OBRODIMO SADOVE

OBRODIMO SADOVE

Februar 2022

Vsak predan vernik ima v srcu, da obrodi sadove za Boga. Želimo delati kaj pomembnega, da se počutimo koristne. Radi kaj uresničimo s svojim delom in kaj dosežemo v življenju. Novi spreobrnjenci so bili veselje Pavlu, pa tudi nam so. Nismo odrešeni po dobrih delih, kot nekateri mislijo. Sadovi oz. dobra dela so posledica oz. rezultat odrešenja! Sadovi nam prinesejo Božjo pohvalo in večno plačilo v nebesih (Matej 25:23). Tistega pa, ki s svojim od Boga danim talentom ne obrodi nobenih sadov, Bog imenuje hudobni, malopridni in leni služabnik, ki bo vržen v zunanjo temo, kjer je jok in škripanje z zobmi (Matej 25:30).

EFEŽANOM 2:10 Njegova stvaritev smo, ustvarjeni v Kristusu Jezusu za dobra dela; zanje nas je Bog vnaprej pripravil, da bi v njih živeli.

Delo je do neke mere naša identiteta. Pastor si, če skrbiš za čredo. Samo ime te ne naredi pastorja. Oče ali mati si, če imaš otroke. Samo ime te ne naredi starša. Vsak od nas je poslan oz. poklican od Boga, da nekaj je, da najde in izpolni svoj klic. Lahko nekaj si in imaš klic v Bogu, toda če nič ne narediš iz tega, nisi nič in tvoja vera je mrtva, nedejavna. Za vsakega od nas ima Bog namen, zato nas je poslal na Zemljo. Nismo sami padli sem kar tako, brez namena. Nekateri se tega zavedajo in obrodijo obilen sad, drugi pa nič, ker niso osredotočeni ali se ne zmenijo za to, kar Bog želi od njih. Dokler smo osredotočeni na svoje načrte, ne moremo najti in izpolniti Božjih pričakovanj.

Vsak od nas si želi biti uspešen. To drug drugemu zaželimo za Novo leto. Zgornji verz Svetega pisma pravi, da nas je Bog ustvaril za dobra dela za Božje kraljestvo. Zakaj vsi tega ne izpolnjujemo? Kdo je prvi v napoto in ovira načrte, ki jih ima Bog zame? Bolj kot kdorkoli drug sem jaz sam lahko ovira. Jaz se odločim, ali bom služil ali ne. Dobra dela so več kot samo, da živimo moralno in pravično. Dobra dela so ustvarjalna dela. Bog nas je vnaprej pripravil, v nas je položil želje in sposobnosti. Ko služimo drugim, Bog s svojo ljubeznijo živi skozi nas. 

Ko si bil rojen, je Bog vate položil skrit namen, ki ga odkriješ medtem, ko odraščaš. Vidiš, katere stvari rad delaš z veseljem. In to je Božji namen in klic. Edinstven si in nihče drug ne more izpolniti tega, za kar si ustvarjen ti. Samo ti imaš nek krog ljudi, ki jih dosegaš s služenjem. Temu se reče tudi usoda, ki jo izpolniš ali pa zgrešiš. Bog te najraje uporabi na področjih, kjer si dober. 

Nick Vujičić je rekel: »Upam, da bodo ljudje opazili, da če Bog lahko stori nekaj čudovitega z mano, ki živim v telesu brez udov, ima prav gotovo načrt tudi za vsakega drugega kristjana.« Dobro je imeti načrte in sanje, toda Bog te lahko pripelje nekam čisto drugam. Predaj se Božji volji, ker če se boš boril proti temu, kamor te vodi, se boriš proti Njemu. Božji načrti so bolj pomembni od naših in so končno namenjeni tudi za naše dobro. Božje misli so visoko nad našimi. Mi smo zelo kratkovidni. Kar je Bog delal z Davidom ali Abrahamom, sta onadva dojemala le v okviru svojega časa in okolja. Toda Bog je gledal na večnost kar onadva nista mogla razumeti. Božje zaveze z njima bodo veljale tudi v mileniju in v večnosti. Izrael je večen, Davidov prestol je večen. To, kar dela z nami, bo tudi vplivalo na večnost. Zato postavimo Božje načrte nad svoje, ker Bog gleda na večnost, kar mi pač težko razumemo.

Včasih se nam zdi življenje jalovo, občutek imamo, da nismo storili dovolj. Toda nikoli ne vemo, kaj je Bog naredil v zakulisju, morda imamo večji vpliv na okolico, kot si mislimo. Ne vemo, kaj ima Bog pripravljeno za nas. Po navadi Bog naredi iz našega življenja precej več, kot smo si zamišljali in drugače, kot smo si predstavljali. Vztrajati moramo in ne odnehati. Bog nam bo razodel svoje načrte ob Njegovem času. Abraham je desetletja čakal, da mu je Bog izpolnil svoje obljube. David se je dolgo potikal po jamah in puščavi, proti zdravi pameti je služil filistejskim kraljem in se je bal za svoje življenje. 

Po preroku je bil maziljen za kralja, pa je skoraj izgubil upanje. S potikanjem v puščavi ni nič zgledalo, da bo kdaj postal kralj. Nič mu ni bilo jasno, kaj se dogaja z njim in ni vedel, kaj se bo zgodilo z njegovim življenjem, ali bo sploh preživel. Toda Bog je vedel, kaj pripravlja in je načrtoval čas za vse. David se je moral naučiti življenja in pridobiti izkušnje. Imel je 600 odpadnikov - zavrženih mož, ki so mu sledili, z njimi se je učil vodenja, reševanja različnih problemov. In končno je postal kralj.

Večkrat je videti, kot da se nič ne dogaja in mislimo, da nas je Bog pozabil. Toda On ima načrte z nami. Včasih se počutimo, da bi odnehali, vendar vemo, da to ni prav. Če odnehamo in se ne pripravljamo za prihodnost, bo naša usoda okrnjena ali pa je sploh ne bomo mogli izpolniti. Zato delajmo naprej. Božji načrti se uresničijo, ko čas dozori. Zato ne odnehajmo, delujmo in se pripravljajmo v tem, kar imamo na srcu, in iščimo Božjo voljo. Živimo za Boga in obrodimo sadove, kjer jih lahko. Prišel bo čas, ko se bo Božja slava razodela in želi bomo sadove za svoj trud. Bog nam to obljublja:

GALAČANOM 6:9 Ne naveličajmo se, ko delamo dobro; kajti če se ne utrudimo, bomo ob svojem času želi. 10 Dokler torej še utegnemo, delajmo dobro vsem, še posebej pa domačim po veri.

Kdo je naš vzornik? Po kom se zgledujemo, da bomo obrodili sadove? Vsekakor je bil Jezus prvi, ki je šel pred nami, mi pa mu sledimo. Vemo, kaj so dobra dela, ko služimo ljudem okrog sebe. So pa tudi duhovna dobra dela, ki jih je Jezus opravljal, in bi morala biti tudi naša redna praksa in moramo stremeti za njimi. Rekel je, da bomo delali še večja dela kot on. Kdo bo delal ta dela? Samo izbranci, ki jih preštejemo na prste? Ne, ampak vsi tisti, ki verjamemo v Jezusa – vsi kristjani. Kaj so večja dela? Poredko je kdo obujen od mrtvih, poredko kdo hodi po vodi, poredko kdo z enim hlebcem kruha nahrani 5000 ljudi. Ena stvar pa je, ki je večja od vsega tega in jo lahko služimo. To je odrešenje, ki ga Jezus in učenci niso mogli posredovati ljudem pred križanjem, vstajenjem in binkoštmi. Z Jezusom se ne moremo enačiti. On je deloval v vseh darovih in je imel vse službe. Mi nimamo vseh, ampak le nekatere. Vsaka služba ima svoje tipične darove.

1 KORINČANOM 12:29 So mar vsi apostoli? So vsi preroki? Vsi učitelji? Ali vsi delajo čudeže, 30 ali imajo vsi milostne darove ozdravljanja? Ali vsi govorijo jezike? Jih vsi razlagajo? 31 A vendar morate hrepeneti po večjih milostnih darovih.

Naštejmo, kaj je Jezus delal in je mogoče tudi nam, da služimo nadnaravno: izganjal je demone, veliko je ozdravljal, delal je čudeže – vodo je spremenil v vino, pomnožil je kruh in ribi, da je nahranil 5000 mož in družin.

JANEZ 14:12 Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje vame, bo dela, ki jih jaz opravljam, tudi sam opravljal, in še večja kot ta bo opravljal, ker grem jaz k Očetu. 

Biblija pravi: Po njihovih delih jih boste spoznali. Opravljajmo torej Božja dela, da bomo prepoznani kot Božji otroci. Oče in Jezus sta v nas. Ljudje čutijo nekaj v nas, če pa vidijo Božja dela po nas, bomo njihov vzor. Sledili nam bodo. Nisem bil še 10 let star, niti kristjan, ko me je teta pobožala po glavi in rekla: »Ti si Božji otrok.« Jezus je rekel zase in tudi zate, da boš spoznan po sadovih:

JANEZ 10:37 Če ne opravljam del svojega Očeta, mi ne verjemite; 38 če pa jih opravljam, verjemite delom, če že ne verjamete meni, da boste spoznali in spoznavali, da je Oče v meni in jaz v Očetu. Jezus je govoril o nadnaravnih delih, po katerih prepoznajo Boga v nas.

Jezus je rekel, da morajo biti besede, ki jih oznanjamo, podkrepljene tudi z deli Božje moči, kar bo ljudi vodilo k veri.

1 KORINČANOM 4:20 Božje kraljestvo namreč ni (le) v besedi, temveč v moči. (NET Bible For the kingdom of God is demonstrated not in idle talk but with power.) 

Torej iščimo, da bomo opremljeni z Božjo prisotnostjo oz. maziljenjem in njegova moč bo delovala. Prazno, religiozno govorjenje ni prepričljivo. Naše besede, naša dela, naše življenje morajo dajati slavo Jezusu.

JANEZ 15:5 Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu, kajti brez mene ne morete storiti ničesar.

MATEJ 5:13 »Vi ste sol zemlje. Če pa se sol pokvari, s čim naj se osoli? Ni za drugo, kakor da se vrže proč in jo ljudje pohodijo. 14 Vi ste luč sveta. Mesto, ki stoji na gori, se ne more skriti. 15 Svetilke tudi ne prižigajo in ne postavljajo pod mernik, temveč na podstavek, in sveti vsem, ki so v hiši. 16 Takó naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.«

Branko Dežman

NE OBSOJAJ BLIŽNJEGA

NE OBSOJAJ BLIŽNJEGA

Januar 2022

Naloga vernikov je, da rastemo v modrosti in se naučimo razlikovati med dobrim in zlom. Bog pa pravi, naj ne sodimo bližnjih.

HEBREJCEM 5:14 Popolnim pa se daje močna hrana (ne mleko), namreč njim, ki imajo po izkušnji vajene čute, da razločujejo dobro in hudo.

Vsi vemo, da Bog od nas pričakuje, da se ravnamo po načelih Božje Besede, da po njih živimo. Na nekaterih področjih se potrudimo, na drugih pa gre marsikaj mimo nas in ravnamo meseno. Večinoma premalo upoštevamo Božjo besedo, ko negativno govorimo in obsojamo ljudi okrog nas. To je sad padle človeške narave in pri tem smo vsi krivi. Zato je dobro, če včasih slišimo učenje Božje besede, ki nas spomni, naj izboljšamo svoje standarde. Biblija veliko uči o obsojanju in kako naj mislimo o drugih, kaj naj govorimo in kakšen odnos naj imamo do njih. Če Boga ubogamo, bomo živeli v miru, svobodi, blagoslovu in mu bomo ugajali.

RIMLJANOM 12:2 In nikar se ne prilagajajte temu svetu, ampak se tako preobražajte z obnovo svojega uma, da boste lahko razpoznavali, kaj hoče Bog, kaj je dobro, njemu všečno in popolno.

Ravnanje po teh prepričanjih nas bo naredilo drugačne, kot je svet. Verniki nismo popolni na tem področju. Včasih se pred drugimi trudimo biti dobri, toda duh obsojanja še vedno deluje v nas, kar Bogu ni všeč. On gleda na srce, ne na zunanjost (1 Sam. 16:7). Lahko je obsojati. Toda z obsojanjem se postavljamo na mesto Boga. Npr. trudimo se držati Božjih standardov, bližnji pa je na nižjem nivoju od nas, še na mleku. Morda ta človek rabi spodbudo ali poduk, mi pa ga gledamo zviška in se postavljamo nad njega. Serviramo mu kritične besede, morda tudi zaradi našega duhovnega ponosa. Brat začuti našo vzvišenost in dobi občutek, da ga imamo za manjvrednega. Razočaran je, užaljen in zapre svoje srce za poučevanje ali pričevanje, začne se nas ogibati. Kaj pa je Jezus rekel? Če mislimo, da nekaj smo, postanimo služabniki. S služabniškim odnosom ne bomo nikogar užalili, bližnji pa nam bo raje prisluhnil. Ni nam treba spustiti duhovnega nivoja, da bi se komu prilagodili, mislimo raje na to, da bomo ljubili bližnjega kot samega sebe. 

MARKO 12:31 Druga (zapoved) pa je tale: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Večja od teh dveh (Prva: ljubi Boga) ni nobena druga zapoved.

Kadar sodimo druge, zametujemo ljubezen in usmiljenje. Ali poznamo pogoj v molitvi Oče naš. »… odpusti nam, kakor mi odpuščamo drugim«? Odpuščanje je povezano oz. obratno-sorazmerno z obsojanjem (Luka 6:37). Če z milostjo odpustimo, bo tudi nam odpuščeno. Če pa nekoga obsojamo brez milosti in ljubezni, se nam bo podobna obsodba vrnila. Bog nas gleda in posluša vsako besedo. Sodil nas bo s takšno mero usmiljenja, s kakršno smo bili mi usmiljeni v odnosu ali pri sodbi drugih. Ne sodimo, še posebno pa si ne ustvarjajmo mnenja o nekom zaradi besed nekoga drugega. Kadar kdo v naši prisotnosti grdo obsoja drugega, raje razmislimo o njegovih motivih ali morebitnih ranah, grenkobi ali zavisti. 

JAKOB 2:13 (Chr.) Kajti sodba bode neusmiljena njemu, ki ni delal usmiljenja; usmiljenje se hvali zoper sodbo. SSP – Neusmiljena je namreč sodba za tistega, ki ne izkazuje usmiljenja. Usmiljenje pa slavi zmago nad sodbo.

Zakaj se usmiljenje hvali zoper sodbo? Ker se bo naš milostni odnos do bližnjih dotaknil srca Boga in nam bo Bog ob sodbi izkazal milost. Ko sodimo koga, ali s tem definiramo, kakšen je? Ne, ampak naš obsojajoči odnos pokaže, kakšni smo mi! Ali ni tako? Če sodimo, moramo mi biti popolni, sicer nam bo brat podrobil nazaj: Česa vsega pa si ti kriv? Zato ne smemo soditi, ker se postavljamo na mesto Boga, ki je edini pravičen. Od znotraj običajno pogled ni enak kot od zunaj.

MATEJ 7:1 »Ne sodite, da ne boste sojeni! 2 S kakršno sodbo namreč sodite, s takšno boste sojeni, in s kakršno mero merite, s takšno se vam bo merilo. 3 Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš? 4 Ali kako moreš reči svojemu bratu: ›Pústi, da vzamem iver iz tvojega očesa,‹ če imaš sam bruno v očesu? 5 Hinavec, odstrani najprej bruno iz svojega očesa in potem boš razločno videl odstraniti iver iz očesa svojega brata.«

Ljudje smo nagnjeni k presojanju po videzu. Ko pa človeka bolje spoznamo, pa včasih rečemo: »Oh, kako sem se motil, saj ni tako slab …«

JANEZ 7:24 Ne sodite po videzu, ampak sodite s pravično sodbo.

Samo Bog lahko sodi z res pravično sodbo, ker vidi v srce in ve, kakšen je bil motiv za ravnanje. Izogibajmo se sojenju in obsojanju drugih, še posebej se pazimo, kaj govorimo o drugih. Ljudje smo nagnjeni k negativnemu govorjenju, a komu lahko naredimo veliko škodo. Lahko po nedolžnem pride na slab glas. Ne sodimo, da ne bomo sojeni. Raje molimo za svoje »sovražnike«, kar bo pregnalo obsojanje v našem srcu. 

JAKOB 4:11 Bratje, ne govorite (zlobno in škodljivo) drug proti drugemu! Kdor govori proti bratu ali svojega brata obsoja, obrekuje postavo in obsoja postavo. Če pa obsojaš postavo, nisi uresničevalec postave, ampak sodnik. 12 Zakonodajalec in sodnik je eden, tisti, ki lahko reši in pogubi. Kdo pa si ti, ki obsojaš bližnjega?

Bog nas spodbuja k usmiljenju in odpuščanju. Če se osredotočamo na napake drugih, svojih pa ne vidimo, postanemo hinavci. Morda ne delamo istih napak, grešimo pa kje drugje. Vsak ima kakšno slabost. Spomnimo se Jezusovih besed: Kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen. Kamen pomeni sodbo. Ko nekoga obsodimo, smo vrgli kamen. Bog pa nam pravi: »Ali si ti brez greha? Ne bo ti odpuščeno. S tvojim obsojanjem drugih si sebe obsodil!« Jezus je prešuštnici odpustil z besedami: Pojdi in ne greši več. 

RIMLJANOM 2:1 Zato si neopravičljiv, o človek, ki sodiš, kdor koli že si. Kajti s tem, ko sodiš drugega, obsojaš sam sebe; saj ti, ki sodiš, delaš isto. 2 Vemo pa, da Bog v skladu z resnico izvaja svojo sodbo nad tistimi, ki počenjajo takšne stvari. 3 Mar misliš, o človek, ki sodiš tiste, ki počenjajo takšne stvari, pa jih tudi sam počenjaš, da boš ubežal Božji sodbi? 4 Ali mar preziraš bogastvo njegove dobrote, potrpežljivosti in prizanesljivosti, ne da bi vedel, da te Bog s svojo dobroto navaja k spreobrnjenju? 

5 Toda s svojo zakrknjenostjo in z nespreobrnjenim srcem si nakopavaš srd za dan jeze in razodetja Božje pravične sodbe. 6 On bo vsakemu povrnil po njegovih delih, 7 in sicer z večnim življenjem tistim, ki z vztrajanjem v dobrih delih iščejo slavo, čast in nesmrtnost; 8 z jezo in srdom pa tistim, ki so sebični in ne sledijo resnici, ampak se pokoravajo krivici.

2 KRONIŠKA 19:7 Strah GOSPODOV naj bo v vas! Pazite, kako boste delali (sodili), kajti pri GOSPODU, našem Bogu, ni krivice ne pristranskosti ne sprejemanja podkupnine!

EFEŽANOM 4:32 Bodite drug do drugega dobrosrčni in usmiljeni ter drug drugemu odpuščajte, kakor je tudi vam Bog milostno odpustil v Kristusu.

LUKA 6:37 Ne sodite in ne boste sojeni. Ne obsojajte in ne boste obsojeni. Odpuščajte in vam bo odpuščeno.

EFEŽANOM 4:29 Nobena umazana beseda naj ne pride iz vaših ust, marveč le dobra, da bi bila ob potrebi v izgrajevanje, da bi podelila milost tistim, ki poslušajo. 

Tudi če je kdo slabo ravnal pa ga sprejmemo z ljubeznijo in dobrimi besedami, mu s tem lahko pomagamo ven iz hudobije. S svojo dobroto ga navajamo k spreobrnjenju. Ni lahko, toda ljubezen vedno zmaguje. Gospod, daj nam milost, ki bo nadomestila sodbo v nas! Ni naše delo, da obtožimo nekoga za hudobijo. Bog ga bo, mi pa molimo zanj. Duh obsojanja Boga žalosti.

RIMLJANOM 14:1 Slabotnega v veri sprejemajte medse, ne da bi presojali njegove pomisleke. 2 Nekdo je prepričan, da sme jesti vse; drugi, ki je slaboten, pa jé samo sočivje. 3 Kdor jé, naj ne zaničuje tistega (sodba zaničuje), ki ne jé; kdor pa ne jé, naj ne sodi tistega, ki jé, saj ga je Bog sprejel. 4 Kdo si ti, da sodiš tujega služabnika? Naj stoji ali pade, to je stvar njegovega gospodarja. Vendar pa bo stal, saj je Gospod dovolj močan, da ga postavi.

LUKA 6:31 In kakor hočete, da bi ljudje storili vam, storite vi njim. 32 Če ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno priznanje vam gre? Saj tudi grešniki ljubijo tiste, ki njih ljubijo.

Branko Dežman