvi sad od naštetih devetih sadov. Bog je ljubezen (1 Janez 4:8). Ljubezen je tudi razpoznavna značilnost vseh nas, ki hodimo z Jezusom.

JANEZ 13:34 Novo zapoved vam dam, da se ljubite med seboj! Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj! 35 Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen.

Popularna kultura danes povzdiguje človeško ljubezen, ki je mesena, sebična in pogosto neuspešna. Mnogim spodleti. Zato vidimo razdvojene družine. Ločitev je blizu 50%, mnogi so kronično osamljeni zaradi sebičnosti ljudi okrog njih. Človeška ljubezen temelji predvsem na vprašanju, kaj bom jaz dobil, kakšno korist bom jaz imel. Realnost je drugačna od idealiziranja.

1 - LJUBEZEN kot sad Duha pa je duhovna ljubezen. Hebrejska beseda je Ahavah. Zlog hav pomeni dajati. In to je bistvo ljubezni: Kaj lahko dam, kako lahko služim? Po Judaizmu je korenina Božje ljubezni dajanje. Ko se odločimo, da bomo hodili v Duhu, se tudi odločimo, da bomo hodili v sadu Duha – ljubezni. Ne bomo gledali samo nase, ampak tudi na dobro drugih. Svet naj se ne vrti samo okrog nas, to je tistega, ki ljubi, ampak okrog tistega, ki je ljubljen. Vrzimo ego s prestola in pomagajmo bližnjemu. To pomeni, da žrtvujemo svoje udobje. Ljubezen je stvar volje in odločitve.

GALAČANOM 5:13 … služíte drug drugemu po ljubezni. 14 Saj je celotna postava izpolnjena v eni zapovedi, namreč: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. (Berimo: 1 Korinčanom 13:4-8)

Ljubezen je vir in temelj vsem ostalim vrlinam. Božja ljubezen tudi pomeni žrtvovanje. Največ, kar je lahko dal za nas: svojega Sina. Janez 3:16: Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina … Ljubezen je težko razložiti. Najboljšo biblijsko razlago najdemo v 1 Korinčanom 13.

1 JANEZ 3:14 Mi vemo, da smo prešli iz smrti v življenje, ker brate ljubimo. Kdor ne ljubi, ostaja v smrti. 15 Kdor sovraži svojega brata, je ubijalec. Vi pa veste, da noben ubijalec nima večnega življenja, ki bi ostalo v njem. 16 Ljubezen spoznavamo po tem, da je On dal življenje za nas. In takó smo tudi mi dolžni dati življenje za brate. 17 Kako more Božja ljubezen ostati v človeku, ki ima premoženje tega sveta in vidi, da je brat v pomanjkanju, pa zapira svoje srce pred njim? 18 Otroci, ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, ampak v dejanju in resnici.

Božjo ljubezen privabimo, da je del nas, z dejanji in iskrenostjo.

2 – RADOST, VESELJE (hebr. Simchah; gr. chara, kara). Kara je sorodna besedi karis – milost. Kaj je naša največja radost? To je izraz hvaležnosti, da so nam bili grehi odpuščeni in smo bili spravljeni z Bogom.  Bogu smo bili sovražni in nas je končno sprejel kot sinove. Našo krivdo je nadomestila Božja pravičnost in s tem radost.

RIMLJANOM 5:11 Pa ne samo to, veselimo se tudi v Bogu po našem Gospodu Jezusu Kristusu, po katerem smo zdaj prejeli spravo z Bogom.

Kot je z vsako stvarjo, lahko tudi veselje iščemo z napačnimi motivi. Ljudje rečejo: Kar me osrečuje, je dobro. Ni vedno tako. Obstaja sebično in grešno veselje. Sebična radost je mesena in hitro mine. Ob času konca bodo ljudje iskali veselje v užitkih sveta namesto v Bogu (2 Tim. 3:4). Sem spadajo tudi grešni užitki. Job 20 pravi, da je veselje hudobnih in hinavcev le kratkotrajno. Grešni užitki in veselje so trenutni, dolgoročno pa prinesejo žalost in propad. Greh ne more obroditi dobrega, ampak nekaj strašnega. Dober kristjan ve, da nam je koristno in v veselje, če živimo pobožno življenje. Na koncu vedno žanjemo radost.

PREGOVORI 21:15 Pravičnemu je v veselje ravnati po pravici, tiste, ki delajo hudo, pa čaka nekaj strašnega.

V mileniju se bo živelo po Božji volji in kakšen sad bo to prineslo v življenja ljudi? Živeti po Božje in v Božji prisotnosti pomeni nepopisno radost.

IZAIJA 51:11 Nad njihovo glavo bo večno veselje, dosegli bodo radost in veselje, žalost in vzdihovanje bosta zbežala. Radost lahko dosežeš.

PSALM 16:11 Daješ mi spoznati pot življenja; polnost veselja je pred tvojim obličjem (v tvoji prisotnosti), večne radosti na tvoji desnici.

Če imamo duhovno radost, jo bomo delili tudi z drugimi. Dvignemo jih iz potrtosti. Radostni smo lahko tudi v težkih situacijah. Eno tako izkušnjo imamo: Ko je moj oče umrl, mi je Bog dal nadnaravno radost. Vsakega na pogrebu sem potrepljal po rami in rekel: Danes se veselimo, ker je ata v nebesih. Vsa atmosfera žalovanja se je spremenila. To je bil Božji dar. Sad veselja pa pride, ko hodimo skupaj z Bogom in ohranjamo radost tudi, kadar gremo skozi preizkušnje. Sad veselja traja ne glede na okoliščine.

2 KORINČANOM 6:10 … kakor žalostni, pa vedno veseli, kakor ubogi, pa mnoge bogatimo, kakor bi nič ne imeli, pa imamo vse.

JAKOB 1:2 V veliko veselje si štejte, moji bratje, kadar pridete v različne preskušnje, 3 saj veste: kadar je vaša vera preskušana, poraja stanovitnost.

3 – MIR, hebr. Shalom, gr. Eirene. Radost in mir sta komplementarna. Dopolnjujeta se. Ko ob spreobrnjenju prejmemo Jezusa, kneza miru, prejmemo tudi njegov mir. Bog je imenovan Bog miru (Rim. 16:20). Grška beseda eirene pomeni mir. Hebrejska shalom pa zajema tudi vse druge okoliščine, potrebne za mir: blaginjo, dobro počutje, umirjenost, varnost, brez vojnega stanja ali spravo, zdravje, blagoslov, manifestacijo Božje milosti, mir z Bogom. Notranji mir nas varuje v duhu in duši. Nemir nas trga. Če imamo v sebi harmonijo in umirjenost, lahko živimo življenje v polnosti, ne glede na okoliščine okrog nas.

RIMLJANOM 5:1 Ker smo torej opravičeni iz vere, živimo v miru z Bogom po našem Gospodu Jezusu Kristusu.

FILIPLJANOM 4:7 In Božji mir, ki presega vsak um (razumevanje), bo varoval vaša srca in vaše misli v Kristusu Jezusu.

Če nimamo miru, si ga moramo priboriti. Nemir ni Božja volja. Premagati moramo vse, kar povzroča nemir. Naučimo se skrbi preložiti na Boga z molitvijo. Ne dovolimo, da nas skrbi in strahovi preplavijo. Bog je vedno ob nas, da nam pomaga. On noče, da smo vznemirjeni in polni strahu.

FILIPLJANOM 4:6 Ne bodite preveč zaskrbljeni ampak v vsem izražajte svoje želje Bogu z molitvijo, ponižno prošnjo in zahvaljevanjem.

Duhovni mir je drugačen od posvetnega.

JANEZ 14:27 Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Ne dajem vam ga, kakor ga daje svet. Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši.

4 – POTRPEŽLJIVOST – hebr. erekh apayim, angl. longsuffering. Beseda spominja na prenašanje trpljenja, angleška pa dobesedno pravi dolgo trpljenje. Pavel uporablja gr. besedo makrothumia. Makro pomeni »velik ali velika mera«, thuo pa pomeni žrtvovanje. Z drugimi besedami: Potrpežljivo prestanemo, če nam nekdo dela krivico in se mu ne maščujemo. Smo počasni za jezo. Nismo užaljeni zaradi napak in slabega karakterja bližnjih, saj tudi nam Božja milost v Jezusu milostno spregleda naše grehe. Potrpežljivost je lastnost Božje milosti. Ljubezen je potrpežljiva (1 Kor. 13:4).

EFEŽANOM 4:1 Zato vas jaz, jetnik v Gospodu, opominjam, da živite vredno klica, s katerim ste bili poklicani, 2 v vsej ponižnosti, krotkosti in potrpežljivosti. V ljubezni prenašajte drug drugega. Ljubezen vse prenaša, vse pokrije, vse prestane. 

Naslednji odlomek je še bogatejši:

KOLOŠANOM 3:12 Kot Božji izvoljenci, sveti in ljubljeni, si torej oblecite čim globlje usmiljenje, dobrotljivost, ponižnost, krotkost, potrpežljivost. 13 Prenašajte drug drugega in odpuščajte drug drugemu, če se ima kateri kaj pritožiti proti kateremu. Kakor je Gospod odpustil vam, tako tudi vi odpuščajte. 14 Nad vsem tem pa naj bo ljubezen, ki je vez popolnosti. 15 In Kristusov mir naj kraljuje v vaših srcih, saj ste bili tudi poklicani vanj v enem telesu, in bodite hvaležni.

5 – BLAGOST, prijaznost, lahko tudi milost. Hebr. gemilut chasaadim, gr. agathosune, angl. kindness. Biblija, angleški prevod, pravi: Love is kind. Ljubezen je prijazna in vsebuje ta dar. Ob današnji naglici, stresu, slabih odnosih in pritiskih pozabimo biti blagi in prijazni tudi znotraj družine. Raje smo kritični, nespoštljivi, konfliktni, zajedljivi. Torej truditi se moramo, da Sv. Duh navdihuje naše vedenje in se vedno spomnimo blagosti in prijaznosti do drugih. To vpliva blagodejno na obe strani. Po 40 letih se še vedno spomnim avtobusa v Singapurju z napisom na vratih: Bodi vljuden, ko vstopaš! Opomnik vsekakor deluje.

PREGOVORI 16:24 Prijazni izreki so satovje medu, sladki za dušo in zdravi za kosti.

Biblija pravi, da prijazne in blage besede blagodejno vplivajo na duševno in fizično zdravje. Ali verjamemo v to? »Žleht« jezik zlomi duha! Obiskal nas je fant iz Preddvora, ki mu je mama z »žleht« besedami naredila veliko duševne škode, njemu in očetu. Ker je bila hudobna, se sploh ni zavedala, kaj povzroča. Tega je veliko okrog nas. Dar blagosti, prijaznosti je pomembnejši, kot se zdi. Deluje za zdrave odnose v družini, skupnosti ali službi. Zdrav odnos prinese zdravje, srečo, ljubezen in enotnost. 

V ekstremih lahko naredimo veliko škode in ljudi uničimo. V moji službi je bilo precej tako, ker so bili nekateri ljudje hudobni in škodoželjni. Zato se spodbujajmo k dobremu in hodimo v darovih Duha. Ni toliko pomembno, kako čutimo, bolj važno, je kako ravnamo z drugimi. Včasih, ko pretehtavam odločitev, se vprašam: Ali bi Jezus ravnal tako? Najbrž imamo vsi največ greha prav v odnosu do bližnjih, še posebej v govorjenju. Ljudje potrebujejo milostne besede, ki so zdravilo, ne grobih, ki povzročajo rane in slabo voljo.

PREGOVORI 15:4 Miren (prijazen, blag) jezik je drevo življenja, njegova popačenost (žlehtnoba) pa zlomi duha.

PREGOVORI 15:1 Mil odgovor pomirja togoto, žaljiva beseda pa zbuja jezo.



6 – DOBROTLJIVOST, hebr. nedivut – gr. Krestotes, angl. goodness pomeni, da komu storimo kaj dobrega. Sorodna sta si s prejšnjim darom. Bog je dober in radodaren. Kadar je Božja prisotnost z nami in v nas in prekipeva, potem smo kanal za ljubezen, radost, mir in dobrotljivost, ki ni samo radodarnost. Z ljudmi okrog nas delimo vse, kar imamo, ne samo denar in materialne dobrine. Mnogo potreb je, ki niso le materialne. To je sad Duha, ki ne bo dozorel kar čez noč, ampak zori, ko duhovno rastemo. Beseda dober je danes precej zvodenela. V resnici pomeni, da si svet, čist in pravičen, saj je bistvo dobrotljivosti pobožnost.

PSALM 23:6 Tvoja dobrota in srčna dobrotljivost me bosta spremljali vse dni mojega življenja in prebival bom v Gospodovi hiši, dokler bom živel.

Naše srce mora biti vedno usmerjeno k dobrotljivosti. Srce mora biti dobrotljivo, to je odličnost značaja. Daniel 6:3 pravi, da je imel odličnega duha. Izgrajen je bil v vsakem sadu Duha. Iskali so, kje bi ga lahko ujeli v malomarnosti ali čem slabem, ga obtožili in uničili, pa nikoli niso nič našli. Pri Jezusu je bilo podobno. Ko ga niso mogli ujeti v čem slabem, so ga lažno obtoževali. Sledimo jima. Spomnimo se popularne pesmi Don Moena: God is good all the time and all the time God is good.

7 – ZVESTOBA, hebr. ne'emunut, gr. beseda je ista kot za vero: pistis, tudi angl. faithfulness. Zvestoba je polna vere. Vsak dar je rezultat dela Sv. Duha v nas. Najpomembnejša je naša zvestoba Bogu in njegovemu učenju, ki nas oblikuje, kako razmišljamo in živimo. Zvestoba pomeni, da smo neomajni, zanesljivi, da zaupamo in smo predani nekomu ali nečemu, imamo integriteto (smo pošteni z močnimi moralnimi načeli in nespremenljivi). Tak je bil Daniel in je dobil oblast ob kralju.

Npr. zvesto moramo skrbeti za to, kar nam je zaupano, zvesti smo v zakonu, smo zvesti prijatelji. Zvestoba je tudi vera v tisto, čemur smo zvest. Hebrejcem 11 je poglavje vere in zvestih ljudi, ki so zaupali Bogu v težkih situacijah. Nekateri so bili zvesti in so Bogu zaupali vse do smrti. 

Dobro vemo, da pridejo suhi in težki časi, ko ne vidimo izhoda in ne vidimo Božjega nadnaravnega delovanja. Še vedno mu moramo ostati zvesti, ne glede skozi kaj gremo. Lahko je biti zvest sredi maziljene atmosfere in ko Bog deluje, še preden ga kaj prosiš. Toda Bog ima rad puščavo, kjer preizkuša našo trdnost in zvestobo, da vidi, kaj je v nas. Ko je vse lepo in prav, nas ne more preizkušati. Preizkušnja naše vere (zvestobe) je vredna več kot zlato. 

1 PETER 1:6 Bodite tega veseli, čeprav morate zdaj nekaj časa trpeti v raznih preizkušnjah, 7 da bo preizkušenost vaše vere (zvestobe) veljala več kakor zlato, ki je minljivo, pa se v ognju preizkuša, vam v hvalo, slavo in čast, ko se bo razodel Jezus Kristus.

Gideon je trpel duhovno sušo in je čutil, kot da ga je Bog zavrgel in pozabil. Končno je doživel angelski obisk, ki mu je spremenil usodo:

SODNIKI 6:13 Gideón mu je rekel: »Toda, moj gospod, če je Gospod z nami, zakaj nas je potem vse to zadelo? Kje so vsa njegova čudežna dela, o katerih so nam pripovedovali naši očetje, ko so rekli: ›Ali nas ni Gospod izpeljal iz Egipta?‹ Zdaj pa nas je Gospod zavrgel in izročil v roke Midjáncem.« 

Bog je vedno zvest. Njegova zvestoba nas pokriva in varuje.

PSALM 91:4 S svojimi krili te pokrije, pod njegove peruti se zatečeš; ščit in oklep sta njegova zvestoba.

Kako se reče, če prelomiš zvestobo? Izneveriš se! Prelomiš svojo vero ali vernost oz. zvestobo!

2 TIMOTEJ 2: 12 Če z njim (zvesto) vztrajamo, bomo z njim tudi zakraljevali ... 13 Če se mi izneverimo, on ostane zvest, kajti sebe ne more zatajiti.

8 – KROTKOST, skromnost, ponižnost, hebr. anavah, gr. praus, angl. humility, gentleness, meekness. Podoben je petemu sadu – blagost. Beseda krotek se danes redko uporablja. Mojzes je bil po naravi najkrotkejši in mu ni bilo podobnega na zemlji, pravi Biblija (Num. 12:3). SSP pravi ponižen, kar ni isto kot krotek. Krotek pes je ljubeč, prijazen in se podreja, obratno od tega pa je popadljiv. Krotkost ne pomeni, da pustimo, da drugi hodijo po nas. Lahko smo močni, vendar imamo svojo moč pod nadzorom. Mojzes je bil močan. Soočil se je s faraonom. Lahko smo krotki in močni. Močan krotek žrebec vedno uboga, z brzdo in uzdami imamo popoln nadzor nad njim. Pomemben odlomek, ki pove, kako Bog ceni ta dar, najdemo v:

MATEJ 5:5 Srečni tisti (blagor jim), ki so blage (krotke) narave, ker bodo podedovali zemljo. To pomeni, da bodo delili dediščino z Jezusom.

Krotek duh v nas se podreja Božji avtoriteti in disciplini. Pomeni, da ni grob in prepirljiv. Jezus je prenašal zasramovanja in preganjanje. Ni grozil, ampak je vse predal Bogu sodniku v skrb. On je imel moč pod nadzorom. Ni se bal sovražnikov. Odličen verz, kako biti krotek najdemo v:

2 TIMOTEJ 2:24 Gospodov služabnik se ne sme prepirati, temveč mora biti do vseh blag, zmožen za poučevanje in potrpežljiv. 25 S krotkostjo mora vzgajati nasprotnike, da jim morda Bog le nakloni, da se bodo skesali in spoznali resnico, 26 se spet streznili in rešili iz zanke hudiča. 

TIT 3:1 Opozarjaj jih, naj bodo vladarjem in oblastem podrejeni, pokorni in pripravljeni za vsako dobro delo. 2 Naj nikogar ne preklinjajo, naj ne bodo prepirljivi, ampak prijazni; izkazujejo naj kar največjo krotkost vsem ljudem. 

Če smo krotki – takoj in povsem ubogamo Boga ne glede na okoliščine in kakšno ceno bomo plačali.

9 – SAMOOBVLADANJE, vzdržnost, hebr. tzeniut, gr. engkratea, kar pomeni notranja moč, moč, da se lahko obvladaš; angl. temperance, self control. Beseda sama govori, da sebe obvladamo, da imamo nadzor nad notranjimi strastmi in nagnjenji, ki nas skušajo, vlečejo v mesenost in greh. S tem sadom se borimo proti grešnim navadam starega človeka. To je odločnost in moč, da rečemo ne skušnjavam in znamo brzdati napačne izpade svojega značaja. Sad samoobvladanja je podoben obzidju okrog mesta, ki drži sovražnike zunaj, da ne pridejo krast in uničevat. Primerjamo ga lahko tudi z imunskim sistemom v telesu, ki se bori proti sovražnim virusom in bakterijam, ki nas ogrožajo.

Nekateri ljudje se obnašajo kot otrok, ki ne dobi, kar hoče in zato začne metati in razbijati igrače, s silo hoče doseči svoje sebične želje. Ti ljudje niso razvili sadu duha, oni hočejo z jezo, na silo doseči svojo voljo. Ne obvladajo se in niso krotki. Pri ljudeh morda uveljavimo svoj ego, pri Bogu pa vsekakor ne. On nas bo pokoril in ukrotil. Nadzor nad sabo moramo imeti vsak dan, noč in dan.

GALAČANOM 5:16 Pravim torej: žívite v Duhu in nikakor ne boste stregli poželenju mesa. 17 Kajti meso si želi, kar je zoper Duha, Duh pa, kar je zoper meso. Ta dva si namreč nasprotujeta, da ne bi delali tega, kar hočete.

Samoobvladanje je biblijska vrlina in o njej govori celotna Biblija, ker je temelj za uspešno življenje:

PREGOVORI 16:32 Potrpežljiv človek je boljši kakor junak, gospodar nad svojim duhom boljši kakor osvajalec mesta.

Naš duh so čustva, misli in nagnjenja srca. Mi vladajmo čustvom in ne obratno. Naučimo se vladati nad svojim duhom. In če nimamo samodiscipline? Sovražnik bo prišel noter in nas uničil. Poleg ljubezni je to najpomembnejši sad za naše življenje.

PREGOVORI 25:28 Človek, ki ne obvladuje svojega duha, je kakor porušeno mesto brez obzidja.

PREGOVORI 29:11 Norec pokaže vso svojo jezo, modri pa jo zadržuje in kroti. Norec brez zadržkov razpiha in izbruhne svojo jezo, modri pa jo zna nadzorovati. V Božjih očeh je boljši kot osvajalec mesta. Tak človek je zrel in odličnega duha kot Daniel. Če imamo možnost, se umaknimo od konfliktov.




Kaj je bistvo tega odlomka v Galačanih 5? Da nam vedeti, da se moramo za duhovno rast in izgradnjo našega značaja nenehno notranje opazovati, se odločati, boriti in izbirati med deli mesa in sadom Duha. Mesena narava se odzove impulzivno po občutkih. Nova narava se mora odzvati preudarno po Božji besedi ne glede na občutke in stati na tem, kar je prav v Božjih očeh. 

RIMLJANOM 8:12 Tako torej, bratje, nikakor nismo dolžniki mesu, da bi živeli po mesu.  13 Če namreč živite po mesu, boste gotovo umrli, če pa z duhom usmrtite dejanja telesa, boste živeli. 14 Vsi namreč, ki jih vodi Božji duh, so Božji sinovi.

Ljudje imamo spoznanje dobrega in hudega, ker sta Adam in Eva kljub prepovedi jedla sad drevesa spoznanja dobrega in hudega. Odločati se moramo med dvema naravama. Odločati se moramo med nagnjenji stare grešne narave (hoja v mesu) in naravo prerojenega novega človeka (hoja v Duhu). Odločati se moramo med tem, kar ugaja mesu, in tem, kar je dobro v Božjih očeh – po Božji besedi. In naj zaključimo: Razločimo med dobrim in slabim. Obvladajmo občutke, ki nas vlečejo v greh in se odločimo za dobro. 

Skupni imenovalec vseh sadov je sad ljubezni.

BRANKO DEŽMAN