OZDRAVLJENJE DUŠE

OZDRAVLJENJE DUŠE

Maj 2020

Mnogi kristjani so ranjeni v duši in mislijo, da tako mora biti, da ni pomoči. Mislijo, da je to eden od križev, ki jih moramo nositi, zato se skozi življenje prebijajo obremenjeni z duševnimi ranami. Spet drugi pa pravijo: Odrešen sem, molim, berem Biblijo in hodim v cerkev pa imam kljub temu dušo polno problemov, ki me duhovno zavirajo. Ne vedo, kako se osvoboditi. Dejstvo je, da Bog hoče, da smo svobodni, da nas nič ne obremenjuje in nič ne zavira naše duhovnosti. Hoče nam olajšati bolečine, a se moramo naučiti, kako priti do svobode.

JANEZ 8:32  In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.
36 Če vas torej Sin osvobodi, boste resnično svobodni.

Molitev je osebni odnos z Bogom, ni le naštevanje stvari, ki jih rabimo in hočemo. Iskati moramo odnos z Bogom. Bogu moramo odpreti srce, da lahko vstopi. Vstopil bo in se dotaknil stvari, ki niso v redu. Ozdravil bo rane, preoblikoval nas bo, razodeval nam bo stvari in nas vodil. V globinah srca so stvari, ki jih prikrivamo in zanikamo pred drugimi, celo pred samim sabo in nam neredko povzročajo strah. Toda Sv. Duh hoče razsvetliti ta temna in skrita področja v našem srcu, da se jih očistimo.

Mnogi ljudje se ne zavedajo razlike med tem, kar se dogaja v njihovi glavi in kar se dogaja v njihovem srcu, glede tega so zmedeni. Ne vedo, ali molijo iz uma ali iz srca in čustev. V srcu vsakega človeka obstaja velika jama ali prazen prostor, ki ga lahko napolni in to potrebo poteši le Bog sam. Ker Boga ne marajo ali ga ne poznajo, se ljudje trudijo zapolniti to praznino z materializmom, hobiji, alkoholom/drogami, glamurjem itd., vendar vse to dolgoročno ne prinese izpolnjenja – Shalom-a. Odgovor je seveda odnos in hoja z Bogom. Biblija skriva v sebi marsikateri odgovor na to vprašanje in jo je treba natančno proučevati. Poglejmo si več odlomkov iz Biblije, kaj se dogaja v srcu.

JANEZ 7:38 Kdor veruje vame, bodo, kakor pravi Pismo, iz njegovega osrčja tekle reke žive vode.« (Chraskov prevod pravi iz njegovega telesa ali iz njegove notranjosti, iz njegovih globin.)

V hebrejščini ali grščini najdemo besedi iz trebuha, drobovja, kar prevajajo kot srce ali osrčje. Torej naš duhovni oz. notranji človek ni ravno tam, kjer je fizično srce, ampak v trebuhu, kjer je drobovje. Tam je duhovno osrčje.
PSALM 51:8 Glej, ti želiš resničnost v notranjščini (iskrenost srca), zato mi v skritosti srca razodevaj svojo modrost.
Naša čustva bivajo v osrčju notranjega človeka:
1 JANEZ 3:17  Kako more Božja ljubezen ostati v človeku, ki ima premoženje tega sveta in vidi, da je brat v pomanjkanju, pa zapira svoje srce pred njim? 
King James prevod (KJV) pravi za srce: bowels (drobovje, notranjost) of compassion (usmiljenje, strasti, čustva). Srce ima očitno vrata oz. sposobnost, da se odpre ali zapre.

Maziljenje Sv. Duha se sprosti v srcu in izvira iz njega:
JANEZ 7:38 Kdor veruje vame, bodo, kakor pravi Pismo, iz njegovega osrčja (ali: notranjosti, KJV: trebuha) tekle reke žive vode.
PREGOVORI 4:23 Z vso skrbjo varuj svoje srce, kajti iz njega izvira življenje. (Sv. Duh je vir življenja)
JANEZ 4:14 Kdor pa bo pil od vode, ki mu jo bom jaz dal, ne bo nikoli žejen, ampak bo voda, katero mu bom dal, postala v njem (v njegovem srcu, notranjosti) izvir vode, ki teče v večno življenje.

Rane obrekovanja se tudi skladiščijo v srcu:
PREGOVORI 18:8 (Dalmatinov prevod) Tiga Opraulauza beſſede ſo rane, inu gredo enimu ſkusi ſerce. Besede opravljalca (obrekovalca) so rane, ki ti gredo skozi srce. (KJV innermost parts of the belly – Besede obrekovalca so kot rane, ki gredo v najgloblje dele trebuha.) Če nam je nekdo zelo zoprn, rečemo: »Imam ga v želodcu.«
New standard prevod (NS): Besede obrekovalca so kakor zalogaji, ki jih človek poželjivo golta, spuščajo se globoko v notranjost trebuha.

Človekov duh prebiva v srcu oz. na področju drobovja (mislimo duhovno, ne materialno):
PREGOVORI 20:27 (Chr.) Duh v človeku je GOSPODOVA svetilnica, ki preiskuje vso notranjost telesa.
(preiskuje duhovno notranjost – KJV: inward parts of the belly – notranje dele drobovja ali globin srca.)

Biblija omenja veliko stvari, ki se dogajajo v srcu:
- naše srce se vznemirja, prestraši, KJV: skrb, žalost (Janez 14:1);
- žalost, bolečine (Rimljanom 9:2);
- stiska, tesnoba (2 Korinčanom 1:4);
- veselje, radost (Janez 16:22);
- nadnaraven mir (Kološanom 3:15);
- v srcu pojemo in slavimo Gospoda (Efežanom 5:19, Kološanom 3:16);
- v srcu poželimo, prešuštvujemo (Matej 5:28);
- strast, čustva, simpatija, nadnaravna občutja (Luka 24:32);
- v srcu razumemo, dojamemo, Bog se nam razodene (Janez 12:40).
- srce postane trdo, otrplo/otopelo, brezčutno, nerazumno, nespametno, zaslepljeno (Efežanom 4:18, Rimljanom 1:21);
- srce zakrknemo (Hebrejcem 3:15);
- v srcu mislimo, naklepamo, imamo namene (Matej 9:4, Hebrejcem 4:12);
- se odločamo (2 Korinčanom 9:7);
- v srcu smo ošabni (Luka 1:51);
- Božje postave so zapisane v našem srcu, da vemo, kaj je prav in kaj ni:

RIMLJANOM 2:15 Ti (pogani) dokazujejo, da je delo postave zapisano v njihovih srcih: o tem pričuje tudi njihova vest in misli, ki se medsebojno obtožujejo ali pa zagovarjajo. 

- vest se oglaša v našem srcu:
1 JANEZ 3:19 Po tem bomo tudi spoznali, da smo iz resnice. In pred njim bomo pomirili svoje srce, 20 če nas srce obsoja; saj je Bog večji od našega srca in spoznava vse. 21 Ljubi, če pa nas naše srce ne obsoja, smo z Bogom zaupni 22 in dobimo od njega, kar ga prosimo, ker se držimo njegovih zapovedi in delamo, kar mu je všeč.

- v srcu je zvestoba (Apost. dela 11:23), pokornost, ubogljivost (Rimljanom 6:17), vera ali dvom (Marko 11:23)
RIMLJANOM 10:10 S srcem namreč verujemo, in tako smo deležni pravičnosti, z usti pa izpovedujemo vero … Z usti glasno izpovemo in deklariramo vero.
- hudobno, neverno srce
Hebrejcem 3:12 Pazíte, bratje, da v katerem med vami ne bo hudobnega in nevernega srca in bi odstopil od živega Boga.
       To, kar se nam kopiči v srcu in s čimer se polnimo, nam vre skozi usta. Kadar kaj nenavadnega doživimo, kar vre iz naših ust in se sploh ne moremo zadrževati.

MATEJ 12:33 Drevo namreč spoznamo po sadu. 34 Gadja zalega! Kako morete govoriti dobro, če ste hudobni? Iz preobilja srca namreč govorijo usta.
HEBREJCEM 4:12 Božja beseda je namreč živa in dejavna, ostrejša kakor vsak dvorezen meč in zareže do ločitve duše in duha, sklepov in mozga ter presoja vzgibe in misli srca. Duh in duša sta skupaj in se duhovno nahajata v območju "drobovja."
Ti odlomki nam pomagajo razumeti povezanost čustev in trebuha (drobovja), trebuha in srca, srca in človeškega duha. Bog hoče sprostiti maziljenje Sv. Duha v naše življenje, da bomo ozdravljeni globoko v naših dušah in da bomo pomagali tudi drugim.

NAŠE MISLI
Vsak od nas ve, da razmišljamo v naši glavi v umu. Razmišljamo, rešujemo probleme, iz spomina kličemo izkušnje, spomine, ki nam pomagajo pri odločitvah. Z leti veliko pozabimo, toda naše življenje je zapisano v podzavesti. Niso redki, ki doživijo kakšno hudo nesrečo in pravijo, da se jim je v trenutku pred očmi odvilo življenje, kot bi videli film. Pomembno je vedeti, da se dogodkov iz bližnje in daljne preteklosti vedno spominjamo skupaj z doživetimi čustvi, ki so lahko za nas dobra ali slaba. Spominjamo se dobrih starih časov s starši, ki jih ni več ali z otroki, ki so šli po svoje in prevzame nas občutek nostalgije. Spominjamo se dosežkov v življenju, ko smo bili mladi in nam dajo voljo in zanos, da rečemo: Hvala Bogu, da sem imel voljo in moč za vse te podvige in zmage.

So pa tudi slabe izkušnje, ko smo bili morda zlorabljeni, zatirani, posiljeni, dolga leta smo živeli v slabih odnosih v službi ali v zakonu, naredili smo nepopravljive napake, morda splav. Ta negativna čustva so ugnezdena v nas in neprestano vplivajo na naše življenje, so kot jarem, ki nas drži in tlači. Božja volja je, da se po Jezusu tega osvobodimo in se dvignemo.

ČUSTVA
Večina ljudi povezuje srce s čustvi. Srce ponazarja ljubezen in je simbol ljubezni. Biblija pravi, da je naše srce sedež ali center čustev; je središče našega notranjega življenja, kjer so skriti izviri naše osebnosti. Srce je mesto, kjer ima Bog vpliv na nas. Biblijsko srce je center naših čustev in se nahaja v našem drobovju, trebuhu.

JANEZ 16:22 Tudi vi ste zdaj žalostni. Toda spet vas bom videl in vaše srce se bo veselilo in veselja vam nihče ne bo vzel.

Ljudje se večkrat odločamo po instinktu, po notranjem občutku (angl.: to go with your gut). To pomeni, da se ne zanašamo le na svojo pamet, ampak se ravnamo po občutkih srca oz. drobovja. Naše odločitve so običajno bolj modre, če se ne ravnamo le po razmišljanju glave, ampak po tem, kaj nam srce govori. To ne pomeni, da je umsko odločanje slabo. Bolje pa je, da uporabimo pri odločanju celega človeka in ne le del. Tako odločanje bo bolj uspešno. Ne bi se hotel poročiti z nekom le na podlagi umskih, logičnih, preračunljivih analiz in presojanja. Moramo reči: Z vsem srcem se odločam zanj ali zanjo. Pri izbiri partnerja je prisotno veliko več kot le umsko presojanje. Čustva nas popolnoma prevzamejo in z umom jih moramo krotiti.

Fizično zdravje je povezano s čustvenim zdravjem. Medicina to ve, vendar premalo upošteva pri zdravljenju. V trebuhu začutimo čustveno bolečino. Ker se osrčje in čustva nahajajo ravno na mestu, kjer je drobovje, je prebavni trakt zelo občutljiv in povezan s čustvi. Negativna čustva lahko močno vplivajo na prebavne organe. Lahko dobimo drisko, bolečine v trebuhu, izgubimo apetit, preveč se izloča kislina v želodcu in ga razjeda, potem nastanejo še žolčni kamni in še in še. Ker so ženske bolj čustveno občutljive, dobijo črevesni sindrom dvakrat pogosteje kot moški. To je zaradi skrbi, stresa, motenj razpoloženja in prehranjevanja. To oslabi imunski sistem in poveča vnetno aktivnost.

»DROBOVJE« SE ZAVEDA ...
Ali veste, da ima večina ljudi čustveno reakcijo, kadar lažejo? In prav to lahko merijo s poligrafom, detektorjem laži. Telo izkusi stres zaradi prevare. Poligraf meri razlike v srčnem utripu, krvnem pritisku, dihanju in potenju prstov. Nekateri ljudje se naučijo biti hladnokrvni in potlačijo te reakcije. Toda obstaja detektor, ki meri spremembe v aktivnosti živčevja v drobovju in je bolj zanesljiv. Drobovje neodvisno po svoje »razmišlja« in njegov živčni sistem deluje neodvisno.

LOKACIJA VOLJE
Biblija pravi, da je lokacija ali center volje v srcu. Že smo ugotovili, da je naše duhovno/duševno srce v trebuhu. Angleški slovar novozaveznih besed »Vine« pravi, da je srce tudi sedež zavesti, vesti, namenov in volje. Raz. 2:23 pravi, da Bog raziskuje obisti in srca. Kaj so to obisti? Dobeseden prevod so ledvice, kar pomeni, da je sedež naše volje v drobovju. Dobro je razumeti Biblijo v podrobnosti.

JEREMIJA 17:10 Chr. Jaz GOSPOD preiskujem srce in preizkušam ledvice, da dam vsakemu po potih njegovih, po sadu dejanj njegovih.

Uveljavljanje naše volje povzroča našemu telesu stres. Moč naše volje bo kontrolirala tako nas same kot druge in okoliščine okrog nas. Ko se počutimo napeti in v stresu, se nam zaradi stresnih hormonov mišice krčijo in to najprej začutimo v drobovju. Dobro je, če to začutimo in odnehamo vihteti našo voljo. Če ne, pa nam bo stres napel mišice ne le v trebuhu, ampak tudi v hrbtu, ramah in na vratu.

Če sumimo koga, da ga vodijo napačni motivi, se pred njim v srcu zapremo. Naše srce reče: Ne bom pustil, da me prizadene. Torej naša volja odpre ali zapre srce v odnosu do drugih. Spomnimo se 1 Janez 3:17, ki pravi: … če je brat v pomanjkanju, zapiraš srce pred njim. Če čutimo napetost v trebuhu, vemo, da je na delu moč naše volje. Takrat lahko molimo in zaupamo v Božjo pomoč, odpremo srce Bogu in se bo napetost sprostila. Zavedati se moramo lokacije, kje v nas se naše vznemirjenje pojavi. Potrebno je nekaj vaje, da se sprostimo. V trebuhu napetost nastane in na istem mestu mora priti olajšanje. Zapomnimo si: Kadar smo v stresu, je to zaradi moči naše volje, ki hoče prevzeti nadzor nad okoliščinami.

Če to razumemo, je dobro, da se znamo osredotočiti in smo pozorni na dogajanja v našem trebuhu. Če nekdo pride, ki ga ne maramo: Ali začutimo bojazen, zaskrbljenost, nezaupanje, frustracijo, jezo, smo kot stena? Takšnemu človeku zagotovo ne odpremo vrat srca. Če pa pride ljubljena oseba, se naše srce omehča in odpre. Ljubezen in naklonjenost lahko tečeta.

V odnosu do Boga se dogajajo podobno. Naše srce ima vrata, ki dovolijo Bogu, da vstopi in zapolni duhovno praznino v našem srcu. To je neverjetno razodetje. Odvisno je od naše volje, ali dovolimo, da Jezus vstopi.

RAZODETJE 3:20 Glej, stojim pred vrati in trkam. Če kdo sliši moj glas in odpre vrata (srca), bom stopil k njemu in večerjal z njim, on pa z menoj. 

Ko smo bili odrešeni, smo rekli: »Jezus, vstopi v moje srce,« in je vstopil. Toda to še konec odnosa. Naša vsakdanja praksa naj bo, da odpiramo Jezusu srce znova in znova, da lahko vstopi. To je kot ventil, s katerim odpremo ali zapremo našo povezavo z njim. Če Mu odpremo srce, bo vstopilo ozdravljenje naših čustvenih bolečin.

       Vemo, da Jezus nikogar ne zavrne, kdor hoče biti odrešen. Zato ga povabimo v svoje srce in z usti izpovemo vero in smo odrešeni. Podobno moramo verjeti, da nas Jezus ne bo zavrnil, če smo ranjeni v duši. Želi nas ozdraviti. Odpremo mu srce, ga povabimo noter in mu izpovemo svoje bolečine v srcu. Dovolimo mu in ga prosimo, da s svojo močjo odpuščanja odplakne vsa čustva, ki zastrupljajo našo notranjost. Ne iz uma, ampak iz srca izrecimo besede odpuščanja ljudem, ki so nas prizadeli.

Razni posvetni psihologi in svetovalci nam bodo rekli, da notranje ozdravljenje pride postopoma skozi čas. Toda Božja moč to opravi hitro. Najprej smo ga sprejeli v svoje srce za odrešenje, potem pa moramo živeti v Jezusu. Vrata srca moramo imeti odprta za prisotnost njegove ljubezni in moči ozdravljanja.

KOLOŠANOM 2:6 Kakor ste torej sprejeli Gospoda Kristusa Jezusa, v njem živite, 7 ukoreninjeni in sezidani v njem ter utrjeni v veri, kakor ste bili v njej poučeni, polni zahvaljevanja.

Če imamo več ran, izpovemo in molimo po vrsti za en problem za drugim. Molimo lahko zase ali pomagamo drugim. Kristus je tisti, ki odpušča. Zanj ni velikega ali majhnega problema, ampak je zanj vse enako lahko.
Če nas je nekdo prizadel, ko se osredotočimo na tega človeka in situacijo, začutimo negativna čustva. Te rane prebivajo v nas, odkar nas je prizadel in vse do danes. Lahko so pod površjem in so videti, kot da je vse pozabljeno. Pa ni pozabljeno, dokler tega ne predamo Bogu, odpustimo in dokler reka odpuščanja tega ne očisti.
Nerazčiščena čustva so v našem umu in trebuhu, zato podzavestno vplivajo nas in šele ko jih prinesemo k luči, bo Bog opravil z njimi in nas osvobodil. Jezus je tisti, ki ima moč odpuščanja. Odpustimo sebi, drugim ali Bogu, včasih vsem trem skupaj. Odpuščanje je popolno, ko ob misli na to osebo ali pri srečanju z njo namesto negativnih čustev začutimo globok mir. Ko Jezus vstopi, vstopi tudi mir.