BINKOŠTI 2012 Shavuot
Praznik tednov, praznik prvin pšenične žetve
(nedelja, 27. april)
Beseda binkošti izvira iz grške besede pentekoste, kar pomeni petdeseti. Po Bibliji se namreč šteje 50 dni od praznika prvih sadov v tednu opresnikov do binkoštnega dne. Ime 'praznik tednov' izhaja iz tega, ker je sedem tednov med obema praznikoma. Tudi hebrejska beseda shavuot pomeni 'tedni'.
Bog je dal Mojzesu navodila za binkoštni praznik v knjigi:
LEVITIK 23:15 In od dneva po soboti, od dneva, ko ste prinesli snop primikanja (dan prvih sadov), si štejte sedem tednov; naj bodo popolni; 16 štejte do dneva po sedmi soboti petdeset dni in darujte GOSPODU novo jedilno daritev! 17 Iz svojih prebivališč prinesite dva hleba, spečena iz dveh desetink moke s kvasom, v daritev primikanja kot prvine za GOSPODA.
21 Prav ta dan razglasite sveti shod; ne opravljajte nobenega težkega dela! To naj bo večni zakon, kjer koli prebivate, iz roda v rod!
Praznik oz. teden nekvašenega kruha je bil poljedelski in je pomenil začetek ječmenove žetve. Tudi binkoštni je poljedelski in pomeni začetek pšenične žetve. Poleg teh je poljedelski še šotorski praznik in pomeni zaključek spravila pridelkov. Ti trije prazniki so bili romarski:
DEVTERONOMIJ 16:16 - Trikrat v letu naj se prikažejo vsi tvoji moški pred GOSPODOM, tvojim Bogom, na kraju, ki ga izbere: na praznik nekvašenega kruha, na praznik tednov (binkošti) in na šotorski praznik. A NAJ SE NE PRIKAŽEJO PRAZNIH ROK pred GOSPODOVIM obličjem.
Vsak s svojim darom so samo moški ali pa kar celotne družine trikrat na leto romali v Jeruzalem in praznovali omenjene glavne praznike.
Veliko kristjanov, posebno binkoštnih, se zaveda, da je prvi novozavezni binkoštni praznik, 50 dni po Jezusovem vstajenju, pomenil rojstvo novozavezne cerkve. Redki pa vedo, da se je tudi starozavezna cerkev, ki jo je predstavljal izraelski narod, rodila na binkoštni dan. Katera izpolnitev oz. kateri dogodek v Stari zavezi je bil na binkoštni praznik? Omenili smo, da je na dan pashe/opresnikov izraelsko ljudstvo odšlo iz suženjstva v Egiptu. Zadnji, sedmi dan tedna opresnikov so po suhem prečkali Rdeče morje in so se dokončno oddvojili od Egipta in tamkajšnjega grešnega posvetnega življenja. Po sedmih tednih so prispeli pod goro Sinaj. Tam so doživeli srečanje z Bogom. Bog je v temnem oblaku in ognju hotel neposredno govoriti ljudstvu. Oni pa so se bali grmenja in so mislili, da bodo umrli, če jim bo Bog govoril. Niso hoteli, da jim govori:
EKSODUS 20:18 Vse ljudstvo je zaznavalo grmenje, bliskanje, glas roga in kadečo se goro; ljudstvo je videlo in trepetalo in stalo od daleč. 19 Rekli so Mojzesu: »Ti govôri z nami in poslušali bomo! Bog pa naj ne govori z nami, da ne umremo!«
20 In Mojzes je rekel ljudstvu: »Nikar se ne bojte! Kajti Bog je prišel, da bi vas preizkusil in da bi bil njegov strah pri vas, da ne bi grešili.« 21 Ljudstvo je torej stalo od daleč, Mojzes pa se je približal temnemu oblaku, v katerem je bil Bog.
Mojzes je šel na goro Sinaj, kjer je prejel 10 zapovedi in ostale zakone (Torah) na binkoštni dan. Na binkoštni praznik v tretjem mesecu je prejel zakone za ustanovitev duhovništva. Bog jim je dal navodila, kakšna dela naj opravljajo leviti in kakšna duhovniki. Binkošti so 6. dne v 3. biblijskem mesecu sivanu. Bog je ob tem dogodku sklenil zavezo z Izraelci in oni so Mu obljubili, da se bodo držali Božjih postav. S tem so edino oni izmed vseh narodov postali Božja lastnina ter kraljestvo duhovnikov in svet narod – oddvojeni so bili za Boga (Eksodus 19:6). Ustanovljeno je bilo duhovništvo. Začela so se bogoslužja, darovanja za grehe ljudstva itd. Mojzes je pozneje izdelal svetišče – šotor. Bog je bil s svojim ljudstvom in jih je vodil po puščavi v obljubljeno deželo.
Takratni binkoštni dan je z Božjo izročitvijo zapovedi in zakonov pomenil ROJSTNI DAN »STAROZAVEZNE CERKVE« in identitete Izraelcev kot Božjega ljudstva, oz. naroda, oddvojenega za Boga. To je bil dan zaroke med Bogom in Izraelskim ljudstvom. Bog je sam rekel, da je Izrael njegova žena … pozneje jim je dal ločitveni list zaradi njihove nezvestobe (Jeremija 3:8). Ločitev med Bogom in Izraelom pa je le začasna. Prihaja čas, ko jih bo spet obnovil zase. Vemo tudi, da smo Novozavezni ponovno rojeni kristjani Jezusova nevesta (Razodetje 19:7-9). Božji princip delovanja je, da Nova zaveza sledi vzoru Stare. Zato je tudi v Novi zavezi Bog pripravil veliko izpolnitev – izlitje Svetega Duha na binkoštni dan na novozavezne vernike, jih je pomazilil in opremil za delo. To je bil začetek in rojstni dan novozavezne Cerkve. To je bil tudi dan zaroke med Jezusom in novozaveznimi verniki. Kdor ima Sv. Duha, pripada Jezusu. Jezus je glava, Cerkev je njegovo telo. Včlanjeni smo v Božjo družino. To so velike stvari, ki si jih zaenkrat še težko predstavljamo.
APOSTOLSKA DELA 2:1 Ko je prišel binkoštni (petdeseti) dan, so bili vsi (učenci, ki so sledili Jezusu) zbrani na istem kraju. 2 Nenadoma je nastal z neba šum, kot bi se bližal silovit vihar, in napolnil vso hišo, kjer so se zadrževali. 3 Prikazali so se jim jeziki, podobni plamenom, ki so se razdelili, in nad vsakim je obstal po eden. 4 Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati.
ŽETEV ČLOVEŠVA SE NADALJUJE
Že v članku »pomladanski biblijski prazniki« smo omenili, da se je Božja žetev in spravilo »snopov starozaveznih vernikov« v nebeške kašče začela z Jezusovim vstajenjem od mrtvih. Jezus je vernikom na binkošti poslal Sv. Duha, kot jim je obljubil (Apd.1:5,8). Od takrat lahko vsi spreobrnjeni verniki ljudem posredujemo odrešenje, odpuščanje grehov in napolnjenje s Sv. Duhom. S tem se je začela velika žetev novozavezne cerkve, ki še traja in bo trajala vse do drugega Jezusovega prihoda. Podobo naravnega sejanja in žetve v različnih letnih časih prenašamo v duhovno Božjo žetev, da si laže predstavljamo njen princip delovanja.
JANEZ 12:23 Jezus jima je odgovoril: »Prišla je ura, da se Sin človekov poveliča. 24 Resnično, resnično, povem vam: Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre (Jezus), ostane sámo; če pa umre, obrodi obilo sadu.
Kristjani, podobno kot Jezus, smo žitno zrnje, seme, pšenično polje, letina, spravilo v nebeške kašče. Verniki smo sadovi – zrnje – prvine pšenične žetve. Jezus, ki je kot pšenično zrno umrl in vstal od mrtvih, je obrodil veliko sadu. Kristjani smo pšenična zrna, podobna njemu. On je naš starejši brat. Jezus je prvorojenec med mnogimi brati (Rimljanom 8:29). Neverniki pa so ljuljka, ki jo je sovražnik-hudič posejal, da bi zatrl, uničil dobro seme in letino. Torej so neverni, ki zavračajo Jezusa, ljuljka in pleve, ki se sežgejo v ognju. Janez Krstnik je govoril o tem in napovedal izlitje Duha na binkošti:
MATEJ 3:11 On (Jezus) vas bo krstil v Svetem Duhu in ognju. 12 Velnico ima v roki in počistil bo svoje mlatišče. Svoje žito bo spravil v kaščo, pleve pa sežgal z neugasljivim ognjem. Berite o ljuljki v Matej 13:24-30.
Jezus je umrl na dan pashe in vstal v tednu opresnikov, on je prvi sad žetve človeštva in je iz kraja mrtvih v podzemlju “rešil” in s seboj povedel vse starozavezne svetnike. Mnogi so vstali z nebeškimi telesi in razumem, da so oni prvi snop ŽETVE JEČMENA, ki ga je Jezus kot veliki duhovnik majal kot daritev pred Bogom. Vemo, da se ječmen seje v jeseni in je v Izraelu zrel za žetev že aprila. To je prva žetev žita. Žito simbolizira Božje ljudstvo. To je bil začetek žetve človeštva, ki se nadaljuje vse do danes.
Binkoštni dan je ob koncu pomladi. V začetku junija se v Izraelu začne žetev pšenice. Binkoštni dan predstavlja začetek žetve pšenice – prvih sadov žetve pšenice – in to je izlitje Svetega Duha in ROJSTNI DAN KRŠČANSKE CERKVE. Začela se je žetev pšeničnega polja – novozaveznih kristjanov. Vsak, kdor je umrl od takrat dalje, je vzet v nebeške kašče. Bog je z veliko močjo Sv. Duha obiskal Jezusove učence in začel novozavezno cerkev. Takoj na binkoštni dan je bilo odrešenih 3000 ljudi (Apost. dela 2:41) in čez nekaj dni jih je bilo že 5000 (Apost. dela 4:4). Z novim Božjim maziljenjem so apostoli začeli spreobračati na tisoče poganov, ki so postali duhovni Izrael in so bili vcepljeni v žlahtno oljko, ki je Jezus. Bog je nas pogane posvojil in postali smo Božji otroci.
Od takrat pa do danes in vse do drugega prihoda Jezusa smo kristjani prvine Bogu (prvi sadovi). Postali smo kraljevsko duhovništvo in svet narod, oddvojen za Boga. Postali smo Božja lastnina. Z nami je sklenil novo zavezo, po kateri moramo živeti. Žetev bo trajala do vznešenja kristjanov tik pred drugim prihodom Jezusa na Zemljo. Ob času konca bo končno spravilo pridelkov, ki se zaključi s šotorskim praznikom. Zadnje v letu se pospravlja grozdje. In o končni 'žetvi' govori knjiga Razodetje:
RAZODETJE 14:14 Pogledal sem in prikazal se je bel oblak in na oblaku je sedèl nekdo, ki je bil podoben Sinu človekovemu. Na glavi je nosil zlat venec, v roki pa oster srp. (Gr. Drepanon, ki v tem primeru pomeni oster kljukast vinogradniški nož za obiranje grozdja. S srpom se grozdje ne obira!)
15 Iz svetišča je stopil drug angel in z močnim glasom zavpil njemu, ki je sedèl na oblaku: »Zamahni s srpom in požanji, ker je prišla ura žetve, kajti žetev zemlje je dozorela.« 16 Tedaj je on, ki je sedèl na oblaku, zamahnil s srpom po zemlji in zemlja je bila požeta.
17 Iz svetišča v nebesih je nato stopil drug angel, ki je prav tako držal oster srp. 18 Od oltarja pa je stopil še drug angel, ki je imel oblast nad ognjem. Z močnim glasom je zavpil njemu, ki je držal ostri srp, in rekel: »Zamahni s svojim ostrim srpom in oberi grozdje z zemeljske trte, ker so njene jagode dozorele!«
19 Angel je zamahnil s svojim srpom po zemlji in obral zemeljsko trto, grozdje pa je vrgel v veliko stiskalnico Božjega srda. 20 Stiskalnico so tlačili zunaj mesta in iz stiskalnice se je nateklo krvi konjem do uzd tisoč šeststo stadijev daleč naokoli.
Na zadnji šotorski praznik tik pred tisočletnim obdobjem Jezusovega kraljestva na zemlji - milenijem bo veliko praznovanje ob spravilu končne žetve človeštva. Takrat bo veliko veselje za Božje ljudstvo. Takrat bomo videli, kdo od naših prednikov in naših dragih je uspel priti v nebesa. Takrat bo prišel Jezus, kot kralj nad kralji za tisoč let. Končno bo zavladala Božja volja in začelo se bo popolnoma novo obdobje. Tej grešni civilizaciji bo Jezus napravil konec.
Kaj predstavlja konec žetve kristjanov? Polno število poganov bo vcepljeno v oljko -Jezusa in le Bog ve, le on ima načrt za vsakogar na Zemlji, ki mora biti odrešen. Na koncu bo čas 7-letnih stisk, gornji odlomek opisuje zaključek teh stisk z Božjim obračunom z neverniki, ko bo umrlo in bo požeto tudi mnogo krščanskih mučenikov (Razodetje 6:9-11 in 7:14 – beri od 9-17). Na koncu pa bo še VZNEŠENJE tistih vernikov, ki bodo preživeli obdobje antikristovih stisk.
Tudi Izraelci, ki so bili leta 70 n.š. odlomljeni od Božje oljke in so jih Rimljani kot brezbožne, vendar religiozne, razgnali po vsem svetu, bodo zbrani nazaj v Izrael. Delno so že zbrani, vendar kot narod še niso spreobrnjeni. Prihaja čas, ko bodo kot narod prečiščeni in spreobrnjeni ter vcepljeni nazaj v žlahtno Jezusovo oljko, kamor pripadajo (Rimljanom 11:24). Prečiščeni pomeni, da bodo šli skozi hudo trpljenje in preganjanja ob času konca, kar bo omehčalo njihova srca in jih obrnilo k Bogu. Končno bodo spoznali in sprejeli Jezusa, ki ga zavračajo že 2000 let. Ko se bo pšenična žetev, to je žetev kristjanov, končala, bo nastopilo spravilo jesenskih pridelkov. To obdobje čisto na koncu naše dobe bo vključevalo Jude/Izraelce. Oljke, fige, trta rodijo jesenske pridelke in vse to simbolizira Izrael, ki bo ponovno spravljen z Bogom in vključen v nebeško kraljestvo.
Stara zaveza govori o svetem, za Boga oddvojenem narodu Izraelu. Oni so naravni potomci Abrahama in naravni dediči Abrahama – 12 rodov bo za čas tisočletnega miru - milenija podedovalo naravno izraelsko ozemlje, kar jim obljublja tudi prerok Ezekiel 47, 48. poglavje – ta prerokba še nikoli ni bila izpolnjena. Nova zaveza pa govori o od Boga poklicanih in izbranih svetih izmed poganov, o ekleziji – cerkvenem zboru, o duhovnem Izraelu. Ko sprejmemo Jezusa v svoje življenje, postanemo duhovni potomci Abrahama in njegovi duhovni dediči. Na Binkoštni dan je bil dan zaroke med Jezusom in Njegovo cerkvijo. Spomnimo se dneva zaroke med Bogom in Izraelom pri gori Sinaj.
Kakšna je razlika med nami sedaj in onimi v Stari zavezi? Za oboje je nujna osredotočenost na Boga in ubogljivost. Oni niso imeli Sv. Duha in so potrebovali zakone, ki so se jih trudili izpolniti na zunaj, v mesu. Kot znamenje pripadnosti Bogu so si dali obrezati meso, kožico spolovila.
Nam v Novi zavezi pa je bil na Binkošti dan poslan Sv. Duh, ki je znamenje oz. garancija pripadnosti Bogu. Ne živimo več po Mojzesovih zakonih. Koristijo nam le še kot zgled in poduk, da vemo, kaj je prav in kaj ni. Sveti Duh pa nam je bil dan, da nas spreminja od znotraj navzven. To je duhovna obreza srca. Sv. Duh nam obrezuje srce notranjega, duhovnega človeka in tako spremenjeni živimo po Duhu in morimo grešna dela mesa. Greh nam ne vlada več in smo svobodni postave greha in smrti.
Nad nami ni več nobene obsodbe (Rimljanom 8:1). Božja milost in prisotnost Sv. Duha nas opremi z močjo, da lahko živimo pravično, spremenjeni od znotraj navzven in se nam ni več treba držati postav – stori to in to ali ne delaj tega in onega. V Stari zavezi so se trudili z močjo svoje volje. Stara zaveza je pripeljala ljudi v religiozno hinavščino. Kazali so se svete le na zunaj, znotraj pa so bili grešni in neobrezanih src, ker nanje še ni bil izlit Sveti Duh. Zato niso prepoznali Jezusovega poslanstva in so ga dali križati.
Apostol Peter, pred spreobrnjenjem bojazljivec, je poln Svetega Duha hrabro govoril množicam v Jeruzalemu. Uporabil je Joelovo prerokbo in jim razložil, kaj je tisti dan Bog delal in kaj se je dogajalo. Božja velika dela so bila očitna tudi nevernim. Bili so iz raznih dežel in so slišali učence govoriti v jezikih, danih od Sv. Duha, vsak je razumel svoj jezik. Bog jim je govoril v jeziku naroda, od koder so kot obiskovalci prišli v Jeruzalem, najbrž praznovat binkoštni praznik. Ob devetih zjutraj Jezusovi učenci niso bili pijani od vina, ampak od izlitja Svetega Duha. Takrat se je zgodila izpolnitev Joelove prerokbe, vendar le delno. Drugi del prerokbe še ni bil izpolnjen. Še eno in to še večje izlitje na vse človeštvo (kristjane) lahko pričakujemo ob času konca.
APOSTOLSKA DELA 2:14 Tedaj je vstal Peter z enajsterimi, povzdignil glas in jih nagovoril: »Judje in vsi, ki prebivate v Jeruzalemu! To védite in prisluhnite mojim besedam! 15 Ti ljudje niso pijani, kakor vi mislite, saj je šele tretja dnevna ura (ob devetih), 16 temveč izpolnjuje se, kar je bilo napovedano po preroku Joélu:
17 In zgodilo se bo v poslednjih dneh, govori Bog: razlil bom od svojega Duha čez vse meso, in prerokovali bodo vaši sinovi in vaše hčere in vaši mladeniči bodo gledali videnja in vaši starci bodo sanjali v sanjah.
18 Tudi čez svoje služabnike in čez svoje dekle bom v tistih dneh izlil od svojega Duha in bodo prerokovali.
19 In dal bom čudeže zgoraj na nebu in znamenja spodaj na zemlji, kri in ogenj in dimne oblake (stebre!). 20 Sonce se bo spremenilo v temo in mesec v kri, preden pride veliki in sijajni Gospodov dan. 21 In zgodilo se bo: vsak, kdor bo klical Gospodovo ime, bo rešen.
Delna izpolnitev tega izlitja je bila takrat po Jezusovem vnebovzetju za Binkošti. Toda Božji čudeži na nebu, kri, ogenj, dimni stebri – atomske eksplozije na Zemlji se bodo zgodile v času končnih stisk. Zaradi tega bo sonce otemnelo in luna bo postala krvava – vse to pa šele ob koncu te civilizacije. Še eno veliko izlitje Sv. Duha ob času konca bo prišlo in bo opremilo vernike za končno žetev človeštva in čas stisk. Biblija govori o zgodnjem in poznem dežju, izlitju Svetega Duha ob času konca.
JAKOB 5:7 Zato, bratje, potrpite do Gospodovega prihoda! Glejte, poljedelec pričakuje dragocen sad zemlje in potrpežljivo čaka, dokler ne prejme zgodnjega in poznega dežja. 8 Potrpite tudi vi; utrdite svoja srca, kajti Gospodov prihod je blizu.
MATEJ 13:37 Sejalec dobrega semena je Sin človekov (Jezus). 38 Njiva je svet. Dobro seme so sinovi kraljestva, ljuljka pa sinovi hudiča. 39 Sovražnik, ki jo je zasejal, je hudič. Žetev je konec sveta (veka), žanjci pa so angeli. 40 Kakor torej pobirajo ljuljko in jo sežigajo v ognju, tako bo ob koncu sveta.
41 Sin človekov bo poslal svoje angele in pobrali bodo iz njegovega kraljestva vse, kar je v spotiko, in tiste, ki ravnajo nepostavno. 42 Vrgli jih bodo v ognjeno peč. Tam bo jok in škripanje z zobmi. 43 Takrat bodo pravični svetili kakor sonce v kraljestvu svojega Očeta. Kdor ima ušesa, naj posluša.
Smo pred končno masovno evangelizacijo človeštva in zaključno žetvijo. Več preroško usmerjenih pridigarjev danes uči o velikem prenosu neverjetnih množin financ in bogastva iz rok nepravičnih v roke Božjih ljudi ob času konca za to končno evangelizacijo sveta. Vemo, da se je v Stari zavezi to že zgodilo, ko so Izraelci izprosili velike količine zlata in bogastva grešnih Egipčanov, preden so zapustili Egipt. Veliko tega so uporabili za Boga, ko so za svetišče izdelali šotor, razne posode, svečnike in druge priprave iz zlata, srebra, brona in dragocenih tkanin.
Branko Dežman
