STRAH GOSPODOV JE BOŽJI ZAKLAD
Februar 2012
IZAIJA 33:6 (Ekum. prevod) (Bog) bo trden temelj tvoje usode, polnost rešenja, modrosti in spoznanja. Strah Gospodov je njegov zaklad.
PSALM 33:8 Vsa zemlja naj se boji GOSPODA, vsi prebivalci sveta naj pred njim trepetajo.
ZAKAJ SE BATI BOGA?
Če je Bog ljubeč in dober, le zakaj naj bi se ga bali? Poglejmo, kaj pravi Biblija o tem. Celotno Sveto pismo res veliko govori o bogaboječnosti.
Ali bi se radi srečali z Bogom, podobno kot se je Mojzes na Sinajski gori? Mojzes je o tem srečanju z Bogom rekel:
HEBREJCEM 12:21 Da, ta prizor je bil tako strašen, da je celo Mojzes rekel: »Strah me je in trepetam.«
HEBREJCEM 12:28 Ker torej prejemamo neomajno kraljestvo, bodimo hvaležni in tako Bogu s spoštovanjem in strahom služimo, kakor je njemu všeč. 29 Kajti naš Bog je ogenj, ki požira.
Bog je suveren in nihče mu ne more oporekati ali spremeniti njegove odločitve. Človek ne more preživeti neposrednega srečanja z Bogom. Mojzesu je rekel:
EKSODUS 33:19 Izkazoval bom milost, komur hočem biti milostljiv, in usmilil se bom, kogar se hočem usmiliti.« 20 Nato je rekel: »Mojega obličja ne moreš videti; kajti noben človek me ne more videti in ostati živ.« (Berite od 18-23.)
RIMLJANOM 9:18 (Berite 10-18.) Bog se torej usmili, kogar se hoče, in zakrkne, kogar hoče.
PSALM 135:6 (Chraska) Karkoli mu je po volji, dela Gospod v nebesih in na zemlji …
PSALM 130:3 Če boš pozoren na krivde, o GOSPOD, Gospod, kdo bo mogel obstati? 4 Toda s teboj je odpuščanje, da bi te strahoma spoštovali.
Job je bil vzoren mož in je dobro poznal Boga. Bog mu je najprej dal bogastvo, potem je obrnil njegovo usodo, da je hudo zbolel in izgubil vse imetje in še otroke. Po sedmih letih mu je Bog ponovno obrnil usodo, ga ozdravil in mu dal dvojno vsega, kar je imel prej. Kdo se ne bi bal Boga, ki ima takšno moč nad nami? Job se je pogovarjal z Bogom kot človek s človekom. O svojem odnosu z Bogom je povedal:
JOB 23:13 Toda on (Bog) ostaja isti, kdo ga more odvrniti? Storí, kar mu duša poželi. 14 Tako bo dopolnil tudi mojo usodo in takih sklepov je pri njem še več. 15 Zato sem prestrašen pred njegovim obličjem, preudarjam in se ga bojim.
Bog pričakuje od nas, da se ga bojimo zaradi njegove veličine in vsemogočnosti:
JEREMIJA 5:22 Mar se me ne bojite, govori GOSPOD, in se ne tresete pred menoj, ki sem postavil sipino morju za mejo kot večno pregrado, ki je ne more prestopiti?
JEREMIJA 10:6 Nobeden ni tebi, GOSPOD, enak; ti si velik in veliko je tvoje ime v môči. 7 Kdo bi se te ne bal, kralj narodov? Zares, tebi to pritiče. Saj med vsemi modreci narodov in v vseh njihovih kraljestvih ni nobeden tebi enak.
Naslednji odlomek nas prav gotovo prebudi in strezni:
HEBREJCEM 10:26 Če namreč prostovoljno grešimo, potem ko smo dobili spoznanje resnice, ne ostane za grehe nobena žrtev več, 27 ampak le strašno čakanje na sodbo in razjarjenost ognja, ki bo požrl nasprotnike.
31 Strašno je pasti v roke živega Boga.
Bog je strašen tudi med bitji v nebesih:
PSALM 89:7 Zakaj kdo na oblaku se lahko primerja z GOSPODOM, je podoben GOSPODU med Božjimi sinovi(člani nebeškega zbora)? 8 Bog je močno spoštovan v krogu svetih, strašen nad vsemi, ki ga obdajajo.
OBSTAJATA DVE VRSTI STRAHU V ODNOSU Z BOGOM:
Prva, negativna bogaboječnost je strah pred Bogom zaradi tega, ker smo nekaj storili narobe – grešili smo in se bojimo Božje jeze in kazni. Bog je ljubezen in je pravičen. Bog nas ljubi in nam želi dobro, toda greha in hudobije nikakor ne sprejema. Za dobro nas bo blagoslovil, za slabo pa kaznoval, da nas vzgoji (Hebrejcem 12:6). Končno pa se bomo morali vsi pojaviti pred Božjim sodnim prestolom. Bog bo sodil vsem, ki so delali zlo in se niso odzvali Božjemu klicu, da bi se spokorili.
Veliko kristjanov zaradi nepoučenosti ali napačnega učenja ne ve, ali bodo končali v nebesih ali v peklu, in zato živijo v strahu in dvomih. Če poznamo Biblijo, se je držimo in hodimo v Duhu, lahko točno vemo, ali bomo prišli v nebesa. Zaradi tega se nam ni treba bati Boga niti dvomiti. Če nas je torej strah zaradi greha, moramo spremeniti svoje življenje in bomo ta strah premagali.
LUKA 12:4,5 Vam, svojim prijateljem, pa pravim: Ne bojte se tistih, ki umorijo telo (ljudje), potem pa ne morejo storiti nič več. 5 Pokazal vam bom, koga se bojte. Bojte se tistega, ki ubije in ima potem oblast vreči v peklensko dolino. Da, rečem vam, tega se bojte!
Kje lahko v Svetem pismu beremo o prvem primeru napačne bogaboječnosti? Že takoj na začetku v zgodbi Adama in Eve v knjigi Geneza. Navkljub Božji prepovedi in grožnji, da bosta umrla, sta jedla sadove z drevesa spoznanja (zavedanja) dobrega in zla. To je bil napačen strah pred Bogom – strah pred kaznijo, ker ga nista ubogala.
GENEZA 3:8-10 Zaslišala sta glas GOSPODA Boga, ki je ob dnevnem vetriču hodil po vrtu. Človek in njegova žena sta se skrila pred GOSPODOM Bogom sredi drevja v vrtu. 9 GOSPOD Bog je poklical človeka in mu rekel: »Kje si?« 10 Rekel je: »Slišal sem tvoj glas v vrtu, pa sem se zbal, ker sem nag, in se skril.«
Adam je bil nag že prej, pa se ni sramoval niti bal Boga. Bal pa se ga je potem, ko je grešil in postal duhovno nag. Ko je zaužil prepovedani sad, je ne le grešil, ampak se je začel zavedati greha. Oglasila se mu je vest, to je zavedanje dobrega in hudega – tega, kar je prav in kar ni, ki je prej ni imel in je ni potreboval, ker je živel nedolžno in čisto življenje. Oglasila se mu je krivda zaradi neubogljivosti in obenem strah pred Bogom. Sram je občutek ponižanja, ki prihaja iz vesti, ker smo storili nekaj narobe. Duhovno nagota predstavlja greh. Pravičnost pa Biblija duhovno omenja kot bleščeče belo oblačilo (Razodetje 19:8), ki ga je najbrž Adam izgubil, ko je grešil in je zato čutil nagoto v naravnem in v duhovnem.
RAZODETJE 16:15 Glej, pridem kakor tat. Blagor mu, ki je buden in hrani svoja oblačila, da ne bo hodil okrog nag in razkazoval svoje sramote. (tudi Ezekiel 23:29)
Torej življenje našega naravnega očeta govori o napačnem strahu pred Bogom zaradi neubogljivosti in greha. Še danes mnogo nevednih ljudi živi s tem strahom. Toda zdravilo za to je Jezus Kristus, ki ga je Bog žrtvoval na križu za opravičenje naših grehov, kot »Božje jagnje, ki odvzema grehe sveta«. Z opravičenjem smo rešeni tudi spon krivde in strahu! Jezus nam daje svobodo.
Naš namen v tem sestavku pa je proučiti, kaj Sveto pismo pravi o zdravem, pozitivnem strahu oz. strahospoštovanju pred Bogom. Tega strahu v današnjem času skoraj ni. Je pa zelo pomemben, če hočemo razviti globoko duhovnost in globok odnos z Bogom. Ko sem bil še otrok, sem še videl strahospoštovanje v obdobju starih staršev. Otroci so vikali svoje starše. Danes pa živimo v obdobju časa konca in so že nastopili hudi časi, ki jih je več kot očitno prerokoval apostol Pavel v 2. knjigi Timoteju že pred skoraj dvema tisočletjema:
2 TIMOTEJ 3:1 Tole pa vedi, da bodo v poslednjih dneh nastopili hudi časi. 2 Ljudje bodo namreč samoljubni, lakomni, bahavi, prevzetni, preklinjevalci, neposlušni staršem, nehvaležni in nesveti, 3 brez srca, nespravljivi, obrekljivi, brez samoobvladovanja, divji, brez ljubezni do dobrega, 4 izdajalski, predrzni, napihnjeni. Raje bodo imeli naslade kakor Boga, 5 držali se bodo zunanje oblike pobožnosti, zanikali pa njeno moč.
Danes skoraj ni več strahospoštovanja do voditeljev, pastorjev, učiteljev, staršev itd. Ker ni več strahospoštovanja med ljudmi, ga posledično tudi ni pred Bogom in se tudi redko pridiga o tem. Naslednji odlomki pa nam bodo razodeli, kako pomembno je gojiti, proučevati, učiti bogaboječnost in moliti zanjo.
Druga, pozitivna, prava bogaboječnost pa je strahospoštovanje do Boga, ko živimo pravično, Bogu všečno življenje. Boga ljubimo in ga globoko spoštujemo. Bolj ko Boga poznamo, bolj se mu bližamo in naše strahospoštovanje raste, ker spoznavamo njegovo veličino in vsemogočnost. Strahospoštovanje ima pridih čaščenja. To je duhovna vrlina pobožnih kristjanov, ker se zaradi bogaboječnosti izogibamo greha, ubogamo Njegove zapovedi in hodimo po Božjih poteh. Prava bogaboječnost bo vedno pozitivno vplivala na vernikovo življenje in njegovo obnašanje, obrodila bo dobre sadove.
Bog ima moč in oblast, da nas vrže v pekel (Luka 12:4,5) in strah pred Njim nam pomaga, da se držimo pravične poti. Toda veliko boljši in trajnejši način, da se držimo prave poti, je naša ljubezen do Boga, želja, da se zbližamo z Njim v osebnem odnosu, da si želimo Njegove naklonjenosti. Pri vzgoji otrok lahko vidimo, da je dobro, če ustrahovanje in palico uporabimo le redko, ljubezen pa jim dajemo ves čas. Človeški vladarji imajo oblast kaznovati ljudi, ki kršijo zakone. Ne bodo kaznovali nekoga, ki ravna prav, ampak le, kadar ravna protizakonito. Podobno je v duhovnem. Bog nas ne bo kaznoval, če delamo prav. Ni se nam treba bati Boga in Božje sodbe, če ravnamo prav.
V prejšnjih stoletjih so veliko pridigali o peklenskem strahu, a ni bilo dobro. Ljudje so služili Bogu z grozo in strahom. Danes se pridiga o Božji ljubezni, skoraj nikoli pa ne slišimo o peklenskem strahu, kar spet ni dobro. Včasih ljudje potrebujemo slišati tudi kaj takega, kar nas vzpodbudi, da ne živimo v kompromisih, preveč ohlapno. Pekel je in tisti bodo končali tam v večnem trpljenju, ki Boga ne jemljejo resno. Cerkev mora pridigati vso Božjo resnico. Ezekiel 33:8 pravi, da, če ne opozorimo grešnika, bo njegova kri na naši glavi.
Prvič v Bibliji omenja pozitiven Božji strah naš duhovni oče vere Abraham. Imel je lepo ženo Saro in se je bal, da bi si jo kdo poželel in jo vzel k sebi, njega pa ubil:
GENEZA 20:11 Abraham je rekel: »Rekel sem si: ›Gotovo ni strahu Božjega v tem kraju; ubili me bodo zaradi žene. Abraham se je motil. Gerarski kralj Abimeleh je bil bogaboječ, zato je ubogal Boga, ki mu je govoril v sanjah, in je vrnil ženo Abrahamu.
Kaj je razvidno iz Abimelehove bogaboječnosti? Kdor pozna Boga in se ga boji, ne bo delal hudobije. Ognil se bo grehu, ker bo Boga ubogal.
PREGOVORI 16:6 ... s strahom GOSPODOVIM pa se človek ogiba hudega.
Abraham se je bal Boga in zato mu je Bog pomagal iz hude stiske in je v sanjah ustrahoval Abimeleha in njegove ljudi, da so mu vrnili Saro:
2 KNJIGA KRALJEV 17:39 (Chraska) … marveč bojte se Gospoda, Boga svojega, in on vas otme iz roke vseh sovražnikov vaših.
Tudi Noe je bil bogaboječ. Zaradi svetega strahu je ubogal Boga in zgradil veliko ladjo. Rešil je človeško raso in živalske vrste pred popolnim uničenjem s potopom.
HEBREJCEM 11:7 Po veri je bil Noe vpeljan v stvari, ki še niso bile vidne, in v svetem strahu je naredil ladjo, da bi rešil svojo družino.
Tudi Abraham je poslušal Božji glas. Zaradi svetega strahu ga je ubogal, naredil oltar, pripravil drva, da bi žrtvoval svojega sina Izaka, vendar ga je Bog ustavil.
GENEZA 22:12 In je rekel: »Ne izteguj svoje roke nad dečka in ne stôri mu ničesar, kajti zdaj vem, da se bojiš Boga, saj mi nisi odrekel svojega sina, svojega edinca.«
Abraham je občutil, kako se je Bog počutil, ko je 2000 let pozneje žrtvoval svojega sina Jezusa na križu za grehe vsega človeštva.
Mojzes je bil rojen in je živel do zrelih let zaradi bogaboječnosti babic, ki nista hoteli ubogati faraona in pobiti novorojenih dečkov. Hudič je vedel, da bo rojen mogočen Božji prerok in je preko faraona hotel ubiti Mojzesa:
EKSODUS 1:15 Potem je egiptovski kralj rekel hebrejskima babicama – eni je bilo ime Šifra, drugi pa Pua: 16 »Kadar pomagata Hebrejkam pri porodu, glejta na spol: če je deček, ga ubijta, če pa je deklica, naj živi!« 17 Toda babici sta se bali Boga in nista storili, kakor jima je naročil egiptovski kralj, ampak sta pustili dečke živeti.
Sveto pismo nas z Mojzesom veliko uči o Božjem strahu. Mojzes je sprva sam razsojal probleme med ljudstvom v puščavi in je bil močno preobremenjen. Obiskal ga je tast Jitro in mu dal moder nasvet:
EKSODUS 18:21 Izberi pa iz vsega ljudstva sposobne može, ki se bojijo Boga, zanesljive ljudi, ki sovražijo podkupovanje; postavi jim jih za načelnike čez tisoč, čez sto, čez petdeset in čez deset ljudi! 22 Ti naj vsak čas sodijo ljudstvu; vse večje zadeve naj prinašajo tebi, vse manjše zadeve pa naj razsojajo sami. Olajšaj si breme, naj ga nosijo s teboj! 23 Če to storiš in ti Bog to zapove, boš lahko zdržal in tudi vse ljudstvo bo v miru hodilo domov.«
Jitrov nasvet je vsekakor koristen tudi nam danes. Kadar izbiramo ljudi, ki naj bi vodili manjše ali večje skupine, svetovali in sodili, naj bodo bogaboječi, sposobni, brezgrajni, zanesljivi in nepodkupljivi.
Bog se je mogočno razodel Izraelcem na Sinajski gori in jim pokazal svojo veličino ob angelskem trobentanju, bliskanju, grmenju in stebru dima. Ljudi je bilo groza. Dal jim je zakone in postave, obenem pa jih je učil Božjega strahu, da bi se iz strahospoštovanja do Boga teh postav tudi držali in ne bi grešili. Po drugi strani pa jih je Mojzes miril, naj se ne bojijo:
EKSODUS 20:18 Vse ljudstvo je zaznavalo grmenje, bliskanje, glas roga in kadečo se goro; ljudstvo je videlo in trepetalo in stalo od daleč. 19 Rekli so Mojzesu: »Ti govôri z nami in poslušali bomo! Bog pa naj ne govori z nami, da ne umremo!« 20 In Mojzes je rekel ljudstvu: »Nikar se ne bojte! Kajti Bog je prišel, da bi vas preizkusil in da bi bil njegov strah pri vas, da ne bi grešili.« 21 Ljudstvo je torej stalo od daleč, Mojzes pa se je približal temnemu oblaku, v katerem je bil Bog.
Pozneje, ko so Izraelci grešili, jim je Bog nemudoma sodil in včasih jih je pomrlo na tisoče. V knjigi Numeri, 16. poglavje, lahko preberemo zgodbo o velikem uporu Koraha, Datana in Abirama proti Mojzesu. Zemlja se je odprla in žive pogoltnila skupaj z družinami, Božji ogenj pa je použil še ostalih 250, ki so se pridružili uporu.
V Novi zavezi živimo pod milostjo, zato mnogi zmotno mislijo, da bogaboječnost ni več potrebna, ampak da je Bog le še ljubezen in je prizanesljiv do vsega, kar delamo narobe. Mi naj bi lahko po mili volji grešili, on pa nam bi v nedogled odpuščal. Toda Jezus je isti danes, kot je bil včeraj. Bog enako sovraži greh danes, kot ga je včeraj in ga ne tolerira. Preberite si zgodbo v Apostolskih delih 5:1-11. Hananija in Safira sta utajila denar in lagala Svetemu Duhu. Oba sta umrla. Bog ju je sodil takoj. Tu in tam berem, da je kdo umrl zaradi upornosti in škodljivega obrekovanja pastorja ali pa pastor zaradi brezvestnega ravnanja z ljudmi. Nekateri kristjani hudo grešijo in ne umrejo. Toda njihov čas bo prišel. Naše cerkve niso popolne in strah Božji je dobrodošel, ker naredi cerkve oz. ljudi boljše. Cerkev se mora izgrajevati in napredovati v Božjem strahu in bo obrodila več sadov:
APOSTOLSKA DELA 9:31 Cerkev je tedaj po vsej Judeji, Galileji in Samariji živela v miru. Izgrajevala se je, napredovala v strahu Gospodovem ter rastla v tolažbi Svetega Duha.
Nočem ustvariti napačne slike o Bogu. Bog je res milosten in potrpežljiv z nami. Odpusti nam tudi najhujše grehe in nas očisti v Jezusovi krvi, če mu jih izpovemo, ga prosimo odpuščanja in se spokorimo (1. Janez 1:9). Toda ne bo se pustil izkoriščati in zasmehovati, na primer, če se grehov ne mislimo spokoriti kljub spodbujanju Svetega Duha:
GALAČANOM 6:7 Ne slepite se: Bog se ne pusti zasmehovati. Kar bo človek sejal, bo tudi žel.
Osem let sem živel v krščanski skupnosti v Novi Zelandiji. Nekajkrat sem doživel prihod Duha bogaboječnosti v skupnost. V nekem obdobju so nekateri člani živeli bolj ohlapno krščansko življenje in so slabo vplivali na druge. Tudi greh je bil prisoten. Nekega večera je nad zbrano skupnost prišel močan Duh Bogaboječnosti. Težko je opisati to napetost in Božjo svetost v zraku. Božja prisotnost in Božji strah sta bila tako močna, da so ljudje padali na kolena, jokali, prosili Boga milosti in odpuščanja za neresnost in za svoje grehe. Spokorili so se svojih dejanj. Kako je Bog prečistil in zresnil skupnost tistega večera! Skupnost je postala duhovno močnejša, bolj enotna in predana Bogu. Nastalo je duhovno prebujenje in vpliv Božjega strahu v ljudeh je bil viden še dolgo časa. Cerkev potrebuje Duha bogaboječnosti in bi morala moliti, da ga Bog izlije na nas. Naša srca lahko zelo spremeni!
Spomnim se še drugega primera. Pastorjeva posvojena hči v poznih najstniških letih se je upirala staršem, z njo so imeli precej težav. Nekega večera je pri bogoslužju v času slavljenja spet prišla nad skupnost močna prisotnost Svetega Duha. Bog je nenadoma udaril to dekle s tako silo, da je padla po tleh in se je v Božjem strahu in v luži solza spokorila svojega upornega obnašanja. Bog jo je v trenutku prečistil upornosti in je bila vidno spremenjena. Nikoli več nisem slišal, da bi imeli kakšne težave z njo. Postala je vzorna žena in mati otrok. Molimo za bogaboječnost pri svojih otrocih in v družini.
RAZUMETI BOŽJI STRAH
Božji strah pride z osebnim Božjim razodetjem in spoznavanjem Boga. Božji strah je začetek modrosti in spoznanja. Duh bogaboječnosti je dar, ki nam ga Bog položi v naša srca po Sv. Duhu. Pomaga nam, da smo mu zvesti, ubogamo njegove zapovedi in se veselimo globokega odnosa z Bogom, ker imamo čisto srce. Vodi nas v duhovno zrelost.
JEREMIJA 32:40 … v srce jim bom dal svoj strah, da se ne odvrnejo od mene.
PREGOVORI 9:10 Strah Gospodov je začetek modrosti, in spoznanje Najsvetejšega je razumnost.
PREGOVORI 2:1 Sin moj, če sprejemaš moje izreke in hraniš pri sebi moje zapovedi, 2 tako da tvoje uho posluša modrost, da nagibaš svoje srce k razumnosti,
3 da, če kličeš razsodnost, daješ svoj glas razumnosti, 4 če jo iščeš kakor srebro, jo odkopavaš kakor zaklade, 5 tedaj boš razumel strah GOSPODOV in boš dosegel spoznanje Boga.
PREGOVORI 8:13 Strah GOSPODOV sovraži hudobijo, prevzetnost, napuh, hudobno pot in hinavska usta sovražim.
Zakon ljubezni in poslušnosti:
DEVTERONOMIJ 10:12 In zdaj, Izrael, kaj zahteva od tebe GOSPOD, tvoj Bog? Samo to, da se bojiš GOSPODA, svojega Boga, da hodiš po vseh njegovih poteh, ga ljubiš in služiš GOSPODU, svojemu Bogu, z vsem srcem in z vso dušo, 13 da izpolnjuješ GOSPODOVE zapovedi in njegove zakone, ki ti jih danes zapovedujem, da ti bo dobro.
JOB 28:28 Človeku pa pravi: Glej, strah Gospodov je modrost, ogibati se hudega je razumnost!
2 KORINČANOM 7:1 Te obljube torej imamo, predragi. Zato se očistimo vseh madežev mesa (telesa ali pa grešne narave) in duha in v strahu Božjem dopolnjujmo svetost.
PSALM 34:12 Pridite, sinovi, poslušajte me, strahu GOSPODOVEGA vas bom učil. 13 Kdo je mož, ki ima veselje nad življenjem, ki ljubi dneve, da bi videl dobro? 14 Zadržuj svoj jezik od zla, svoje ustnice od zvijačnega govorjenja. 15 Ogiblji se zla in delaj dobro, išči mir in se zanj zavzemaj.
ČE SI NEVEREN IN NIMAŠ BOŽJEGA STRAHU, SI BEDAK
PREGOVORI 1:7,22 Strah GOSPODOV je začetek znanja, modrost in vzgojo zaničujejo bedaki. 22 … norci sovražijo spoznanje!
PSALM 14:1 Bedak pravi v svojem srcu: »Ni Boga.« Ravnajo pokvarjeno, počenjajo ostudna dejanja, ni ga, ki bi delal dobro. 2 GOSPOD gleda dol iz nebes na človeške sinove, da bi videl, ali je kateri razumen, kateri, ki Boga išče. Kraje, korupcije, podkupovanja v politiki, v gospodarstvu … ne vedo, da tudi njih čaka srečanje z Bogom in Božja sodba.
PSALM 36:2 (Ekum.) Hudobija govori brezbožnežu v njegovem srcu, pred njegovimi očmi ni strahu Božjega.
PSALM 111:10 Začetek modrosti je strah GOSPODOV, razumevanje, dobro za vse, ki se ravnajo po njem.
Iz svojih izkušenj lahko povem, da sem bil bedak, dokler nisem spoznal Boga. Bral sem razne vzhodnjaške modrosti in sem včasih mislil, da sem moder. Toda bil sem slep in brez spoznanja. Ko sem sprejel Jezusa in prejel Sv. Duha, so se mi oči odprle in dobil sem spoznanje Boga in sem sprevidel, kaj se na svetu dogaja in kam svet hiti. Nimam se za modrega, toda v primerjavi z nekdanjim načinom življenja lahko rečem, da sem bistveno modrejši. Tudi moja žena pričuje, kako so se ji po spreobrnjenju odprle oči in je dobila nova neverjetna spoznanja. Tudi najbolj učeni in inteligentni znanstveniki, ki proučujejo teorijo velikega poka o nastanku vesolja ali teorijo evolucije in razvoj človeka iz opice so v Božjih očeh bedaki. Svet je bedast, slep in neveden, kar se tiče Božjih zadev in večnosti. Zato mnogi ravnajo pokvarjeno in škodujejo drugim in sebi.
V BOŽJEM STRAHU JE VARNOST, SAMOZAVEST IN TRDNO ZAUPANJE
PREGOVORI 14:26 V strahu GOSPODOVEM je trdno zaupanje, svojim sinovom daje zatočišče.
Če rastemo v Božjem strahu, raste tudi naša samozavest v Bogu.
PREGOVORI 28:1 Krivični beži (zaradi slabe vesti), čeprav ga nihče ne preganja, pravični pa je pogumen kakor levič. (Ker ima čisto vest in ima trdno zaupanje v Boga.)
Bogaboječi ljudje se ne bodo bali prihodnosti, raznih okoliščin in kaj jim lahko povzroči sovražnik ali pomanjkanje v deželi ali preganjanje itd., ker vedo, da Bog bedi nad njimi:
PSALM 34:8 (Ekum.) Angel Gospodov šotori okoli teh, ki se ga boje, da jih reši.
David, ki je bil bogaboječ, je rekel:
PSALM 56:5 V Boga, čigar besedo hvalim, v Boga zaupam, ne bojim se: kaj mi more storiti človek? Če se bojimo Boga, se nam ni treba bati ljudi. Če se bojimo ljudi, verjetno ne hodimo v Božjem strahu in Mu ne zaupamo.
PREGOVORI 19:23 Strah GOSPODOV vodi v življenje, kdor se siti z njim, bo spal, nič hudega ga ne zadene.
V BOŽJEM STRAHU JE TREPET
Nekaterim kraljem na Zemlji je Bog dal takšno moč in oblast, da so ljudje pred njimi trepetali. Sveto pismo pripoveduje o kralju Nebukadnezarju (Daniel 5:19). Koliko bolj bi morali trepetati pred Stvarnikom, saj sta nebesa in Zemlja njegovo stvarjenje in last. Bog pričakuje, da trepetamo pred njim:
JEREMIJA 5:22 Mar se me ne bojite, govori GOSPOD, in se ne tresete pred menoj, ki sem postavil sipino morju za mejo kot večno pregrado, ki je ne more prestopiti?
Morda se vam zdi protislovno, da čeprav služimo Bogu s strahom in trepetom, mu lahko še vedno služimo z radostjo in veseljem, ker vemo, da je pravičen, milosten in je naš Oče, ki skrbi za nas, nas ne bo razočaral in ne pustil na cedilu. Če ga polomimo, ne bežimo stran od njega v strahu pred kaznijo, ampak gremo k njemu po odpuščanje in pomoč, da nam pomaga premagati slabost. V tem moramo biti iskreni.
PSALM 2:11 Služite GOSPODU v strahu, radujte se v trepetu! 12 Prizadevajte si za iskrenost, sicer se razjezi in izginete na poti, zakaj skoraj bo vzplamenela njegova jeza. Blagor vsem, ki se zatekajo k njemu.
Bog je čudežno ohranil preroka Daniela pri življenju, ko so ga kraljevi uradniki iz zavisti s prevaro dali vreči v levnjak. Kralj Darej je spoznal napako in ga je zelo skrbelo za Daniela. Po čudežu z Danielom je doživel globoko Božje razodetje in je izdal neverjeten ukaz v Medo-Perzijskem kraljestvu:
DANIEL 6:26 Tedaj je kralj Darej napisal vsem ljudstvom, narodom in jezikom, ki prebivajo po vsej zemlji: »Mir naj se vam pomnoži! 27 To je moj ukaz: V vsem gospostvu mojega kraljestva naj vsi trepetajo in se bojé Danielovega Boga: Kajti on je živi Bog, ki ostane na veke. Njegovo kraljestvo ne bo uničeno, njegovo gospostvo je do konca. 28 On osvobaja in rešuje, dela znamenja in čudeže na nebu in na zemlji. Kajti rešil je Daniela iz levjih šap.«
FILIPLJANOM 2:12 … s strahom in s trepetom udejanjajte (dokončajte, do konca uresničite –op. avtorja) svoje odrešenje. V Mateju 19:25 lahko vidimo, da so se celo apostoli zbali za svoje odrešenje potem, ko je bogati mladenič obrnil hrbet Jezusu, ker je bolj ljubil svoje bogastvo. Govorili so: »Le kdo se torej more rešiti?«
Ko se je Jezusov ljubljeni apostol Janez srečal z Njim, potem, ko je bil Jezus oslavljen in si je spet nadel svojo božanskost in nebeško telo, kakšna je bila njegova reakcija?
RAZODETJE 1:16 … njegovo obličje pa je bilo kakor sonce, kadar žari v vsej svoji môči. 17 Ko sem ga zagledal, sem se zgrudil k njegovim nogam kakor mrtev. On pa je položil name desnico in rekel: »Ne boj se! Jaz sem Prvi in Zadnji 18 in Živi.
Ko se je Izaija srečal z nebeškim kraljem in doživel Njegovo svetost, je tudi rekel: »Gorje mi, izgubljen sem, ker sem mož z nečistimi ustnicami …« (Izaija 6:5)
BOG BOGABOJEČIM OBLJUBLJA MNOGE BLAGOSLOVE
Noe je bil bogaboječ. Bog je v tistem času na vsem svetu le njemu zaupal svoj načrt o vesoljnem potopu in o veliki ladji, na kateri bo rešil Noetovo družino in vse živalske vrste. Podobno je Abrahamu zaupal in mu razodel svoje skrivnostne načrte, na primer, da bo z ognjem uničil Sodomo in Gomoro. Bog je z Abrahamom sklenil več zavez. Podobno tudi z Mojzesom, Davidom itd. Bog zaupa svoje skrivnosti in sklene zavezo le z bogaboječimi.
PSALM 25:14 Skrivnost Gospodova je očitna njim (ali Bog jo zaupa tistim …), ki se ga boje, in zavezo svojo jim razodeva. Z drugimi besedami, če se ne bojiš Boga, ti ne more zaupati svojih skrivnosti.
PSALM 34:10 Bojte se GOSPODA, vi, njegovi sveti, saj nič ne manjka njim, ki se ga bojijo.
PSALM 112:1 Aleluja! Blagor možu, ki se boji GOSPODA, z njegovimi zapovedmi ima veliko veselje.
PSALM 103:13 Kakor oče izkazuje usmiljenje nad otroki, GOSPOD izkazuje usmiljenje nad tistimi, ki se ga bojijo. 17 Toda GOSPODOVA dobrota (milost) je od vekomaj, do vekomaj za tiste, ki se ga bojijo …
PSALM 115:13 … blagoslovil bo tiste, ki se bojijo GOSPODA, majhne skupaj z velikimi.
PSALM 147:11 GOSPODU so po volji takšni, ki se ga bojijo, ki pričakujejo njegovo dobroto.
PREGOVORI 10:27 Strah GOSPODOV podaljšuje dni življenja, leta krivičnikov pa se krajšajo.
Božja beseda vsebuje Božje zapovedi. Kdor se boji Božjih zapovedi, se boji Boga in bo blagoslovljen:
PREGOVORI 13:13 (Chraska) Kdor zaničuje besedo Božjo, sebi škoduje; kdor pa se boji zapovedi, njemu se poplača.
PREGOVORI 22:4 (Ekum.) Plačilo ponižnosti, strahu Gospodovega, je bogastvo, čast in življenje.
2 KRALJEV 17:39 (Chraska) … marveč bojte se Gospoda, Boga svojega, in on vas otme iz roke vseh sovražnikov vaših.
BOŽJI STRAH JE VEČEN
Duh bogaboječnosti bo ostal na veke in ljudje bodo vedno hodili v Božjem strahu.
PSALM 19:10 GOSPODOV strah je čist, ostaja na veke; ...
PSALM 72:5 Naj se te bojijo, ko vzide sonce, vpričo lune, rod za rodom.
Izaija 11:1-5 prerokuje o Jezusu. Iz celote je videti, da se prerokba tiče milenija, časa po njegovem drugem prihodu, ko bo Jezus vladal in sodil kot kralj. Beseda Kristus pomeni maziljenec. Nad njim bo sedmerno Božje maziljenje. Poleg ostalih maziljenj bo nad njim Duh Božjega strahu. Jezus se veseli Božjega strahu in mu je všeč. Če se zgledujemo po Jezusu, si želimo več Duha Božjega strahu. Bolj ko sem poln Svetega Duha, bolj je v meni prisoten Duh Božjega strahu.
IZAIJA 11:2 Na njem bo počival GOSPODOV duh: duh modrosti in razumnosti, duh svéta in moči, duh spoznanja in strahu GOSPODOVEGA. 3 Navdihoval ga bo s strahom GOSPODOVIM, da ne bo sodil po videzu svojih oči, ne odločal po sluhu svojih ušes.
v. 3 (Eku.) Strah Gospodov mu je všeč.
Če smo bogaboječi in sedaj trepetamo za svoje odrešenje, se nam ne bo treba bati srečanja z Njim v večnosti. Če pa se ga ne bojimo sedaj, se ga bomo bali takrat, ko nas bo poklical pred svoj prestol. Tedaj bo prepozno, ker se ne bo dalo ni več spremeniti. Vsak bo dobil svoje plačilo glede na to, kar je počel tukaj na Zemlji.
Branko Dežman
