GOSPODOV ANGEL

GOSPODOV ANGEL

Januar 2022

V Bibliji beremo, kako so angeli obiskali Božje ljudi. Med njimi je bil velikokrat angel s posebnim poslanstvom in z Božjo avtoriteto, imenovan »Gospodov angel«. Razlika med njim in ostalimi angeli je opazna. Zasledimo ga v Stari zavezi. Možnosti, kdo je to, je več. Ali se Bog manifestira kot angel? Ali je imel Jezus poslanstvo angela? Bog in Jezus sta eno, Jezus se predstavlja z Božjim imenom. Verjamem, da je bil Jezus v večini primerov Gospodov angel. Oglejmo si primere in ugotovimo, kaj mu daje karakteristiko angela z Božjo avtoriteto.

Prvi primer je Hagara, ki sploh ni bila Hebrejka, ampak Egipčanka. Bila je Sarina dekla, ki je po Sarini meseni odločitvi Abrahamu rodila sina, Izmaela. Zaradi zatiranja je Sari pobegnila in je obupana v puščavi srečala Božjega angela. Poslal jo je nazaj in ji prerokoval, da bo Izmael oče ogromnega naroda, to so današnji Arabci. V čem vidimo Božjo avtoriteto v njegovih besedah? Govoril je v prvi osebi: Silno bom namnožil tvoje potomstvo, da ga ne bo mogoče prešteti. (Geneza 16:10) Tudi ona ga je prepoznala: Imenovala je GOSPODA (Yahweh), ki je z njo govoril: »Ti si El Roí« (‘Bog, ki ga vidim’ ali ‘Bog, ki me vidi’); rekla je namreč: »Ali sem res tukaj videla tistega, ki me je videl?« Iz njenih besed je razvidno, da je verjela, da je govorila direktno z Bogom: 

יְהוֹוָה Yhovah (yeh-ho-vaw') (the) self-Existent or Eternal Ali je bil to Bog oče ali Jezus?

Abraham in Sara sta doživela obisk treh angelov oz. mož pri Mamrejevih hrastih. Prišli so oznanit Abrahamu dvoje: Abrahamu obljubljeni sin bo rojen čez eno leto, Sodoma in Gomora pa bosta uničeni zaradi hudobije. Geneza 18:1 imenuje enega od njih Yahweh. Ali se je Yahweh po človeško manifestiral, ali pa se je Jezus zaradi enosti poistovetil z Božjim imenom in prišel kot že večkrat kot angel Gospodov z vso Božjo avtoriteto?

GENEZA 18:1 GOSPOD se je prikazal Abrahamu pri Mamrejevih hrastih, ko je ob dnevni vročini sedèl pred vhodom v šotor. 2 Povzdignil je oči, pogledal in glej, pred njim so stali trije možje. 

Ponovno Yahweh, the self-Existent or Eternal, je bil to Bog oče ali Jezus, na katerem je navzoče Božje ime?

Naslednje je doživetje Abrahama na gori Morija: Bog je obljubil Abrahamu potomstvo po sinu Izaku. Potem pa mu je dal nerazumljiv ukaz, naj žrtvuje Izaka Bogu na oltarju. Abraham je ubogal, češ saj ga bo obudil od mrtvih. Na začetku, v 1. verzu, mu je govoril Bog Elohim, to pomeni v običajnem jeziku bogovi. V Gen. 22:15 pa mu je govoril Gospodov angel: 15 GOSPODOV angel je drugič poklical Abrahama iz nebes 16 in rekel: »Prisegel sem pri sebi, govori GOSPOD: Ker si to storil in nisi odrekel svojega sina, svojega edinca … Zgleda, da zaradi enosti Boga in Jezusa ni treba razlikovati. Prisegel sem pri sebi pomeni, da ni večjega od njega. Verjetno je bil to Jezus.

Gospodov angel je večkrat obiskal tudi Jakoba. Prikazal se mu je v sanjah (Gen. 31:11). Potem ga je neke noči obiskal mož, ki se je bojeval z njim do jutra. Jakob je dojel, da se je boril z Bogom. Verjamem, da z Jezusom. Tukaj ne nastopa YHWH, ampak Elohim.

GENEZA 32:27 Potem je rekel: »Spusti me, kajti zarja že vstaja!« Rekel je: »Ne bom te spustil, dokler me ne blagosloviš.« 28 Rekel mu je: »Kako ti je ime?« Pa je rekel: »Jakob.« 29 In je rekel: »Tvoje ime ne bo več Jakob, temveč Izrael, (Božji bojevnik) kajti bojeval si se z Bogom (Elohim) in z ljudmi in si zmagal.« 30 Jakob je vprašal: »Povej, prosim, kako ti je ime?« Pa je rekel: »Čemu sprašuješ po mojem imenu?« Potem ga je tam blagoslovil. 31 Jakob je tisti kraj imenoval Penuél (‘Božje obličje’): »Kajti videl sem Boga (Elohim) iz obličja v obličje in kljub temu ostal živ.« 

V Gen. 48:15,16 zgleda, da Jakob govori o enem in istem: o Bogu in Božjem angelu, ki ga je pasel in varoval. Spet vidimo Božjo avtoriteto. Jezus, manifestiran v telesu, se je bojeval z Jakobom.

Po očakih je bil Mojzes tisti, ki ga je obiskal Božji angel v gorečem grmu pri gori Horeb.

EKSODUS 3:2 Tedaj se mu je iz sredine grma v ognjenem plamenu prikazal GOSPODOV angel. Pogledal je in glej, grm je gorel s plamenom, a ni zgorel. 

Ta Gospodov angel, ki se je Mojzesu predstavil kot Bog, je bil Jezus. Spet zaradi enosti verjetno ne moremo razlikovati očeta ali sina. Bog je tukaj imenovan: Yahve in Elohim.

v.5 Bog je rekel: »Ne hôdi sem! Sezuj si sandale z nog, kajti kraj, kjer stojiš, je sveta zemlja!« 6 Potem je rekel: »Jaz sem Bog (Elohim) tvojega očeta, Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov.« Tedaj si je Mojzes zakril obraz, kajti bal se je gledati v Boga. 7 GOSPOD (YAHWEH) je rekel:

Bog je obljubil Izraelcem, da jih bo Gospodov angel spremljal po puščavi v obljubljeno deželo v oblačnem stebru podnevi in v ognjenem ponoči. Očitno jim je Bog govoril. Bog je rekel, da nikoli ne bo delil svoje slave in imena z ustvarjenimi padlimi bogovi, maliki (Izaija 42:8 ISV: I, the LORD, am the one, and I won't give my name and glory to another, nor my praise to idols). Božje ime je navzoče le v Jezusu, ki je Božji edinorojeni sin in ni ustvarjen. Jezus izvršuje Očetovo voljo in ima vso Božjo oblast. Torej Jezus, je Gospodov angel, skala, ki je spremljala Izraelce skozi puščavo (1 Korinčanom 10:3,4).

EKSODUS 23:20 Glej, angela pošljem pred tvojim obličjem, da te obvaruje na poti in te pripelje v kraj, ki sem ga pripravil. 21 Pazi nanj in poslušaj njegov glas; ne upiraj se mu, ne bo namreč prenašal vašega zavračanja, ker je moje ime navzoče v njem! (To pomeni: dal sem mu vso svojo oblast) 22 Če boš poslušal njegov glas in storil vse, kar porečem, bom sovražnik tvojih sovražnikov in nasprotnik tvojih nasprotnikov. 23 Ko bo torej šel moj angel pred teboj in te pripeljal k Amoréjcem, Hetejcem, Perizéjcem, Kánaancem, Hivéjcem in Jebusejcem, ki jih bom iztrebil … 

Impozanten, občudovanja vreden mož se je prikazal Jozuetu potem, ko so prečkali Jordan pri Jerihi: Jezus se mu je predstavil kot poveljnik Gospodove vojske. On je bil tisti, ki se je boril proti tem narodom.

JOZUE 5:13 Ko je bil Józue pri Jerihi, je povzdignil oči, pogledal in glej: nasproti mu je stal mož z izdrtim mečem v svoji roki. Józue mu je pristopil in mu rekel: »Ali si naš ali naših sovražnikov?« 14 Rekel je: »Ne, marveč poveljnik GOSPODOVE vojske sem. Pravkar sem prišel.« Józue je padel s svojim obrazom na zemljo in se mu poklonil. Rekel mu je: »Kaj ima moj gospod povedati svojemu hlapcu?« 15 Poveljnik GOSPODOVE vojske je rekel Józuetu: »Sezuj si obuvalo svojih nog, kajti kraj, ki na njem stojiš, je svet.« In Józue je storil tako. 

Naročil mu ni nič drugega, kot da se sezuje, ker je kraj v njegovi prisotnosti postal svet. To je podobno Mojzesovi izkušnji pred gorečim grmom pod Sinajem.

Izraelci in Gideon so živeli v duhovnem odpadništvu in stiskah, dokler ni Bog poslal Gospodovega angela, ki je Gideona opremil z močjo in mu naročil, naj se gre borit z Midjanci. Gideon mu je daroval kozliča in nekvašen kruh. Ogenj z neba je vse to použil. Očitno mu je Jezus, knez miru, prinesel tudi mir.

SODNIKI 6:12 Tedaj se mu je prikazal GOSPODOV angel in mu rekel: »GOSPOD s teboj, močni junak!« 13 Gideón mu je rekel: »Toda, moj gospod, če je GOSPOD z nami, zakaj nas je potem vse to zadelo? Kje so vsa njegova čudežna dela, o katerih so nam pripovedovali naši očetje, ko so rekli: ›Ali nas ni GOSPOD izpeljal iz Egipta?‹ Zdaj pa nas je GOSPOD zavrgel in izročil v roke Midjáncem.«

22 Tedaj je Gideón videl, da je bil GOSPODOV angel. In Gideón je rekel: »Gorje, Gospod BOG, kajti videl sem GOSPODOVEGA angela iz obličja v obličje.« 23 GOSPOD pa mu je rekel: »Mir s teboj, nikar se ne boj! Ne boš umrl.« 24 Tedaj je Gideón tam postavil oltar GOSPODU in ga imenoval »GOSPOD je mir (Yahve shalom).«

Božji angel se je prikazal ženski Hebrejki, ki je bila nerodovitna in ji razodel, da bo rodila sina nazirca. Ker z možem nista razumela, kako ravnati po angelovih besedah, se jima je prikazal še drugič. Rodil se je Samson, ki je imel nalogo rešiti Izraelce pred sovražniki. Verjetno je bil ta Božji angel Jezus.

SODNIKI 13:6 Žena je šla in to povedala svojemu možu. Rekla je: »Božji mož je prišel k meni. Njegovo obličje je bilo kakor obličje Božjega angela, nadvse častitljivo. Nisem ga vprašala, od kod je, in tudi mi ni sporočil svojega imena.

15 Manóah je rekel GOSPODOVEMU angelu: »Naj te zadrživa, prosim, in pred teboj pripraviva kozjega mladiča.« 16 GOSPODOV angel je Manóahu rekel: »Če bi me zadržal, ne bi okusil tvoje jedi. Če pa hočeš GOSPODU pripraviti žgalno daritev, jo daruj!« Manóah namreč ni vedel, da je bil to GOSPODOV angel. 17 Potem je Manóah rekel GOSPODOVEMU angelu: »Kako ti je ime? Da te lahko počastiva, ko se izpolnijo tvoje besede.« 18 GOSPODOV angel mu je rekel: »Zakaj vprašuješ po mojem imenu? Čudovito je!«

19 Manóah je tedaj vzel kozjega mladiča in jedilno daritev ter daroval na skali GOSPODU (YAHVE), ki dela čudovite reči. Ko sta Manóah in njegova žena to gledala, 20 se je z oltarja vzdignil proti nebu plamen; v plamenu z oltarja se je vzdignil tudi GOSPODOV angel.

Poglejmo pa si primer, ko Gospodov angel ni bil Jezus in ni bil Božja avtoriteta v prvi osebi. Ta angel je sodil Jeruzalemu zaradi Davidovega greha ljudskega štetja. 

2 SAMUEL 24:16 Ko je angel iztegnil roko nad Jeruzalem, da bi ga pokončal, je bilo GOSPODU žal zaradi hudega, zato je rekel angelu, ki je pokončaval ljudstvo: »Dosti je, umakni zdaj svojo roko!« GOSPODOV angel je bil tedaj pri mlatišču Jebusejca Arávna. 

Bog je rekel, naj ne častimo angelov, toda Mojzes in Jozue sta ga častila, ker je bil Bog. Očitno sta ga prepoznala, da je bil Bog. Toda angel v Razodetju se ni pustil častiti, ker ni bil Bog. Bila pa je Božja slava na njem. Padli angeli se pustijo oz. hočejo biti čaščeni. Kdo pa je bil ta angel? Kako se je predstavil Janezu: … jaz sem služabnik skupaj s tabo, z vašimi kolegi preroki in služabnik skupaj s tistimi, ki ubogajo Božjo besedo – kristjani. Torej je bil eden od »živečih pokojnih« kristjanov, ki jih Bog uporablja kot angelske sle in je prišel Janezu posredovat Razodetje. Za kar smo se usposabljali na Zemlji, bomo uporabljeni v večnosti. Očitno duhovi/duše ne spijo in se ne dolgočasijo s harfo na oblačku. Podobno se je »pokojni« živeči Mojzes duhovno prikazal Jezusu skupaj z vnebovzetim Elijo na gori spremenitve. Bog je Bog živih, ne mrtvih. Dejavni so.

RAZODETJE 22:8 Jaz, Janez, sem tisti, ki je slišal in videl vse to. In ko sem slišal in videl, sem padel pred noge angelu, ki mi je vse to razkazal, da bi ga molil. 9 Toda rekel mi je: »Nikar! Služabnik sem, kakor ti in kakor tvoji bratje, preroki, in kakor tisti, ki ohranjajo besede te knjige: Boga môli!« (NIV - I am a fellow servant with you and with your fellow prophets and with all who keep the words of this scroll.)  

Branko Dežman

KRONE ZMAGOVALCEV

KRONE ZMAGOVALCEV

BOŽJE NAGRADE

April 2022

Biblija omenja več kot 30 kron. V tem sestavku bomo obravnavali pet kron, ki so nagrada za zmagovalce. Kaj pomeni krona ali venec? V tem sestavku pomeni zmago, nagrado in čast. Druga vrsta krone – diadem pa govori o kraljevski oblasti in avtoriteti. Kristjani, ki bomo zvesti do konca, bomo prejeli eno ali več kron oz. vencev za zmagovalce. 

Dve grški besedi nastopata v novi zavezi za krono: stephanos in diadem. Med besedama je razlika in njun namen je različen. V angleščini je stephanos prevedeno kot krona, v slovenski Bibliji pa kot venec. V stari Grčiji in Rimu so športnim ali vojaškim zmagovalcem posadili na glavo lovorjev venec kot znak priznanja za zmago. Stephanos je krona za zmagovalce, ki so se trudili, borili, odrekali in gojili samodisciplino, da so nekaj dosegli oz. zmagali. Beseda lovorika izhaja iz tega. Bila je simbol zmage, veselja, časti in slave na tekmovanjih. Poglejmo si razliko med obema v enem poglavju Biblije.

RAZODETJE 12:1 Na nebu se je prikazalo veliko znamenje: žena, ogrnjena s soncem, in luna pod njenimi nogami, na njeni glavi pa venec (stephanos, crown) dvanajstih zvezd. 2 Bila je noseča in je vpila od porodnih muk in bolečin. 3 Nato se je na nebu prikazalo drugo znamenje: glej, velik zmaj, rdeč kot ogenj, ki je imel sedem glav in deset rogov, na njegovih glavah pa je bilo sedem diademov (crowns).

Beseda stephanos nikoli ne nastopa za hudiča in njegov tabor. Zakaj? Ker nikoli niso bili zmagovalci. Stephanos je krona samo za zmagovalce. Zmaga prinaša čast zmagovalcem. Kdor priteče do konca, zmaga in prejme stephanos venec. Pavel je rekel:

2 TIMOTEJ 4:7 Dober boj sem izbojeval, tek dokončal, vero ohranil. 8 Odslej je zame pripravljen venec (stephanos) pravičnosti, ki mi ga bo tisti dan dal Gospod, pravični sodnik. Pa ne le meni, marveč vsem, ki ljubijo njegovo pojavitev. Ali parafrizirano: Zmagal sem, ostal sem zvest Bogu in njegovemu klicu.

Stephanos ni krona, povezana z močjo, oblastjo in izvajanjem avtoritete. To je značilno za diademe. Jezus je imel venec Stephanos v odlomku:

RAZODETJE 14:14 … in na oblaku je sedèl nekdo, ki je bil podoben Sinu človekovemu. Na glavi je nosil zlat venec (stephanos), v roki pa oster srp.

Na drugem mestu pa vidimo, da je imel Jezus veliko diademov. To govori o Jezusovi moči, oblasti in izvajanju avtoritete na vseh področjih:

RAZODETJE 19:12 (Jezus) Oči so mu kakor ognjen plamen in na glavi nosi veliko diademov;

Jezus je zmagal in ima venec stephanos. Ima pa tudi diademe oblasti in avtoritete. Toda hudič ni nikoli zmagal in nikoli ni prejel venca za zmago. Hudič v Bibliji nikoli nima stephanos zlatega venca. Diadem imamo lahko tudi, če nikoli nismo zmagali. Nekdo je lahko vladar brez izkušenj, ker je podedoval diadem in z njim moč in oblast. Zato so včasih na oblasti  bedasti in neizkušeni vladarji. Niso se trudili, nimajo izkušenj in za zmago niso plačali cene. Hudič ima na današnji Zemlji svoje vladarje, ki imajo diademe, moč, oblast in vladajo. Zmaga ni pogoj, da pridejo na oblast. Poglejmo še enkrat. Diademi z vladarsko oblastjo niso rezultat truda in zmage, ampak so nosilcem dani skupaj z močjo in oblastjo.

RAZODETJE 12:3 Nato se je na nebu prikazalo drugo znamenje: glej, velik zmaj, rdeč kot ogenj, ki je imel sedem glav in deset rogov, na njegovih glavah pa je bilo sedem diademov (crowns; po ena krona na vsako glavo).

Mi smo imenovani kralji in duhovniki že zdaj, toda morali bomo zmagati, sicer ne bomo nič od tega. Zmagati pomeni vztrajanje po pravilih do konca. Kdor ne vztraja, mu je krona lahko odvzeta. Če odnehamo, kdo nam bo zaupal oblast nad narodi? Nismo primerni za vladarja z oblastjo in močjo. Da prejmemo krono, moramo živeti odgovorno že danes. Pomeni pa tudi, da nas čaka odgovornost v večnosti. Ampak bodimo brez skrbi. Naš mentor Jezus bo pomagal vsak trenutek, ko ga bomo potrebovali. Dejstvo pa je, da nas Bog že usposablja za preizkušene delavce. Nezanesljivim ne bo dal moči in avtoritete. To pomeni,  da svoje krone lahko izgubimo.

MATEJ 24:13 Kdor pa bo vztrajal do konca, bo rešen. 

RAZODETJE 2:26 Kdor zmaga in vztraja do konca v mojih delih, temu bom dal oblast nad narodi; …

RAZODETJE 3:21 Kdor zmaga, mu bom dal, da sede z menoj na moj prestol, kakor sem tudi sam zmagal in sédel s svojim Očetom na njegov prestol. (Zato ima Jezus stephanos venec. Če si ga bomo priborili tudi mi, mu bomo pomagali vladati. Če nam bo dana moč in oblast nad narodi, pomeni, da bomo dobili tudi kraljevski diadem.)

Prihaja prvo vstajenje in vnebovzetje vernikov, ki je zmaga in nagrada – venec za naš tek, trud in vztrajnost. Vsak t. i. kristjan se ne bo kvalificiral v prvo vstajenje. Prvo vstajenje pomeni, da smo prvi sad žetve in postanemo Jezusovi ožji sodelavci. V Božjem načrtu odrešenja je zmaga in vztrajanje v Božjih delih do konca predpogoj, da bomo prejeli kraljevsko dediščino, oblast in moč. Stephanos je osnova oz. pogoj za železno kraljevsko žezlo, ki ga bomo prejeli.

Razodetje govori, kako je 24 starešin v belih oblačilih (Božji odrešenci izmed ljudi) vzelo svoje zlate stephanos krone z glave in jih vrglo pred Božji prestol.

RAZODETJE 4:10 … štiriindvajset starešin (je) popadalo pred sedečim na prestolu in molilo njega, ki živi na veke vekov, ter metalo svoje vence (stephanos) pred prestol in govorilo: 11 »Vreden si, naš Gospod in Bog, da prejmeš slavo, čast in moč, ker si ustvaril vse reči, po tvoji volji so bivale in bile ustvarjene.« Venec stephanos nam pove, da so ti starešine zmagovalci izmed vernikov, kot smo mi.

Kaj to dejanje pomeni? Jezusu pripadajo vsa čast in slava in vse zasluge, da smo prejeli te krone za zmagovalce. Kristusu pripadajo vse te krone, ker je on zmagal za nas vse … da se ne bi morda kdo od nas prevzel in ponašal s svojimi zaslugami.

Kristjani, ki tečejo duhovno tekmo zvesto in po pravilih, bodo prejeli nagrade za svoj trud na prvi sodbi pred Bema Jezusovim sodnim prestolom in bodo deležni Jezusove slave vso večnost. To nas mora motivirati, da vložimo trud in postajamo v našem dnevnem življenju podobni Jezusu.

Naštejmo krone za zmagovalce, ki jih Biblija omenja:

1. Nepropadljiva, nevenljiva krona, venec zmage.

To nagrado bo prejel vsak kristjan, ki goji samodisciplino in se odreče vsem stvarem, ki ga odvračajo od služenja Bogu. V naši dobi je težko reči NE, ne le grehu, ampak tudi trnju okrog nas, ki duši našo duhovno rast in obroditev sadov za Jezusa. Včasih so to lahko dobre posvetne aktivnosti, ki se jim je treba odreči, sicer nič ne obrodimo za Boga. Razmislimo, kako porabljamo svoj čas, talente in denar. Vsak olimpijski zmagovalec se odreče vsemu, gara, trenira in se žrtvuje, da bi zmagal in dosegel minljivo lovoriko in začasno slavo. Naša nagrada, naš venec zmage pa bo neminljiv, za vso večnost.

1 KORINČANOM 9:25 Vsak tekmovalec pa se vsemu odreče, ôni, da prejmejo venec, ki ovene, mi pa nevenljivega. Ko Jezus pride, bomo prejeli nepropadljiva telesa in nepropadljivo krono.

1 KORINČANOM 15:54 Ko pa si bo to, kar je propadljivo, obleklo nepropadljivost, in to, kar je umrljivo, obleklo neumrljivost, tedaj se bo izpolnila beseda, ki je zapisana: Smrt je použita v zmagi.

2. Krona, venec veselja ali venec zmagovalcev duš.

To nagrado bo prejel vsak, ki si prizadeva voditi druge k Jezusu. Bog bo nagradil s krono veselja vsakega, ki dosega ljudi z evangelijem Jezusa Kristusa. Pavel je rekel Solunčanom: Vi ste naše upanje in venec veselja, ker smo vam posredovali evangelij. Nekega dne, ko bomo stali pred Jezusom, boste tudi vi tam zaradi našega služenja.

1 TESALONIČANOM 2:19 Kajti kdo je naše upanje in naše veselje in venec, s katerim bi se lahko ponašali pred našim Gospodom Jezusom ob njegovem prihodu, če ne prav vi? 20 Vi ste namreč naša slava in naše veselje. Tukaj pravi, da se lahko ponašamo v Gospodu zaradi duš, ki smo jih privedli k Jezusu. Pravi, da so oni ta venec na njegovi glavi.

FILIPLJANOM 4:1 Zato, moji ljubi in tako zaželeni bratje, moje veselje in moj venec, stojte trdno v Gospodu, kakor sem vam rekel, ljubi.

3. Krona, venec pravičnosti

S tem vencem bodo nagrajeni vsi, ki hrepenijo po Jezusu in po njegovem ponovnem prihodu na Zemljo. Ko je Pavel pisal svoje drugo pismo Timoteju, je vedel, da bo kmalu umrl in se je bil pripravljen srečati z Gospodom. Tudi mnogi drugi imajo srce naravnano na nebesa in si želijo srečanja z Jezusom Kristusom. Takšni ljudje bodo prejeli venec pravičnosti. 

2 TIMOTEJ 4:8 Odslej je zame pripravljen venec pravičnosti, ki mi ga bo tisti dan dal Gospod, pravični sodnik. Pa ne le meni, marveč vsem, ki ljubijo njegovo pojavitev.

4. Krona, venec življenja

Ta venec je za tiste, ki so premagali razne stiske, preganjanja in hude preizkušnje. Nekateri jo imenujejo tudi mučeniška krona. Krščanstvo je najbolj preganjana religija in ocenjujejo, da umre za vero v Jezusa okrog 90.000 ljudi na leto, oz. eden vsakih 6 minut. Motivacija za te ekstremne preizkušnje je prav gotovo ljubezen do Jezusa. Zahteva popolno predanost in stanovitnost. Venec bo dobil vsak, ki bo ohranil svojo vero pod pritiski okolja, trpel za evangelij, spodbujal druge, ki gredo skozi preizkušnje itd. Stiske nas naredijo preizkušene.

JAKOB 1:12 Blagor človeku, ki stanovitno prenaša preizkušnjo, kajti ko bo postal preizkušen, bo prejel venec življenja, ki ga je Bog obljubil njim, kateri ga ljubijo. 

5. Pastirska, starešinska krona, venec slave

Kdor skrbi za vernike in vodi Božjo čredo, bo nagrajen z vencem slave. To delo tudi zahteva zvestobo, stanovitnost, modrost in ljubezen do ljudi. Venca ne bodo prejeli le tisti, ki pasejo na stotine in tisoče ljudi, ampak tudi tisti, ki vodijo manjše skupine. Žetev je velika, delavcev pa malo.

1 PETER 5:1 Vsekakor pa starešine prosim jaz, ki sem sostarešina in priča trpljenja Kristusa, in bom tudi sam deležen slave, ki se bo razodela: 2 pásite Božjo čredo, ki vam je zaupana, pazite nanjo, pa ne na silo, ampak prostovoljno, v skladu z Božjo voljo. Ne zaradi grdega pohlepa po dobičku, ampak z voljnim srcem. 3 Nikar ne nastopajte gospodovalno do tistega, kar vam je zaupano, ampak bodite čredi v zgled. 4 In ko se bo razodel véliki pastir, boste dobili nevenljivi venec slave.

Torej, če se hočemo kvalificirati, da bomo del cerkve prvih sadov in s tem Jezusovi ožji sodelavci, nam to sporočilo govori, da se moramo zgledovati po vrhunskih atletih, ki se pripravljajo za zmago na olimpijskih igrah. Seveda je motivacija ljubezen do Boga in ljudi, ki jim služimo. Toda nobena od kron se ne da primerjati s tem, da bomo stopili pred Jezusa in bomo vekomaj v Božji prisotnosti.

FILIPLJANOM 3:12  Ne, kakor da bi to že dosegel ali prišel do popolnosti, vendar pa se trudim, da bi to osvojil, ker je tudi mene osvojil Kristus Jezus. 13 Ne mislim, bratje, da sem to dosegel. Eno pa: pozabljam, kar je za menoj, in se iztegujem proti temu, kar je pred menoj, 14 ter tečem proti cilju po nagrado, h kateri nas od zgoraj kliče Bog v Kristusu Jezusu. 15 Zato vsi, kar nas je popolnih, imejmo to v mislih;

Biblija pravi, naj se pazimo, da nam kdo ne odvzame naše krone. 

RAZODETJE 3:11  Pridem kmalu. Trdno dŕži, kar imaš, da ti nihče ne odvzame venca.

Da nas bo Jezus nagradil z zlatim vencem, moramo vložiti trud in zasluge. Očitno pa je tudi, da krono, ki smo si jo prislužili, lahko tudi izgubimo. Kralj Savel jo je izgubil v naravnem in potomci za njim. Vemo, da ni poslušal in izpolnil Božjih ukazov. Ni ubogal, delal je po svoje. Uklonil pa se je željam in pritiskom ljudi. Bog ga je zavrgel kot kralja (in njegove potomce) in postavil Davida namesto njega. Davidovi pravični potomci bodo vladali vekomaj, Savlovi pa ne. Na žalost to drži za vso večnost. Kar delamo danes, ima večno težo in lahko vpliva tudi na  naše potomce.

Zgoraj pravi: drži, kar imaš, da ti slučajno nekdo drug ne odvzame venca. Kdo bi to lahko bil? Sklepamo, da to pomeni, da še vedno pridemo v nebesa, vendar brez krone. 

PSALM 84:11 Resnično, boljši je v tvojih dvorih en dan kot tisoč drugih; rajši stojim na pragu v hiši svojega Boga (Angl. raje sem vratar v Božji hiši), kakor da bi prebival v šotorih grešnikov.

Kdor je vratar v Božji hiši, nima vodstvene avtoritete in dediščine npr. nad petimi mesti. Navaden delavec je, ker je ostal brez vencev zmage. Izguba venca najbrž pomeni, da izgubimo vodstveno avtoriteto, dediščino in oblast nad petimi ali desetimi mesti, kot Bog obljublja. Biti brez krone bi pomenilo, da nam v nebesih ne bo dana in zaupana vodstvena avtoriteta.

Obdržimo venec in se pazimo ljudi z negativnim vplivom. Nekateri voditelji nas zavedejo na napačno pot. Ne pridigajo Besede. Lahko nas vodijo v neubogljivost do Božje besede. So v napačnem duhu in izven ravnotežja. Pogost je duh kontrole in manipulaci


je, ki dotolče mnoge vernike. Npr. neredko v skupnosti vlada duh pohlepa. Ljudje lahko častijo človeka in ga kujejo v zvezde namesto Jezusa. Npr. W. Branhama so mnogi častili. Imel je namreč dar spoznanja in ozdravljanja. Po Sv. Duhu je vedel skrite stvari o ljudeh in ozdravil je skoraj vsakega.  Krono nam lahko odvzamejo, če učijo v religioznem duhu in človeške ideje ali tradicijo, kar se imenuje malikovanje. Pismouki in farizeji tudi še danes zapirajo ljudem pot v nebesa (Marko 23:13). Biblija svari glede Bileamovega nauka, ki vlada v nekaterih cerkvah: zavajanje, pohlep, malikovanje in spolno nečistovanje (Razodetje 2:14).

Pridem kmalu. Trdno dŕži, kar imaš, da ti nihče ne odvzame venca. (Razodetje 3:11).

Branko Dežman

OBRODIMO SADOVE

OBRODIMO SADOVE

Februar 2022

Vsak predan vernik ima v srcu, da obrodi sadove za Boga. Želimo delati kaj pomembnega, da se počutimo koristne. Radi kaj uresničimo s svojim delom in kaj dosežemo v življenju. Novi spreobrnjenci so bili veselje Pavlu, pa tudi nam so. Nismo odrešeni po dobrih delih, kot nekateri mislijo. Sadovi oz. dobra dela so posledica oz. rezultat odrešenja! Sadovi nam prinesejo Božjo pohvalo in večno plačilo v nebesih (Matej 25:23). Tistega pa, ki s svojim od Boga danim talentom ne obrodi nobenih sadov, Bog imenuje hudobni, malopridni in leni služabnik, ki bo vržen v zunanjo temo, kjer je jok in škripanje z zobmi (Matej 25:30).

EFEŽANOM 2:10 Njegova stvaritev smo, ustvarjeni v Kristusu Jezusu za dobra dela; zanje nas je Bog vnaprej pripravil, da bi v njih živeli.

Delo je do neke mere naša identiteta. Pastor si, če skrbiš za čredo. Samo ime te ne naredi pastorja. Oče ali mati si, če imaš otroke. Samo ime te ne naredi starša. Vsak od nas je poslan oz. poklican od Boga, da nekaj je, da najde in izpolni svoj klic. Lahko nekaj si in imaš klic v Bogu, toda če nič ne narediš iz tega, nisi nič in tvoja vera je mrtva, nedejavna. Za vsakega od nas ima Bog namen, zato nas je poslal na Zemljo. Nismo sami padli sem kar tako, brez namena. Nekateri se tega zavedajo in obrodijo obilen sad, drugi pa nič, ker niso osredotočeni ali se ne zmenijo za to, kar Bog želi od njih. Dokler smo osredotočeni na svoje načrte, ne moremo najti in izpolniti Božjih pričakovanj.

Vsak od nas si želi biti uspešen. To drug drugemu zaželimo za Novo leto. Zgornji verz Svetega pisma pravi, da nas je Bog ustvaril za dobra dela za Božje kraljestvo. Zakaj vsi tega ne izpolnjujemo? Kdo je prvi v napoto in ovira načrte, ki jih ima Bog zame? Bolj kot kdorkoli drug sem jaz sam lahko ovira. Jaz se odločim, ali bom služil ali ne. Dobra dela so več kot samo, da živimo moralno in pravično. Dobra dela so ustvarjalna dela. Bog nas je vnaprej pripravil, v nas je položil želje in sposobnosti. Ko služimo drugim, Bog s svojo ljubeznijo živi skozi nas. 

Ko si bil rojen, je Bog vate položil skrit namen, ki ga odkriješ medtem, ko odraščaš. Vidiš, katere stvari rad delaš z veseljem. In to je Božji namen in klic. Edinstven si in nihče drug ne more izpolniti tega, za kar si ustvarjen ti. Samo ti imaš nek krog ljudi, ki jih dosegaš s služenjem. Temu se reče tudi usoda, ki jo izpolniš ali pa zgrešiš. Bog te najraje uporabi na področjih, kjer si dober. 

Nick Vujičić je rekel: »Upam, da bodo ljudje opazili, da če Bog lahko stori nekaj čudovitega z mano, ki živim v telesu brez udov, ima prav gotovo načrt tudi za vsakega drugega kristjana.« Dobro je imeti načrte in sanje, toda Bog te lahko pripelje nekam čisto drugam. Predaj se Božji volji, ker če se boš boril proti temu, kamor te vodi, se boriš proti Njemu. Božji načrti so bolj pomembni od naših in so končno namenjeni tudi za naše dobro. Božje misli so visoko nad našimi. Mi smo zelo kratkovidni. Kar je Bog delal z Davidom ali Abrahamom, sta onadva dojemala le v okviru svojega časa in okolja. Toda Bog je gledal na večnost kar onadva nista mogla razumeti. Božje zaveze z njima bodo veljale tudi v mileniju in v večnosti. Izrael je večen, Davidov prestol je večen. To, kar dela z nami, bo tudi vplivalo na večnost. Zato postavimo Božje načrte nad svoje, ker Bog gleda na večnost, kar mi pač težko razumemo.

Včasih se nam zdi življenje jalovo, občutek imamo, da nismo storili dovolj. Toda nikoli ne vemo, kaj je Bog naredil v zakulisju, morda imamo večji vpliv na okolico, kot si mislimo. Ne vemo, kaj ima Bog pripravljeno za nas. Po navadi Bog naredi iz našega življenja precej več, kot smo si zamišljali in drugače, kot smo si predstavljali. Vztrajati moramo in ne odnehati. Bog nam bo razodel svoje načrte ob Njegovem času. Abraham je desetletja čakal, da mu je Bog izpolnil svoje obljube. David se je dolgo potikal po jamah in puščavi, proti zdravi pameti je služil filistejskim kraljem in se je bal za svoje življenje. 

Po preroku je bil maziljen za kralja, pa je skoraj izgubil upanje. S potikanjem v puščavi ni nič zgledalo, da bo kdaj postal kralj. Nič mu ni bilo jasno, kaj se dogaja z njim in ni vedel, kaj se bo zgodilo z njegovim življenjem, ali bo sploh preživel. Toda Bog je vedel, kaj pripravlja in je načrtoval čas za vse. David se je moral naučiti življenja in pridobiti izkušnje. Imel je 600 odpadnikov - zavrženih mož, ki so mu sledili, z njimi se je učil vodenja, reševanja različnih problemov. In končno je postal kralj.

Večkrat je videti, kot da se nič ne dogaja in mislimo, da nas je Bog pozabil. Toda On ima načrte z nami. Včasih se počutimo, da bi odnehali, vendar vemo, da to ni prav. Če odnehamo in se ne pripravljamo za prihodnost, bo naša usoda okrnjena ali pa je sploh ne bomo mogli izpolniti. Zato delajmo naprej. Božji načrti se uresničijo, ko čas dozori. Zato ne odnehajmo, delujmo in se pripravljajmo v tem, kar imamo na srcu, in iščimo Božjo voljo. Živimo za Boga in obrodimo sadove, kjer jih lahko. Prišel bo čas, ko se bo Božja slava razodela in želi bomo sadove za svoj trud. Bog nam to obljublja:

GALAČANOM 6:9 Ne naveličajmo se, ko delamo dobro; kajti če se ne utrudimo, bomo ob svojem času želi. 10 Dokler torej še utegnemo, delajmo dobro vsem, še posebej pa domačim po veri.

Kdo je naš vzornik? Po kom se zgledujemo, da bomo obrodili sadove? Vsekakor je bil Jezus prvi, ki je šel pred nami, mi pa mu sledimo. Vemo, kaj so dobra dela, ko služimo ljudem okrog sebe. So pa tudi duhovna dobra dela, ki jih je Jezus opravljal, in bi morala biti tudi naša redna praksa in moramo stremeti za njimi. Rekel je, da bomo delali še večja dela kot on. Kdo bo delal ta dela? Samo izbranci, ki jih preštejemo na prste? Ne, ampak vsi tisti, ki verjamemo v Jezusa – vsi kristjani. Kaj so večja dela? Poredko je kdo obujen od mrtvih, poredko kdo hodi po vodi, poredko kdo z enim hlebcem kruha nahrani 5000 ljudi. Ena stvar pa je, ki je večja od vsega tega in jo lahko služimo. To je odrešenje, ki ga Jezus in učenci niso mogli posredovati ljudem pred križanjem, vstajenjem in binkoštmi. Z Jezusom se ne moremo enačiti. On je deloval v vseh darovih in je imel vse službe. Mi nimamo vseh, ampak le nekatere. Vsaka služba ima svoje tipične darove.

1 KORINČANOM 12:29 So mar vsi apostoli? So vsi preroki? Vsi učitelji? Ali vsi delajo čudeže, 30 ali imajo vsi milostne darove ozdravljanja? Ali vsi govorijo jezike? Jih vsi razlagajo? 31 A vendar morate hrepeneti po večjih milostnih darovih.

Naštejmo, kaj je Jezus delal in je mogoče tudi nam, da služimo nadnaravno: izganjal je demone, veliko je ozdravljal, delal je čudeže – vodo je spremenil v vino, pomnožil je kruh in ribi, da je nahranil 5000 mož in družin.

JANEZ 14:12 Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje vame, bo dela, ki jih jaz opravljam, tudi sam opravljal, in še večja kot ta bo opravljal, ker grem jaz k Očetu. 

Biblija pravi: Po njihovih delih jih boste spoznali. Opravljajmo torej Božja dela, da bomo prepoznani kot Božji otroci. Oče in Jezus sta v nas. Ljudje čutijo nekaj v nas, če pa vidijo Božja dela po nas, bomo njihov vzor. Sledili nam bodo. Nisem bil še 10 let star, niti kristjan, ko me je teta pobožala po glavi in rekla: »Ti si Božji otrok.« Jezus je rekel zase in tudi zate, da boš spoznan po sadovih:

JANEZ 10:37 Če ne opravljam del svojega Očeta, mi ne verjemite; 38 če pa jih opravljam, verjemite delom, če že ne verjamete meni, da boste spoznali in spoznavali, da je Oče v meni in jaz v Očetu. Jezus je govoril o nadnaravnih delih, po katerih prepoznajo Boga v nas.

Jezus je rekel, da morajo biti besede, ki jih oznanjamo, podkrepljene tudi z deli Božje moči, kar bo ljudi vodilo k veri.

1 KORINČANOM 4:20 Božje kraljestvo namreč ni (le) v besedi, temveč v moči. (NET Bible For the kingdom of God is demonstrated not in idle talk but with power.) 

Torej iščimo, da bomo opremljeni z Božjo prisotnostjo oz. maziljenjem in njegova moč bo delovala. Prazno, religiozno govorjenje ni prepričljivo. Naše besede, naša dela, naše življenje morajo dajati slavo Jezusu.

JANEZ 15:5 Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu, kajti brez mene ne morete storiti ničesar.

MATEJ 5:13 »Vi ste sol zemlje. Če pa se sol pokvari, s čim naj se osoli? Ni za drugo, kakor da se vrže proč in jo ljudje pohodijo. 14 Vi ste luč sveta. Mesto, ki stoji na gori, se ne more skriti. 15 Svetilke tudi ne prižigajo in ne postavljajo pod mernik, temveč na podstavek, in sveti vsem, ki so v hiši. 16 Takó naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.«

Branko Dežman

NE OBSOJAJ BLIŽNJEGA

NE OBSOJAJ BLIŽNJEGA

Januar 2022

Naloga vernikov je, da rastemo v modrosti in se naučimo razlikovati med dobrim in zlom. Bog pa pravi, naj ne sodimo bližnjih.

HEBREJCEM 5:14 Popolnim pa se daje močna hrana (ne mleko), namreč njim, ki imajo po izkušnji vajene čute, da razločujejo dobro in hudo.

Vsi vemo, da Bog od nas pričakuje, da se ravnamo po načelih Božje Besede, da po njih živimo. Na nekaterih področjih se potrudimo, na drugih pa gre marsikaj mimo nas in ravnamo meseno. Večinoma premalo upoštevamo Božjo besedo, ko negativno govorimo in obsojamo ljudi okrog nas. To je sad padle človeške narave in pri tem smo vsi krivi. Zato je dobro, če včasih slišimo učenje Božje besede, ki nas spomni, naj izboljšamo svoje standarde. Biblija veliko uči o obsojanju in kako naj mislimo o drugih, kaj naj govorimo in kakšen odnos naj imamo do njih. Če Boga ubogamo, bomo živeli v miru, svobodi, blagoslovu in mu bomo ugajali.

RIMLJANOM 12:2 In nikar se ne prilagajajte temu svetu, ampak se tako preobražajte z obnovo svojega uma, da boste lahko razpoznavali, kaj hoče Bog, kaj je dobro, njemu všečno in popolno.

Ravnanje po teh prepričanjih nas bo naredilo drugačne, kot je svet. Verniki nismo popolni na tem področju. Včasih se pred drugimi trudimo biti dobri, toda duh obsojanja še vedno deluje v nas, kar Bogu ni všeč. On gleda na srce, ne na zunanjost (1 Sam. 16:7). Lahko je obsojati. Toda z obsojanjem se postavljamo na mesto Boga. Npr. trudimo se držati Božjih standardov, bližnji pa je na nižjem nivoju od nas, še na mleku. Morda ta človek rabi spodbudo ali poduk, mi pa ga gledamo zviška in se postavljamo nad njega. Serviramo mu kritične besede, morda tudi zaradi našega duhovnega ponosa. Brat začuti našo vzvišenost in dobi občutek, da ga imamo za manjvrednega. Razočaran je, užaljen in zapre svoje srce za poučevanje ali pričevanje, začne se nas ogibati. Kaj pa je Jezus rekel? Če mislimo, da nekaj smo, postanimo služabniki. S služabniškim odnosom ne bomo nikogar užalili, bližnji pa nam bo raje prisluhnil. Ni nam treba spustiti duhovnega nivoja, da bi se komu prilagodili, mislimo raje na to, da bomo ljubili bližnjega kot samega sebe. 

MARKO 12:31 Druga (zapoved) pa je tale: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Večja od teh dveh (Prva: ljubi Boga) ni nobena druga zapoved.

Kadar sodimo druge, zametujemo ljubezen in usmiljenje. Ali poznamo pogoj v molitvi Oče naš. »… odpusti nam, kakor mi odpuščamo drugim«? Odpuščanje je povezano oz. obratno-sorazmerno z obsojanjem (Luka 6:37). Če z milostjo odpustimo, bo tudi nam odpuščeno. Če pa nekoga obsojamo brez milosti in ljubezni, se nam bo podobna obsodba vrnila. Bog nas gleda in posluša vsako besedo. Sodil nas bo s takšno mero usmiljenja, s kakršno smo bili mi usmiljeni v odnosu ali pri sodbi drugih. Ne sodimo, še posebno pa si ne ustvarjajmo mnenja o nekom zaradi besed nekoga drugega. Kadar kdo v naši prisotnosti grdo obsoja drugega, raje razmislimo o njegovih motivih ali morebitnih ranah, grenkobi ali zavisti. 

JAKOB 2:13 (Chr.) Kajti sodba bode neusmiljena njemu, ki ni delal usmiljenja; usmiljenje se hvali zoper sodbo. SSP – Neusmiljena je namreč sodba za tistega, ki ne izkazuje usmiljenja. Usmiljenje pa slavi zmago nad sodbo.

Zakaj se usmiljenje hvali zoper sodbo? Ker se bo naš milostni odnos do bližnjih dotaknil srca Boga in nam bo Bog ob sodbi izkazal milost. Ko sodimo koga, ali s tem definiramo, kakšen je? Ne, ampak naš obsojajoči odnos pokaže, kakšni smo mi! Ali ni tako? Če sodimo, moramo mi biti popolni, sicer nam bo brat podrobil nazaj: Česa vsega pa si ti kriv? Zato ne smemo soditi, ker se postavljamo na mesto Boga, ki je edini pravičen. Od znotraj običajno pogled ni enak kot od zunaj.

MATEJ 7:1 »Ne sodite, da ne boste sojeni! 2 S kakršno sodbo namreč sodite, s takšno boste sojeni, in s kakršno mero merite, s takšno se vam bo merilo. 3 Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš? 4 Ali kako moreš reči svojemu bratu: ›Pústi, da vzamem iver iz tvojega očesa,‹ če imaš sam bruno v očesu? 5 Hinavec, odstrani najprej bruno iz svojega očesa in potem boš razločno videl odstraniti iver iz očesa svojega brata.«

Ljudje smo nagnjeni k presojanju po videzu. Ko pa človeka bolje spoznamo, pa včasih rečemo: »Oh, kako sem se motil, saj ni tako slab …«

JANEZ 7:24 Ne sodite po videzu, ampak sodite s pravično sodbo.

Samo Bog lahko sodi z res pravično sodbo, ker vidi v srce in ve, kakšen je bil motiv za ravnanje. Izogibajmo se sojenju in obsojanju drugih, še posebej se pazimo, kaj govorimo o drugih. Ljudje smo nagnjeni k negativnemu govorjenju, a komu lahko naredimo veliko škodo. Lahko po nedolžnem pride na slab glas. Ne sodimo, da ne bomo sojeni. Raje molimo za svoje »sovražnike«, kar bo pregnalo obsojanje v našem srcu. 

JAKOB 4:11 Bratje, ne govorite (zlobno in škodljivo) drug proti drugemu! Kdor govori proti bratu ali svojega brata obsoja, obrekuje postavo in obsoja postavo. Če pa obsojaš postavo, nisi uresničevalec postave, ampak sodnik. 12 Zakonodajalec in sodnik je eden, tisti, ki lahko reši in pogubi. Kdo pa si ti, ki obsojaš bližnjega?

Bog nas spodbuja k usmiljenju in odpuščanju. Če se osredotočamo na napake drugih, svojih pa ne vidimo, postanemo hinavci. Morda ne delamo istih napak, grešimo pa kje drugje. Vsak ima kakšno slabost. Spomnimo se Jezusovih besed: Kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen. Kamen pomeni sodbo. Ko nekoga obsodimo, smo vrgli kamen. Bog pa nam pravi: »Ali si ti brez greha? Ne bo ti odpuščeno. S tvojim obsojanjem drugih si sebe obsodil!« Jezus je prešuštnici odpustil z besedami: Pojdi in ne greši več. 

RIMLJANOM 2:1 Zato si neopravičljiv, o človek, ki sodiš, kdor koli že si. Kajti s tem, ko sodiš drugega, obsojaš sam sebe; saj ti, ki sodiš, delaš isto. 2 Vemo pa, da Bog v skladu z resnico izvaja svojo sodbo nad tistimi, ki počenjajo takšne stvari. 3 Mar misliš, o človek, ki sodiš tiste, ki počenjajo takšne stvari, pa jih tudi sam počenjaš, da boš ubežal Božji sodbi? 4 Ali mar preziraš bogastvo njegove dobrote, potrpežljivosti in prizanesljivosti, ne da bi vedel, da te Bog s svojo dobroto navaja k spreobrnjenju? 

5 Toda s svojo zakrknjenostjo in z nespreobrnjenim srcem si nakopavaš srd za dan jeze in razodetja Božje pravične sodbe. 6 On bo vsakemu povrnil po njegovih delih, 7 in sicer z večnim življenjem tistim, ki z vztrajanjem v dobrih delih iščejo slavo, čast in nesmrtnost; 8 z jezo in srdom pa tistim, ki so sebični in ne sledijo resnici, ampak se pokoravajo krivici.

2 KRONIŠKA 19:7 Strah GOSPODOV naj bo v vas! Pazite, kako boste delali (sodili), kajti pri GOSPODU, našem Bogu, ni krivice ne pristranskosti ne sprejemanja podkupnine!

EFEŽANOM 4:32 Bodite drug do drugega dobrosrčni in usmiljeni ter drug drugemu odpuščajte, kakor je tudi vam Bog milostno odpustil v Kristusu.

LUKA 6:37 Ne sodite in ne boste sojeni. Ne obsojajte in ne boste obsojeni. Odpuščajte in vam bo odpuščeno.

EFEŽANOM 4:29 Nobena umazana beseda naj ne pride iz vaših ust, marveč le dobra, da bi bila ob potrebi v izgrajevanje, da bi podelila milost tistim, ki poslušajo. 

Tudi če je kdo slabo ravnal pa ga sprejmemo z ljubeznijo in dobrimi besedami, mu s tem lahko pomagamo ven iz hudobije. S svojo dobroto ga navajamo k spreobrnjenju. Ni lahko, toda ljubezen vedno zmaguje. Gospod, daj nam milost, ki bo nadomestila sodbo v nas! Ni naše delo, da obtožimo nekoga za hudobijo. Bog ga bo, mi pa molimo zanj. Duh obsojanja Boga žalosti.

RIMLJANOM 14:1 Slabotnega v veri sprejemajte medse, ne da bi presojali njegove pomisleke. 2 Nekdo je prepričan, da sme jesti vse; drugi, ki je slaboten, pa jé samo sočivje. 3 Kdor jé, naj ne zaničuje tistega (sodba zaničuje), ki ne jé; kdor pa ne jé, naj ne sodi tistega, ki jé, saj ga je Bog sprejel. 4 Kdo si ti, da sodiš tujega služabnika? Naj stoji ali pade, to je stvar njegovega gospodarja. Vendar pa bo stal, saj je Gospod dovolj močan, da ga postavi.

LUKA 6:31 In kakor hočete, da bi ljudje storili vam, storite vi njim. 32 Če ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno priznanje vam gre? Saj tudi grešniki ljubijo tiste, ki njih ljubijo.

Branko Dežman