JEZIK, MALI PLAMEN, KI ZAŽGE VELIK GOZD
December 2012
JAKOB 3:1 Moji bratje, med vami naj ne bo veliko učiteljev, ker veste, da bomo strožje sojeni. 2 Vsi delamo mnogo napak. Če pa kdo v besedi ne dela napake, je popoln mož in zmožen obrzdati vse svoje telo. 3 Če konjem na gobce nadenemo uzde, da bi nam bili pokorni, usmerjamo vse njihovo telo. 4 Poglejte tudi ladje, kako velike so in kako jih ženejo hudi vetrovi, pa jih usmerja majhno krmilo, kamor hoče krmarjeva volja. 5 Tako je tudi jezik majhen del telesa, a se ponaša z velikimi rečmi. Poglejte, kako majhen ogenj, pa vžge tako velik gozd!
6 Tudi jezik je ogenj; med deli našega telesa je jezik vesolje krivice, ki omadežuje vse telo in razvnema krog nastajanja, njega pa razvnema peklenska dolina. 7 Vsakršna živalska narava – zveri, ptice, plazilci in morske živali – se človeški naravi daje ukrotiti in ta jo tudi res ukroti, 8 le jezika ne more ukrotiti noben človek; nestanovitno zlo je in poln smrtonosnega strupa. 9 Z njim hvalimo (blagoslavljamo) Gospoda in Očeta in z njim preklinjamo ljudi, ki so ustvarjeni po Božji podobnosti. 10 Iz istih ust prihajata blagoslov in kletev. Moji bratje, to se ne sme tako goditi.
1. PETER 3:10 Kajti kdor hoče ljubiti življenje in videti dobre dni, naj zadržuje svoj jezik od zla in ustnice od zvijačnega govorjenja.
PREGOVORI 18:21 (Ekum.) Smrt in življenje sta v oblasti jezika, kakor ga kdo rabi, takšen sad bo užival!
Vsakemu od nas se zgodi, da izreče nepremišljeno besedo, s katero odbije ali prizadene druge. Tudi sam imam neuglajen jezik in prehitro rečem, kar mislim. Včasih pa kaj enostavno le na pol povemo in nas ljudje napačno razumejo. Ne razumejo tako, kot smo mislili povedati. In z izraza na njihovem obrazu ugotovimo, da smo ga polomili. Ni dobro vedno reči vsega, kar mislimo ali preveč govoriti o sebi. Dolgo sem živel v tujini in se mi zdi, da je to slovenska slabost. Včasih se je dobro ugrizniti v jezik, če ti uspe, in kaj iz svojih misli zadržati zase. Nedavno sem bral v časopisu o možu angleške kraljice, da vedno izreče vse, kar misli in seveda to ni vedno dobro, ker ga zato marsikdo zasovraži. Biblija pravi, da si bedak, če poveš vse, kar ti roji po glavi.
PREGOVORI 18:2 (Ekum.) Bedak nima veselja nad pametjo, ampak le nad razodevanjem svojih misli.
Sam imam raje pisano besedo, ker imam čas za premislek in lahko bolj pretehtam, kaj bom povedal. Kar gre iz ust, ne moremo vzeti nazaj, napisano pa še vedno lahko izbrišemo, potem ko ponovno preberemo.
PREGOVORI 21:23 Kdor pazi na svoja usta in svoj jezik, bo svoje življenje obvaroval stiske.
Kristjani smo poklicani za dobra dela, da blagoslavljamo druge z besedami in dejanji. Zato bi se vsak od nas moral truditi in moliti, da bi imel svoj jezik pod nadzorom. Nekaterim je lažje kot drugim. Včasih zjutraj molim: Gospod, danes varuj moj jezik, da ga ne bom kaj polomil in daj mi modrost, kaj naj govorim. Včasih nisem veliko razmišljal o tem, kaj gre iz mojih ust, toda zadnja leta, ko sem opazil svoje napake, se tudi vse bolj zavedam, da nas Bog v Bibliji očitno uči, da se moramo učiti in truditi, da brzdamo svoj jezik in da ga imamo pod nadzorom oz. da ga discipliniramo. To pa je zelo težko delo. Včasih, ko v nas kipijo slaba čustva, preti nevarnost, da eksplodiramo in z jezikom kot hudournik rušimo vse pred sabo. Takrat se je najbolje čimprej umakniti proč od problema, dokler se ne umirimo.
JAKOB 1:26 Če kdo misli, da je pobožen, a ne brzda svojega jezika, temveč vara svoje srce, je njegova pobožnost prazna. Jezus mora postati Gospod tudi našega jezika, sicer lahko da samega sebe varamo. Vsako misel, še preden pride na jezik, moramo podvreči poslušnosti Kristusu in Božji Besedi! (2. Korinčanom 10:5)
PREGOVORI 10:19 Kjer je veliko besed, ne manjka greha, kdor je dojemljiv, pa brzda svoje ustnice.
Naš jezik bo še posebej sojen pred Jezusovim prestolom:
MATEJ 12:36 Povem pa vam: ZA VSAKO PRAZNO BESEDO, ki jo ljudje izgovorijo, bodo dajali odgovor na sodni dan. 37 Po svojih besedah boš namreč opravičen in po svojih besedah boš obsojen.
Kaj??? Ja, v nebesih se vse življenje piše knjiga naših besed. Zato pazimo, kaj govorimo! V povprečju človek vsak teden izgovori toliko besed, da bi natisnil knjigo, debelo 500 strani. Ženske govorijo trikrat več kot moški. Na nekem seminarju sem slišal, da povprečna ženska izgovori 35.000 besed na dan, moški le 11–12.000. Kaj če bi prebrali knjigo svojih besed v zadnjem tednu ali mesecu? Ali bi bili zgroženi nad svojim obrekovanjem, škodoželjnostjo, očitanjem Bogu, kletvicami in še čem hujšim, kar povzroča škodo drugim? Veseli bomo Božjih nagrad, toda vsak od nas se bo tudi česa sramoval pred Jezusovim Bema sodnim prestolom. Hvala Bogu, da nam odpusti, ko izpovemo svoj greh.
MATEJ 12:34 Iz preobilja srca namreč govorijo usta.
PSALM 39:2 Dejal sem: »Varoval bom svoje poti, da ne bi grešil s svojim jezikom; svoja usta bom obvaroval z uzdo, dokler bo krivičnik pred mano.«
V Novi Zelandiji, kjer sem živel na podeželju, sem večkrat jahal in tudi ugotovil, da gre konj včasih kar malo po svoje in ne tja, kamor vlečeš uzdo. Takrat moraš biti trd z njim in močneje potegniti uzdo, da uboga. Ali ni jezik ravno tak? Včasih veš, da ni prav, kar govoriš, pa se ne moreš zadržati in se 'izkašljaš' in poveš prav vse, kar ti leži na srcu. Skoraj nemogoče se je ustaviti. Zato Jakob pravi, da človek ukroti celo leva ali tigra, le jezika ne more nihče res ukrotiti.
Kako z uzdo usmerjamo naša usta? Seveda s poznavanjem Božje besede in tako da zadržujemo jezik, kadar pretehtamo misli v luči Božje besede, da niso primerne. Z molitvijo pa lahko povabimo Svetega Duha, da nas bo opozarjal, naj ne izgovarjamo napačnih misli, vendar ga moramo ubogati! Včasih čutimo, da nam Sv. Duh prigovarja, da bodimo o nečem tiho. Ali ga ubogamo? Ne vedno! Tudi naša vest nam govori, da obrekovanje, nevoščljivost, kritiziranje, bahanje, laž, obtoževanje, škodoželjnost, hinavščina in stalno pritoževanje ni dobro in Bog želi, da se naučimo zadržati jezik in ne sejemo slabih besed, s katerimi delamo škodo drugim in sebi.
PREGOVORI 11:9 Brezbožnež pogublja svojega bližnjega z usti, pravični pa se rešujejo s spoznanjem. … in zadrževanjem jezika. Biblija nam daje res veliko napotkov glede jezika. Rimljanom 1:18–32 razodeva, kakšna krivična dejanja jezijo Boga. Med njimi je veliko grehov jezika.
Po jeziku privre na dan, kar se kuha v naših srcih in naši duši. Jezik razodeva, kdo smo. Po drugi strani pa to, kar govorimo, oblikuje tudi nas same in nam kroji usodo. Lahko izbiramo, ali bomo govorili z vero in upanjem ali pa se bomo v neveri pritoževali zaradi okoliščin. S prvim si z jezikom utiramo pot v zmago in uspešnost, z drugim pa pot v bedo in poraz.
Če hočemo gojiti zbližan odnos z Bogom, da nam je Bog osebno blizu, se moramo paziti, kaj govorimo! Pazimo se obrekovanja pastorja, starešin pa tudi bratov in sester. Z jezikom si lahko zapremo pot do Boga in v nebesa.
PSALM 15:1-3 GOSPOD, kdo sme biti gost v tvojem šotoru, kdo sme prebivati na tvoji sveti gori? 2 Kdor hodi v popolnosti, ravna pravično in govori resnico v svojem srcu. 3 Ne obrekuje s svojim jezikom, ne počne bližnjemu nič slabega, ne kliče zasramovanja proti svojemu bližnjemu.
Če pazimo na svoj jezik, si bomo podaljšali življenje. Naslednji odlomek govori o tem:
PSALM 34:13 Kdo je mož, ki ima veselje nad življenjem, ki ljubi dneve, da bi videl dobro? 14 Zadržuj svoj jezik od zla, svoje ustnice od zvijačnega govorjenja.
Z grešnimi in škodljivimi besedami odpiramo vrata hudiču, ki izkoristi vsako priložnost, da uničuje in škoduje. V jezi govorimo nepremišljeno in hudič dobi svojo priložnost.
EFEŽANOM 4:26 Jezite se, a nikar ne grešite; sonce naj ne zaide nad vašo jezo 27 in ne dajajte prostora hudiču (z nepremišljenim govorjenjem). Kako pa naj se trudimo govoriti? 29 Nobena umazana beseda naj ne pride iz vaših ust, marveč le dobra, da bi bila ob potrebi v izgrajevanje, da bi podelila milost tistim, ki poslušajo.
Sveti Duh hoče biti prisoten, zato ga ne žalostimo in ne odganjajmo z napačnim govorjenjem:
30 Ne žalostite Božjega Svetega Duha, s katerim ste bili kot s pečatom zaznamovani za dan odkupitve. 31 Naj izginejo med vami vsakršna ujedljivost, vsakršno besnenje, jeza, rohnenje in preklinjanje z vsakršno hudobijo vred.
Grdo govorjenje raje nadomestimo z zahvaljevanjem in slavljenjem Boga:
EFEŽANOM 5:4 Isto velja za kvantanje in nespametno ali prostaško govorjenje; vse to je nespodobno. Rajši se posvečajte zahvaljevanju!
Grdo in napačno govorjenje vedno priznajmo Bogu, priznajmo, da smo ga polomili in ga prosimo odpuščanja:
PREGOVORI 28:13 Kdor prikriva svoje pregrehe, nima sreče (Božja jeza bo nad njim), kdor pa jih prizna in jih opusti, doseže usmiljenje. (Bog nam bo odpustil greh)
Prosimo Boga, da nam spremeni srce, od koder izvira življenje. Prosimo ga, da bo naš jezik postal orodje za častno rabo in ne za nečastno. Pazimo na Božje besede, ki so vir življenja. Naj nam bodo vedno pred očmi, da ne bomo grešili.
PREGOVORI 4:23 Z vso skrbjo varuj svoje srce, kajti iz njega izvira življenje. 24 Odpravi od sebe izkrivljenost ust, oddalji od sebe popačenost ustnic.
In molimo:
PSALM 19:15 (Gospod) NAJ TI BODO V VESELJE izreki mojih ust, premišljanje mojega srca pred tvojim obličjem, GOSPOD, moja skala, moj rešitelj.
Recimo v veri:
NE BOM GOVORNIK ZA HUDIČA, AMPAK BOM GOVORNIK ZA BOGA!!!
Smrt in življenje sta v oblasti jezika, kakor ga kdo rabi, takšen sad bo užival! (PREGOVORI 18:21, ekum.)
Branko Dežman
