PRILIKA O KVASU

PRILIKA O KVASU

Marec 2014

Jezus je pogosto govoril ljudem v prilikah. Z njimi je pomagal učencem, da so dojeli nebeške in duhovne resnice. Po drugi strani pa je s prilikami pogosto prikril nebeške resnice, saj jih posvetni ljudje z napačno naravnanimi srci niso mogli razumeti. Pomen prilik je razkril samo svojim učencem. Prilika je zgodba z zemeljskimi analogijami, ki razodevajo duhovne in nebeške zadeve, zato se nam močno vtisnejo v spomin. Pozna in razume jih lahko vsakdo po vsem svetu, ker pripovedujejo o vsakdanjih stvareh: trti, žitu, kruhu, kvasu, lončarstvu, zemlji itd.

Nespreobrnjen človek je duhovno slep, kot bi imel prek oči duhovno zagrinjalo. Jezus ni hotel, da grešni in nespreobrnjeni razumejo nebeške stvari. Učenci so ga vprašali:

MATEJ 13:10  Tedaj so pristopili učenci in mu rekli: »Zakaj jim govoriš v prilikah?«

11 Odgovoril je in jim dejal: »Vam je dano spoznati skrivnosti nebeškega kraljestva, njim pa to ni dano. 12 Kdor namreč ima, se mu bo dalo in bo imel obilo; kdor pa nima, se mu bo vzelo tudi to, kar ima. 13 Zato jim govorim v prilikah, ker gledajo, pa ne vidijo, poslušajo, pa ne slišijo in ne razumejo.

14 V njih se izpolnjuje Izaijeva prerokba, ki pravi: Poslušali boste, poslušali – a ne boste doumeli, gledali boste, gledali – a ne boste videli.

15 Otopelo je namreč srce temu ljudstvu; z ušesi so težko slišali in zatisnili so si oči, da ne bi z očmi videli, da ne bi z ušesi slišali, da ne bi v srcu doumeli in se spreobrnili in da bi jih jaz ne ozdravil.

16 Blagor pa vašim očem, ker vidijo, in vašim ušesom, ker slišijo!

Večkrat, ko sem pričeval nevernim, ki še niso bili pripravljeni za odrešenje, so mi rekli: »Slišal in bral sem te stvari, vendar vsega tega res ne razumem.«

Nekateri se bodo vedno upirali Bogu, za marsikoga pa bo v ustreznem trenutku prišel čas odrešenja:

2 KORINČANOM 3:16 Ko pa se bo kdo spreobrnil h Gospodu, se bo zagrinjalo odgrnilo. Tedaj bodo razumeli duhovne stvari.

Ko smo odrešeni in prejmemo Svetega Duha, se nam zagrinjalo mesenosti odgrne, duhovno spregledamo, vidimo in dojemamo duhovne zadeve, ki jih prej nismo. Bog se ne bo več skrival pred nami, niti ne bo prikrival nebeških skrivnosti v prilikah. Čudovito je, ko Bog odkrito deluje v našem življenju.

Učenci marsičesa od tega, kar je Jezus učil in govoril, niso razumeli. Šele po Jezusovem vstajenju je bil čas zrel, da so začeli po Sv. Duhu dojemati, zakaj je Jezus moral umreti na križu in vstati od mrtvih. Bog ima za vse svoj čas.

MARKO 9:31 Učil je namreč svoje učence in jim govoril: »Sin človekov bo izročen v človeške roke in ga bodo umorili, ko pa bo umorjen, bo po treh dneh vstal.« 32 Oni niso razumeli te besede, vendar so se ga bali vprašati.

Jezus jim je večkrat razlagal, kaj vse bo moral pretrpeti, vendar za učence še ni bil čas, da bi ga razumeli.

LUKA 18:34 Vendar oni (apostoli) niso doumeli nič od tega. Ta govor jim je ostal prikrit in niso razumeli, kar je govoril.

Učenci so bili takrat na nivoju naravnega človeka, tako kot so mnogi današnji kristjani. Bili so duševni, ne duhovni in so se zanašali na svojih pet čutil. Biblija lepo pravi:

1 KORINČANOM 2:14 Duševni (posvetni, neduhovni) človek ne sprejema tega, kar prihaja iz Božjega Duha. Zanj je to norost in tega ne more spoznati, ker se to presoja duhovno.

Ni treba, da smo visoko izobraženi in super inteligentni, da bi razumeli nebeške zadeve. Laiki, polni Sv. Duha, duhovno razviti in močni v veri, imamo duhovne oči in srce odprto za duhovno. Tudi človek, ki je maziljen, ima bistveno globlje duhovno razumevanje od tistega, ki nima maziljenja Sv. Duha. Zato se dogaja, da duhovno nevedni religiozni kristjani preganjajo maziljene, duhovno močne Božje ljudi, ker jih ne razumejo. Verski voditelji - farizeji so preganjali Božje ljudi, ker niso imeli Božjega razodetja, ampak le mrtvo religijo. Danes je podobno.

JANEZ 16:12 (Jezus jim je rekel:) Še veliko vam imam povedati, a zdaj ne morete nositi.

Tudi prerok Daniel ni razumel prejetih prerokb, zapečatenih do časa konca. Šele v našem času jih bomo lahko razumeli. Brezbožni ljudje v sebi nimajo Božjega Duha, zato nikoli ne bodo razumeli Božje besede za čas konca, niti tega ne, da se na svetu odvija končni obračun med Bogom in padlim Luciferjem.

DANIEL 12:9 Rekel je: »Pojdi, Daniel, kajti besede so prikrite in zapečatene do časa, ko bo konec. 10 Mnogi se bodo čistili in belili in precejali, medtem ko bodo krivični ravnali krivično. Nihče od krivičnih tega ne bo razumel, le razumni bodo razumeli.

Od našega duhovnega nivoja je odvisno, koliko lahko razumemo Božja učenja. Bog nam ne bo dal več, kot lahko nosimo. Vse ima svoj čas. V osnovni šoli ne dojemamo univerzitetnega znanja in učitelji nas ne bi hoteli učiti snovi z univerze. Tako tudi Bog noče.

JANEZ 16:25 To sem vam govoril v prispodobah. Pride ura, ko vam ne bom več govoril v prispodobah, ampak vam bom o Očetu jasno oznanjal.

Po Jezusovem vstajenju je prišel čas, da je učencem začel razodevati tisto, kar jim prej ni hotel, ker niso dojemali.

MARKO 9:9 In medtem ko so šli z gore, jim je naročil, naj nikomur ne pripovedujejo tega, kar so videli, dokler Sin človekov ne vstane od mrtvih. 10 To besedo so ohranili zase in se med seboj spraševali, kaj pomeni vstati od mrtvih. (Očitno so bili še na duševnem nivoju in niso mogli dojeti, kar jim je Jezus govoril.)

Po vstajenju, še posebej, ko so bili odeti z močjo z višave, se je njihovo dojemanje bistveno spremenilo:

LUKA 24:44 Nato jim je rekel: »To so besede, ki sem vam jih povedal, ko sem bil še pri vas: Mora se izpolniti vse, kar je pisano o meni v Mojzesovi postavi, prerokih in psalmih.« 45 Tedaj jim je odprl um, da so doumeli Pisma.

Doumeli so Jezusova učenja, prerokbe in prilike ter so končno spregledali, zakaj je Jezus prišel na Zemljo, umrl in vstal od mrtvih. Šli so to razodetje širit po vsem svetu in so mnogim prinesli odrešenje, vse do danes.

PRILIKA O KVASU

Jezus je povedal veliko prilik za izgradnjo vernikov, o usodi cerkve, o Božjem kraljestvu, o Jezusovem drugem prihodu itd. Prilika o kvasu je prikrita in jo pravilno razumemo le, ko dobro preučimo in poznamo Božjo besedo. Biblijske odlomke moramo primerjati med seboj, npr. kaj simbolizira žena ali kvas ali testo. Tako pridobimo razumevanje in razodetje, kaj je Jezus hotel s priliko povedati. V 26 letih mojega krščanstva nisem prav velikokrat slišal, da bi kdo pridigal o tej priliki.

MATEJ 13:33  In povedal jim je spet drugo priliko: »Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, ki ga je vzela žena in ga umesila (en-krü'p-tō - SKRILA!) v tri merice moke, dokler se ni vse prekvasilo.«

Kaj pomeni ta prilika? Nekateri razlagajo, da je kvas Božje delo oz. delo kristjanov, in da bo evangelij prekvasil cel svet (testo), kar ne drži. Raziskati moramo celotno Sveto pismo in ugotoviti, kaj govori o kvasu in njegovi simboliki. Pavel je rekel Timoteju:

2 TIMOTEJ 2:15 Potrudi se, da se boš pred Bogom izkazal za preizkušenega, za delavca, ki se mu ni treba sramovati in ki pravilno ravna z besedo resnice.

Nikjer v Bibliji kvas ne simbolizira kaj dobrega, kaj šele Božje delo. Pavel je pisal napotke korintski cerkvi za praznik pashe (na ta praznik je bil Jezus križan) in za teden nekvašenega kruha (ko je Jezus vstal od mrtvih):

1 KORINČANOM 5:6 Ni lepo to, s čimer se ponašate. (V kontekstu vidimo, da je bil v korintski cerkvi takrat prisoten GREH nečistovanja) Mar ne veste, da malo kvasa (greha) prekvasi vse testo? 7 Postrgajte stari kvas (stare grešne navade), da boste NOVO TESTO, ker ste nekvašeni (sveti, brezgrešni). Kristus, naše pashalno jagnje, je bil namreč žrtvovan. 8 Praznujmo, pa ne s starim kvasom hudobije in zla, ampak z nekvašenim kruhom iskrenosti in resnice.

Več kot očitno v tem primeru kvas simbolizira greh, nekvašeno testo pa kristjane kot ambasadorje Božjega kraljestva! Podobno kot se učinek kvasa širi skozi testo, se tudi greh širi, duhovno vpliva na vse člane skupnosti in jih 'fermentira' oz. pokvari. Simbolika kvasa je, da pokvari, 'skisa', popači, degradira, prekvasi, izpridi.

Še več podobnih primerov najdemo v Bibliji:

MATEJ 16:6 Jezus jim je rekel: »Pazíte in varujte se farizejskega in saducejskega kvasa!« 7 Oni pa so med seboj razpravljali in govorili: »Kruha nismo vzeli s seboj.«

11 Kako da ne razumete, da vam nisem rekel o kruhu: ›Varujte se farizejskega in saducejskega kvasa!‹« 12 Takrat so šele doumeli, da ni rekel, naj se varujejo krušnega kvasa, temveč farizejskega in saducejskega NAUKA.

Ta odlomek močno namiguje, o čem govori Jezus v priliki o kvasu, »skritem« v treh mericah moke, oz. v testu. V učenju farizejev je bilo ogromno človeške tradicije, lažnih doktrin in hinavščine.

MARKO 7:5 (Ekum.) Farizeji in pismouki so ga torej vprašali: »Zakaj se tvoji učenci ne ravnajo po izročilu starih (človeška tradicija dedov), ampak jedó kar z nečistimi rokami?«

6 In rekel jim je: »Prav je prerokoval Izaija o vas hinavcih, kakor je pisano: 'To ljudstvo me časti z ustnicami, a njih srce je daleč od mene:

7 TODA NJIH ČAŠČENJE JE PRAZNO, KER UČIJO ČLOVEŠKE NAUKE IN ZAPOVEDI.' 8 Božjo zapoved zametujete in se držite človeškega izročila: (umivanje vrčev in čaš; in še mnogo drugega temu podobnega delate).« 9 In govoril jim je: »Lepo zametate Božjo zapoved, da se držite svojega izročila!

13 IN TAKO S SVOJIM IZROČILOM, ki ste ga uvedli, RAZVELJAVLJATE BOŽJO BESEDO. In še mnogo temu podobnega delate.

Z drugimi besedami: Če pridigamo in živimo po tradiciji, učimo napačne doktrine in Božja beseda ne deluje. Božja beseda ima veliko moč v prisotnosti Sv. Duha, spreminja življenja ljudi in kliče nadnaravno Božje delovanje. Če pa je v cerkvi Beseda pomešana s tradicijo in napačno doktrino, potem nima moči in ni učinka, nič se ne spremeni. Bog ne more nadnaravno delovati. Vemo, da je čista, nepopačena Božja beseda imenovana 'dvorezni meč', ostra je in zareže v naše srce, če kaj delamo narobe. Človeško izročilo pa ta meč skrha, da ni več učinkovit, ni več za rabo! Zakaj je mnogo cerkva danes brez moči, z malo ali nič Božjega delovanja? Postati moramo kot Berejci in preučiti, če se to, kar delamo in pridigamo, nahaja v Sv. Pismu in moramo seveda kaj spremeniti. Bog ne bo blagoslovil človeške tradicije, ki naj bi nadomestila njegovo resnico!

Biblija pravi, da se je s kvasom farizejev in Herodovim kvasom prekvasilo VSE testo. To pomeni, da ima celotno krščanstvo v sebi kvas in nihče ni izjema … tudi jaz ne. Luther in Trubar sta veliko naredila za resnico tistega časa, mi pa moramo delati naprej v našem času. Zato vsak dan kot vestni Berojci preiskujmo Sveto pismo in vpeljimo spremembe, kjer vidimo, da so potrebne. Živimo za to, da rastemo v moči Besede in Duha.

APOST. DELA 17:11 Tamkajšnji Judje so bili bolj prijazni (plemeniti) od onih v Tesaloníki. Z veliko naklonjenostjo so sprejeli besedo in vsak dan preiskovali Pisma, ČE JE RES TAKO.

Jezus je opozarjal tudi na Herodov kvas. Kaj je mislil s tem?

MARKO 8:15 Jezus jih je opominjal z besedami: »Pazíte, varujte se kvasa farizejev in Herodovega kvasa.

Farizejski kvas je bila njihova hinavščina, legalizem (po črki zakona), tradicija (konzervativnost). Formalno so z usti častili Boga, njihovo srce pa je bilo nekje drugje. Pomemben jim je bil lep položaj in slava od ljudi. Saduceji so imeli zgrešena učenja in obilo dvoma. Kaj pa Herod? Herod se je vdajal političnim kompromisom, posvetnim užitkom, pohlepu, imel je duha kontrole, živel je v prešuštvu. Civilne zakone je postavljal nad Božje. Herodov kvas je kvarno vplival na življenja ljudi. Kot vladar je bil slab zgled ljudem – kriv je bil umora pravičnega Janeza Krstnika, nemoralnosti, pobil je vse dečke Jezusove starosti v Betlehemu in še več drugih ljudi. Izpolnjeval je hudičeve interese. Ni dal slave Bogu, ampak sebi. Zato ga je usmrtil Božji angel.

Kaj simbolizira v Bibliji ŽENA? Predstavlja institucijo in sistem verovanj, običajev, vpliva na okolico. V Razodetju 12:1 je ta žena Izrael. V Razodetju 17 in 18 pa govori o lažnem sistemu Babilonu, ki nasprotuje Bogu in Božji besedi ter preganja Božje ljudi in izpolnjuje hudičevo voljo. Imenovana je tudi vlačuga. Žena, ki je vzela kvas  in ga 'skrila' v tri merice moke, je prav gotovo nasprotnica Božjega dela.

Grška beseda 'skrila' je ἐγκρύπτω en-krü'p-tō, kar pomeni prikriti, skriti, zakodirati, obdržati kot skrivnost. Najbrž smo že slišali za besedo 'kripto'. Po rednem služenju vojske so me poklicali na teritorialno obrambo, kjer sem bil kot telegrafist in teleprinterist poklican na tečaj kripto-zaščite. Tajno vojaško sporočilo nisi mogel poslati kar tako, neprikrito, ker bi ga nasprotnik lahko bral. Takšno sporočilo si moral najprej zakodirati, tako da si najprej vsako črko posebej pretvoril v številke. To bi se še dalo razvozlati. Zato si te številke potem po danem ključu z nešteto številkami v vrstah še dodatno skril in jih po vrsti pomešal s seštevanjem z naključnimi številkami danega ključa. Tako skrito oz. zakodirano besedilo je s tem postalo skrivnost, ki ga je lahko razvozlal samo pooblaščen človek, s katerim sem bil na radijski zvezi. Imel je identičen ključ številk kot jaz, ki sem mu poslal sporočilo. Beseda en-kripto razodeva delo žene, oz. hudiča za njo, kako skrivnostno in potuhnjeno infiltrira svoje laži med običajno ne prav budne kristjane.

Torej šele, če poznamo pomen izvirnih biblijskih besed, razumemo, kaj Beseda res govori. Hudič je tisti, ki vedno deluje prikrito in skrivnostno. Beseda 'okult' pomeni skrito, prikrito. Hudič prikrito, na skrivaj kvari in spreobrača resničen pomen Božje besede, podtika lažna verovanja, zavaja ljudi, da se oddaljijo od Boga. In hudič je v krščanstvu s prikritim kvarjenjem, to je podtikanjem kvasa, zelo uspešen, najsi bo v odnosih med kristjani, s posvetnim vplivom ali lažnimi doktrinami in običaji. In prilika o kvasu govori ravno o tem. Taktike ima hudič vedno iste, saj je že Evi v raju rekel: »Oh, saj Bog ni mislil tako, saj ne bosta umrla!« Pa sta z Adamom umrla in tudi mi lahko, če ga bomo poslušali in se ravnali po njegovih lažeh.

Jezus nas s to priliko opozarja na hudičevo taktiko v boju proti kristjanom in Božjemu delu, na to, da podtika kvas laži v zdrava verovanja in odnose v cerkvi. Zato moramo biti budni in se boriti proti temu. In ta kvas bo prekvasil vse testo! Pavel je že v prvem stoletju opozarjal cerkve na to:

APOSTOLSKA DELA 20:29 Vem, da bodo po mojem odhodu prišli med vas grabežljivi volkovi, ki ne bodo prizanašali čredi. 30 Tudi iz vaših vrst bodo vstali možje, ki bodo s svojimi krivimi nauki potegnili učence za sabo. 31 Zato ostaníte budni …

O čem govori testo? Jezus je naš kruh (Janez 6:33), ki ga je Bog poslal z nebes, Jezus je tudi resnica in Božja beseda. On je naš vsakdanji kruh, ki ga moramo uživati vsak dan. Imenovan je tudi 'testo', ki je bilo darovano kot prvina. Testo govori o Jezusu, kristjanih in o zdravem nauku – resnici iz Božje besede. Kristjani smo sveto testo, ki je nekvašeno! Že smo omenili:

1 KORINČANOM 5:6 Ni lepo to, s čimer se ponašate. Mar ne veste, da malo kvasa (greha, tudi tradicija in lažne doktrine) prekvasi vse testo? 7 Postrgajte stari kvas (stare grešne navade, tradicijo), da boste NOVO TESTO, ker ste nekvašeni (čisti, sveti, brezgrešni).

RIMLJANOM 11:16 Če je sveto testo, darovano kot prvina (Jezus), bo sveto vse testo (kristjani); in če je korenina svéta, bodo svete tudi veje.

Hudič si ves čas zelo prizadeva, da bi nas spridil in skvasil. V Novi zavezi najdemo besedo kvas dvanajstkrat in vedno govori o grehu, o napačnih doktrinah in običajih. Podobno je tudi v Stari zavezi. Tri merice moke je precejšnja količina. V moji SSP Bibliji zadaj najdem podatek, da je to 39,4 litra moke! En liter moke je najbrž dovolj za en hleb kruha. Moka je pšenična. Matej 13:38 pravi, da smo verniki dobro pšenično zrnje.

Tri merice nekvašene moke najdemo tudi v Stari zavezi. V Genezi 18:6 je Abraham prepoznal in pogostil tri nebeška bitja – Logos (Jezusa) in dva angela, ki so ga obiskali. V Sodnikih 6:19 je Gideon žrtvoval Bogu nekvašen kruh iz efe (škafa) moke. To je malo več - 45 litrov. Kdor pozna judovske navade in izraz KOSHER (čisto, nekvašeno), tudi zares razume, kaj pomeni darovati Bogu kvašen kruh. To je bogoskrunstvo. Enako kot bi nečistega prašiča darovali namesto jagnjeta.

Torej je žena iz prilike o kvasu poredna žena, orodje hudiča, ki je vzela kvas in ga je na skrivaj podtaknila v moko oz. testo, ki naj bi bilo presno, nekvašeno, kosher. V Božje delo in med kristjane je podtaknila kvas in zagrešila bogoskrunstvo. Skrunila je delo, ki so ga utemeljili Jezus in apostoli. To se je dogajalo že v prvem stoletju, kot je napovedal Pavel, in se dogaja še danes. Toda najbolj očitno in v največjem obsegu se je to zgodilo v času vladavine cesarja Konstantina v četrtem stoletju, ko se je cesar pod vplivom svoje matere na pol spreobrnil v krščanstvo. Iz krščanstva je naredil institucijo in državno religijo. Nekje sem slišal izraz, da je bila takrat Jezusova prava, mala čreda (cerkev) ugrabljena. Takrat ni bila več tako močna kot v prvem in drugem stoletju.

Konstantin, oz. religiozna inštitucija – 'žena' tistega časa je vzela in v čisto, kosher krščansko vero pomešala elemente starih tradicionalnih verovanj in običajev iz Babilona, Grčije in antičnega Rima, ki so takrat vladali v poganskem svetu. S tem je pridobil množice in jim je ugajal. Iz žive vere in odnosa z Bogom je s svojimi dejanji naredil mrtvo religijo. Skrhal je oster dvorezen meč in Besedi odvzel moč. Sam ni imel zbližanega odnosa in osebnih izkušenj z Bogom. Toleriral je poganstvo in njihove bogove. Vse to govori o kvasu Heroda in farizejev, ki je bil podtaknjen v presno testo kristjanov. Z uvedeno tradicijo se jim je Bog oddaljil. Marsikaj od tistega se je skozi stoletja ohranilo vse do danes. Najbrž bo šele Jezus dokončno očistil vse elemente babilonske tradicije in napačnih doktrin v cerkvi, ko bo ponovno prišel. Marsikaj pa lahko storimo tudi že sami, da bo naše krščanstvo imelo več moči, da nam bo Bog blizu in nas bo blagoslavljal. Shalom!

NABRUSIMO SVOJE MEČE, IŠČIMO BOŽJO RESNICO!

Branko Dežman

DANIEL 2 – ČASI POGANOV

DANIEL 2 – ČASI POGANOV

Marec 2014

Sveto pismo govori o časih oz. obdobju poganov, ki se bo končalo s prihodom Jezusa na Zemljo kot kralja nad kralji.

LUKA 21:24 Jeruzalem pa bodo teptali narodi (pogani), dokler se ne izpolnijo časi narodov (poganov).«

O čem govori, ko govori o časih poganov? Tako farizejem kot ljudstvu je večkrat govoril, da ne znajo prepoznavati časa, v katerem so živeli. Niso znali prepoznavati prerokb, ki so govorile za takratni čas. Niso prepoznali Jezusa kot Rešitelja. Zavedati se moramo, da danes ni nič drugače. Ali bomo prepoznali čase in sezone, v katerih živimo mi? Ali bomo prepoznali, da živimo v času konca: tu je globalizacija, prihaja vladanje antikrista, obdobje velikih stisk in končno prihod Jezusa kralja. Ali bomo prepoznali množico biblijskih prerokb, ki se tičejo nas danes? Jezus pričakuje od kristjanov, da znamo v luči Biblije in biblijskih prerokb prepoznati čas, v katerem živimo. Če bomo preiskovali Biblijo, bomo vedeli, kaj se okrog nas dogaja. Jezus je odkrito z besedo: »Hinavci!« pokaral ljudstvo zaradi njihove nevednosti.

LUKA 12:54 Tudi množicam je govoril: »Kadar vidite, da se na zahodu dviga oblak, takoj pravite: ›Dež prihaja,‹ in tako se zgodi. 55 Kadar pa piha jug, pravite: ›Vročina bo,‹ in je res. 56 Hinavci! Obličje zemlje in neba znate presojati, kako da ne znate presojati tega časa?«

Kaj so to časi poganov? Koga se tičejo? Jeruzalema in Izraela. Vemo, da je Bog Abrahamu in potomcem obljubil Kanaansko deželo. Izraelci so bili najprej štiristo let v suženjstvu v Egiptu. Mojzes jih je rešil iz Egipta, naslednik Jozue pa jih je povedel v obljubljeno deželo. Zavzeli so jo in si jo razdelili med dvanajst Izraelovih rodov. Sprva jim je vladal Bog preko sodnikov in pozneje po kraljih, ki so iskali Božjo voljo pri prerokih ali duhovnikih. Izrael je bil teokratska država okrog 800 let, to pomeni, da jih je vodil Bog: od Jozueta pribl. 1400 let pr.n.št. pa do zadnjega judovskega kralja Zedekija, ko je bil okrog leta 600 pr.n.št. odpeljan v ujetništvo prerok Daniel. Babilonski kralj Nebukadnezar je v času Danielove mladosti zavzel Jeruzalem zaradi grešnosti in upornosti judovskega naroda. Nebukadnezar je začel obdobje poganov, ki traja vse do danes. Biblija govori o štirih velesilah ali imperijih, ki so se zamenjali v zadnjih 2600 letih in so imeli, še imajo vpliv na svet in na Izrael.

Od časa Daniela naprej pa do danes Bog ni več vladal Izraelu, nikoli več ni bila na oblasti Božja teokracija, Bog ni več vodil vladarjev in jih tudi še ne bo, dokler ne pride Jezus Kristus. Tudi danes, ko so Judje čudežno priseljeni nazaj v obljubljeno deželo, obdobje poganov še vedno traja. Bog še nima besede in v Izraelu še ne živijo po Božji volji, ker so večinoma neverni in zavračajo Jezusa. Toda čas njihovega spreobrnjenja je blizu. Od leta 1948, ko je bila država Izrael uradno ustanovljena, pa do leta 1967 je bilo polovico Jeruzalema pod nadzorom muslimanske Jordanije, tempeljski grič pa je še danes. Judje ne morejo zgraditi tretjega templja, čeprav imajo že vse pripravljeno za gradnjo. Biblija prerokuje tretji tempelj, kjer bodo Judje žrtvovali živali, pozneje pa se ga bo polastil antikrist. Oskrunil ga bo, ko bo sebe postavil za boga. Leta 1967 so Izraelci osvojili tudi vzhodni Jeruzalem. Mnogi trdijo, da se je s tem datumom že končalo obdobje poganov, vendar to ni res.

RAZODETJE 11:2  Dvorišče pa, ki je zunaj svetišča, izpústi in ga ne meri. Bilo je namreč prepuščeno poganom, ki bodo dvainštirideset mesecev teptali sveto mesto. (Jeruzalem)

Torej čisto na koncu v obdobju velike stiske, ko bo vladal antikrist, bodo 3 leta in pol Jeruzalem teptali pogani. Čas poganov se bo končal šele, ko pride Jezus in bo v Izraelu nastopil Bog in Božja teokracija! NE SPREGLEJMO PA TEGA POMEMBNEGA ZNAMENJA ČASA KONCA, DA JE BIL JERUZALEM OSVOBOJEN IN JE PRIŠEL POD NADZOR JUDOV L. 1967! To so znamenja časov, ki jih moramo opaziti, da bomo prepoznali, kaj dela Bog in kaj bo storil v prihodnosti. To je zanesljivo znamenje, da se čas vladanja poganov izteka, ne le v Izraelu, ampak po vsem svetu. JEZUS PRIHAJA!!! Iz Jeruzalema bo zavladal nad vso Zemljo.

Poglejmo si preroške sanje, ki jih je imel kralj Nebukadnezar. Bog je v viziji razodel Danielu kraljeve sanje in njihov pomen. Z razlago kraljevih sanj je Daniel rešil smrti sebe in ostale modrece, obenem pa je bil povišan nad nje.

DANIEL 2:1-45

1 V drugem letu Nebukadnezarjevega kraljevanja je imel Nebukadnezar sanje. Njegov duh je bil vznemirjen in njegovo spanje ga je zapustilo. 2 Tedaj je kralj rekel, naj pokličejo čarovnike, vedeževalce, vražarje in kaldejce, da kralju razložijo njegove sanje. Prišli so in stopili pred kralja. 3 Kralj jim je rekel: »Sanjalo se mi je in moj duh se je vznemiril, ker bi rad razumel sanje.«4 Kaldejci so kralju spregovorili po aramejsko:

»Kralj, živel na veke! Povej sanje svojim služabnikom, pa bomo razložili pomen.« 5 Kralj je odgovoril in rekel Kaldejcem: »Naznanjam svojo odločitev: če mi ne razodenete sanj in njihovega pomena, vas bodo razsekali na kosce in vaše hiše spremenili v razvaline.

6 Če pa sanje in njihov pomen razložite, boste od mene prejeli darove in darila in veliko čast; zato razvozlajte sanje in njihov pomen.« 7 Odgovorili so drugič in rekli: »Kralj naj svojim služabnikom pove sanje, pa bomo razložili njihov pomen.« 8 Kralj je odgovoril in rekel: »Zagotovo vem, da hočete pridobiti čas, ker veste za mojo neizpodbitno besedo. 9 Če mi ne razložite sanj, bom imel za vas le eno sodbo: da ste se namenili govoriti pred menoj lažnivo in neugodno besedo, dokler se ne menja čas. Zato mi povejte sanje in vedel bom, da mi morete razložiti tudi njihov pomen.« 10 Kaldejci so odgovorili pred kraljem in rekli: »Ni človeka na zemlji, ki bi mogel razložiti kraljevo besedo. Kajti noben še tako velik in mogočen kralj ni zahteval takšne reči od nobenega čarovnika ali vedeževalca ali kaldejca. 11 Reč, ki jo kralj zahteva, je težka, in ni ga, ki bi jo mogel pred kraljem pojasniti, razen bogov, ki pa ne stanujejo s smrtniki.«

12 Kralj je bil zaradi tega silno jezen in togoten ter je rekel, naj pokončajo vse babilonske modrece. 13 Ko je izšel ukaz, da pobijejo modrece, so iskali tudi Daniela in njegove tovariše, da bi jih pomorili. 14 Tedaj se je Daniel modro in razumno obrnil na Arjóha, načelnika kraljeve telesne straže, ki je prišel, da bi pobil babilonske modrece. 15 Odgovoril je in rekel Arjóhu, kraljevemu poveljniku: »Zakaj tako strog ukaz od kralja?« Tedaj je Arjóh Danielu razložil stvar. 16 Daniel pa je stopil in si od kralja izprosil, naj mu da čas, ko bo lahko razložil kralju pomen sanj.

Bog po Danielu razloži kraljeve sanje

17 Daniel je tedaj odšel v svojo hišo in stvar razložil svojim tovarišem, Hananjáju, Mišaélu in Azarjáju; 18 tudi naj si izprosijo milosti od Boga nebes zaradi te skrivnosti, da Daniel in njegovi tovariši ne bi bili pokončani skupaj z drugimi babilonskimi modreci. 19 Nato je bila Danielu v nočnem videnju skrivnost razodeta; in Daniel je hvalil Boga nebes. 20 Odgovoril je Daniel in rekel:

»Hvaljeno bodi Božje ime od vekov na veke, kajti njegovi sta modrost in moč.

21 On spreminja čase in dobe, odstavlja kralje in postavlja kralje;

Daje modrost modrim in razumnost razumnim.

22 Odkriva globoke in skrite reči, ve, kaj je v temi, pri njem domuje svetloba.

23 Tebi, Bog mojih očetov, se zahvaljujem in dajem čast,

ker si mi dal modrost in moč.

In zdaj si mi oznanil, za kar smo te prosili,

kajti dal si nam spoznati kraljevo stvar.«

24 Potem je Daniel odšel k Arjóhu, katerega je kralj določil, da pokonča babilonske modrece. Prišel je in mu rekel takole: »Ne pobijaj babilonskih modrecev; pelji me pred kralja in razložil bom kralju pomen sanj.«

25 Arjóh je tedaj Daniela hitro peljal pred kralja in mu rekel takole: »Med sinovi judovskih izgnancev sem našel moža, ki bo razložil kralju pomen.« 26 Kralj je odgovoril in rekel Danielu, ki mu je bilo ime Beltšacár: »Ali mi res moreš razodeti sanje, ki sem jih videl, in njihov pomen?« 27 Daniel je odgovoril kralju in rekel: »Skrivnosti, po kateri kralj vprašuje, ne morejo kralju pojasniti modreci, vedeževalci, čarovniki in zvezdogledi. 28 Vendar pa je Bog v nebesih, ki razlaga skrivnosti, in on bo oznanil kralju Nebukadnezarju, kaj se bo zgodilo v poslednjih dneh. Tvoje sanje in videnje tvoje glave na tvojem ležišču so bili: 29 Ti, o kralj, si na svojem ležišču razmišljal o tem, kaj se bo zgodilo poslej. On, ki razodeva skrivnosti, ti naznanja, kaj se bo zgodilo. 30 Ta skrivnost mi je bila razodeta, ne po modrosti, ki je od vseh živih v meni, ampak zato, da se kralju naznani pomen in se razodenejo misli tvojega srca.

31 Ti, o kralj, si imel videnje: Glej, bila je velika podoba. Ta podoba je bila orjaška in njen blesk je bil izreden; pred teboj je stala in njen videz je bil grozen na pogled.

32 Glava te podobe je bila iz čistega zlata,

njene prsi in roke iz srebra, njen trebuh in ledja iz brona,

33 njena stegna iz železa, njene noge deloma iz železa, deloma iz ila.

34 Ti si to gledal, dokler se ni brez človeških rok utrgal kamen (prihod Jezusa in njegovega kraljestva na Zemljo) in zadel podobo v njene železne in ilnate noge ter jih zdrobil.

35 Tedaj se je hkrati razdrobilo železo, il, bron, srebro in zlato ter so postali kakor pleve na poletnih skednjih. Veter jih je odnesel, nikakršnega sledu ni bilo več za njimi. Kamen pa, ki je zadel podobo, je postal velika gora in napolnil vso zemljo. (Božje kraljestvo z Jezusom na čelu se bo razširilo po vsej Zemlji in s tem teokratska Božja vladavina. Končno se bo na Zemlji začela izvrševati Božja volja tako kot v nebesih … kot pravi molitev 'Oče naš')

36 To so sanje in njihov pomen povemo pred kraljem.

PRVO KRALJESTVO – BABILON (Nebukadnezar):

37 Ti, o kralj, kralj nad kralji, ki ti je Bog nebes dal kraljestvo, moč, oblast in slavo 38 povsod, kjer koli prebivajo človeški sinovi, poljske živali in ptice neba, in ki je dal v tvojo roko oblast nad vsem, ti si glava iz zlata.

DRUGO KRALJESTVO – MEDO-PERZIJA:

39 Za teboj vstane drugo kraljestvo, manj mogočno od tvojega;

TRETJE KRALJESTVO – GRČIJA (Aleksander Veliki):

nato tretje kraljestvo, tisto iz brona, ki bo vladalo vsej zemlji.

ČETRTO KRALJESTVO – RIM:

40 Četrto kraljestvo bo trdno kakor železo. Ker bo iz železa, bo zdrobilo in strlo vse, kot železo, ki vse to razbije, zdrobi in razbije.

NOGE (stopala) IZ ŽELEZA IN ILA SO ŠE VEDNO DEL ČETRTEGA KRALJESTVA. Biblija pravi, da bo vpliv in dominacija četrtega kraljestva vse do konca časa poganov, ko bo Jezus ponovno prišel. Desetprstno kraljestvo desetih združenih vladarjev, ki bodo podložni antikristu, bo čisto na koncu obdobja poganov. Države evropske unije so kot železo in ilo; med seboj se ne morejo mešati in so deloma močne in deloma krhke. Kdo bodo ti deseti kralji, pa se zaenkrat še ne kaže. Prihodnost bo razodela. Njih bo udaril kamen z nebes – Jezus in njihovo brezbožno vladanje bo zamenjalo Božje kraljestvo. Jezus bo uničil antikrista in brezbožne posvetne kralje v končnem obračunu v armagedonski bitki v Izraelu.

41 Potem si videl noge in prste, deloma iz lončarskega ila, deloma iz železa. Kraljestvo bo razdeljeno, vendar bo v njem nekaj trpežnosti železa, kajti videl si, da je bilo železo pomešano z lončarskim ilom. 42 Da so bili prsti na nogah deloma iz železa, deloma iz ila, pomeni: del kraljestva bo trden, drugi del pa krhek. 43 Ker si videl železo, pomešano z lončarskim ilom, to pomeni, da se bo človeško seme pomešalo, vendar se ne bodo držali drug drugega, kakor se tudi železo ne more pomešati z ilom.

44 V dneh teh kraljev bo Bog nebes ustanovil kraljestvo, ki na veke ne bo razdejano. Njegovo kraljestvo ne bo prepuščeno drugemu ljudstvu. Razdrobilo in pokončalo bo vsa ta kraljestva (nevernih vladarjev na zemlji), sámo pa bo ostalo na veke. 45 Kajti videl si, da se je brez človeških rok utrgal z gore kamen in zdrobil železo, bron, il, srebro in zlato. Veliki Bog tako oznanja kralju, kaj se bo poslej zgodilo. Sanje so resnične in njihov pomen je zanesljiv.«

Leta 605 pr.n.št. je Nebukadnezar napadel Jeruzalem. V prvem valu je odpeljal v Babilon Daniela, v drugem valu preroka Ezekiela, po uporu leta 587 pr.n.št. pa še zadnjega judovskega kralja Zedekijo. S tem se je začelo obdobje poganov in Babilon je bil prvi svetovni imperij, ki je vladal nad Izraelom. Judje od časa kralja Zedekija vse do drugega prihoda Jezusa niso in ne bodo imeli teokracije in kralja, ki bi vladal po Božji volji. Leta 586 pr.n.št. je bil uničen tudi prvi, Salomonov tempelj. Nebukadnezar je predstavljal glavo iz zlata Danielove podobe (slika spodaj).

Leta 539 pr.n.št. je Kir, vodja Medo-Perzijskega imperija, premagal Babilonce. To je postal drugi svetovni imperij, ki je vladal nad Izraelci. Predstavljal je srebrno oprsje Danielove podobe. On je tudi dovolil in podpiral vrnitev Judov v Jeruzalem (Ezra 1:1-4). Večina Judov se je vrnila v svojo deželo, vendar so jim Perzijci še vladali. Leta 537 pr.n.št. so položili temelj za drugi tempelj v Jeruzalemu. Zaradi sovražnega nasprotovanja se je gradnja templja prekinila in je bil končno posvečen leta 515 pr.n.št. Leta 445 pr.n.št. je kralj Artaxerxes omogočil gradnjo jeruzalemskega obzidja, ko je podprl Nehemijo, da je šel gradit, kar mu je Bog dal na srce. Drugi tempelj je stal vse do časa Jezusa. Herod ga je obnovil in je bil v času Jezusa veličasten. Uničili so ga Rimljani leta 70 in zaradi greha ponovno razgnali Izraelce po vsem svetu vse do 20. stoletja.

Leta 331-167 je bilo obdobje grškega imperija, ki predstavlja trebuh in ledja iz brona Danielove podobe. Aleksander Veliki je bil genialen vojaški strateg in je bliskovito osvojil vse dežele med Grčijo in Indijo, tudi Medo-Perzijo in Judejo.

Med leti 168-476 je bilo obdobje rimskega imperija, ki predstavlja noge iz železa na Danielovi podobi. To je četrti svetovni imperij, ki je imel nadvlado nad Jeruzalemom. Antioh IV. Epifan je Jeruzalem večkrat izropal, oskrunil pa je tudi tempelj. Bil je sovražnik Judov, tempelj je posvetil bogu Zeusu, zato je vanj postavil njegov kip ter na oltarju žrtvoval prašiča. Epifan pooseblja antikrista. To zadnje železno obdobje se je začelo z 'antikristom' in se bo tudi končalo z antikristom, najhujšim sovražnikom Judov in kristjanov, ki se bo verjetno pojavil nekje na področju 'rimskega imperija' (Evrope). Svetu bo zavladal kot hudičevo orodje in ga bo pripeljal na rob uničenja. Antikrista bo Jezus uničil ob svojem drugem prihodu.

Danielova podoba ima dve nogi: po razpadu starega Rima se je cesarstvo razdelilo na dva dela. Na zahodno cesarstvo s prestolnico Rim (Rimo-katoliška cerkev) in na vzhodno, Bizantinsko cesarstvo s prestolnico Bizanc/Konstantinopel/Istanbul, od koder izvirajo nacionalne pravoslavne cerkve.

V začetku tega železnega obdobja je bil rojen Jezus in Rimljani so ga tudi pokončali na križu (Daniel 9:26). Na koncu železne dobe pa bo Jezusov drugi prihod, ki bo kot kamen z nebes zadel Danielov kip v deset nožnih prstov iz železa in ila. In cela podoba se bo sesula in spremenila v prah. Kaj to pomeni? V armagedonski bitki pri Meggidu v Izraelu bo antikrist zbral kralje sveta v več milijonsko vojsko, da bi uničil Izrael. Hotel se bo boriti tudi proti kralju nad kralji Jezusu. Toda Jezus ga bo uničil z dihom svojih ust (2 Tesaloničanom 2:8).

Torej bo armagedonska bitka sesula četrto, železno, obdobje – Rimski imperij. Ne le ta kultura, sesul se bo cel kip, vse kulture. Kako to, saj Babilona in ostalih dveh imperijev ni več? Biblija pravi, da ta cel kip stoji še danes. Če raziščemo, vidimo da ima kultura Babilona, Perzije in Grčije še danes velik vpliv na svet. Babilonska religija in običaji so od upornega Nimroda in Semiramis (Geneza 10:8,9) dalje prisotni v religijah in tradicijah sveta, veliko tudi v krščanstvu (o tem piše knjiga Alexander Hislop – The Two Babylons). Grška kultura, jezik in filozofija imajo velik vpliv na svet in na način razmišljanja ljudi. Ko so bile olimpijske igre v Atenah, sem videl, da grški bogovi še vedno zelo živijo v njihovi kulturi. Rimska kultura pa sploh. Latinščino še uporabljamo. Naše pravo temelji v Rimskem! Navdih za združevanje Evrope iščejo v kralju Karlu Velikemu iz devetega stoletja. Tudi duh Babilona se jasno odraža v moderni Evropi. Torej Danielova podoba štirih imperijev danes še stoji in drži ta poganski svet pokonci! Če bi odvzel vpliv teh štirih kultur, kaj bi temu poganskemu svetu še ostalo, posebej v zahodnem svetu? Spodaj je slika starega Babilonskega stolpa levo in desno nova zgradba EU parlamenta v Strasbourgu po navdihu prve:

Torej današnji poganski svet, ki mu vladajo večinoma hudobni in brezbožni vladarji, stoji na ideologiji oz. v duhu teh štirih svetovnih imperijev, o katerih govori prerok Daniel. In ta Danielov kip ima očitno šibke temelje: železo pomešano z ilom. Hudič začne z zlatom, na koncu pa mu zmanjka sape in mu ostane le še blato. Ko bo ob Jezusovem prihodu Danielovo podobo zadel kamen Božjega kraljestva v prste na nogah, se bo vse sesulo. TO BO KONEC NAŠE BREZBOŽNE CIVILIZACIJE in tudi konec hudiča! Bog prihaja na Zemljo naredit red. Šest tisoč let sta nam vladala greh in hudobija. Hudič je bil vladar tega sveta. Grehu in hudobnim so šteti dnevi. Prihajajo super časi. Hudič bo končno zvezan v verige in vržen v brezno za 1000 let. Noben vpliv tega brezbožnega in pokvarjenega sveta Danielove podobe se ne bo prenesel v tisočletno Jezusovo kraljestvo na Zemlji. Nov Božji svetovni red bo oblikovan iz nebes in bo postopoma omogočil, da bo greh izkoreninjen, tudi bolezni skoraj ne bo, zavladali bodo rajski pogoji in na koncu tega obdobja bo izkoreninjena še smrt. Ideologija novega kraljestva, ki se bo razširilo po vsej Zemlji, bo Sveto pismo in korenine Izraela. Jeruzalem bo center in prestolnica sveta. Izraelci bodo duhovniški narod, sodelavci Jezusa. Spoznanje Boga in učenje Biblije se bo iz Jeruzalema širilo po vsem svetu. Jezus Kristus bo center vsega.

SHALOM!

Branko Dežman

POPOLN MIR - SHALOM

POPOLN MIR - SHALOM

April 2014

Božja beseda je kot rudnik draguljev. Treba jih je 'kopati'. Če jih boste iskali, boste našli neprecenljive dragulje. 'Kopati' morate ne le v Novi zavezi, ampak tudi v Stari. Stara zaveza je razodeta v Novi. Nova zaveza je vpletena v Stari, vendar je laikom malo prikrita. Večino prerokb za prvi in drugi Jezusov prihod najdemo v Stari zavezi! Ne moremo proučevati le Nove zaveze, saj je Stara zaveza temelj Novi. Dogodki v Stari zavezi so bili senca pravih, ki se izpolnjujejo v Novi zavezi. Jezus je center in vse se vrti okrog njega.
Mnogi, pravzaprav vsi ljudje iščemo izpolnjenje, srečo in zadovoljstvo v duhu, duši in telesu. Večina išče na napačen način: ženejo se za denarjem, materialnim imetjem, iščejo izpolnitev v zabavi, v užitkih, v grešni spolnosti, v okultizmu. Te stvari dolgoročno ne zapolnijo praznine v naši duši in duhu. Mnogi dodajo temu še alkohol in podobno. Toda na koncu so še vedno prazni in ne najdejo miru in potešitve. V resnici jih te stvari zmotijo in odvrnejo od pravega miru in izpolnjenja, ki pride le od Boga in Jezusa Kristusa, nadnaravno.
Biblijska hebrejska beseda, ki ima zelo bogat pomen in zajema občutke izpolnjenja, zadovoljstva in popolnega miru, je beseda SHALOM. V duhovniškem blagoslovu, ki ga je Bog dal Mojzesu, kot primer/obrazec, kako naj bi duhovniki blagoslavljali svoje ljudstvo, najdemo besedo shalom. Judje se od takrat in vse do danes blagoslavljajo in pozdravljajo s temi besedami. Tudi kristjani bi se morali.
NUMERI 6:22 Gospod je govoril Mojzesu in rekel: 23 »Govôri Aronu in njegovim sinovom: ›Tako blagoslavljajte Izraelove sinove; recite jim:

24 Gospod naj te blagoslovi in te varuje.
25 Gospod naj da sijati svoje obličje nad tabo in naj ti bo milostljiv.
26 Gospod naj dvigne svoje obličje nadte in ti podeli mir (shalom).
27 Tako naj polagajo moje ime na Izraelove sinove in jih bom blagoslovil.«

Judje se vsak dan pozdravljajo z besedo SHALOM, kar običajno prevajajo kot 'mir', toda v slovarju hebrejskega jezika najdemo, da pomeni veliko več kot mir. Prevedemo jo z več kot desetimi besedami, da zaobsežemo njen pravi pomen. 'Shalom' je podobna beseda kot 'blagoslov' in pomeni 'popoln mir': to je občutek zadovoljstva, potešenosti, popolnosti, kompletnosti, harmonije, blagostanja, dobrega zdravja in počutja, spočitosti. Pomeni še občutek varnosti, celovitosti v duhu, duši in telesu, prosperiteta, spokojnost, mir pred sovražnikom, mir in prijateljstvo tako v človeških odnosih kot tudi v odnosu z Bogom, še posebej, kar se tiče naše zaveze z Njim, saj kristjani živimo v Božji milosti itd. Obenem pa, da nas nič ne vznemirja in nismo v konfliktih ali vojni. Kadar imamo shalom, je naše življenje urejeno in vse je na pravem mestu.
Vse to pomeni beseda SHALOM. Shalom izpolni najglobje želje in potrebe našega srca. Takšno stanje trajno vlada le v nebesih; pomeni izpolnjeno Božjo voljo za nas in naš ideal. Na Zemlji vsega tega trajno ne bomo dosegli, lahko pa se mu približamo. Marsikdo se sprašuje: če je Bog z nami, zakaj sem bolan, zakaj sem brez denarja, zakaj imam vse te stiske, kot se je spraševal tudi Gideon. Vemo, da je edini način, da dosežemo pravi Shalom, da smo polni Božjega Duha, da nam je Bog blizu in je Božja Beseda v naših srcih. Skratka, »da smo polni« oz. izpolnjeni in nam nič ne manjka v Kristusu.

YAHWEH SHALOM
Gideon je bil čisto navaden človek, pa ga je Bog izbral, da je rešil Izraelce sovražnih Midjancev in Amalečanov, ki so jih zatirali in jih ropali, da so obubožali. Gideon je bil prvi, ki je imenoval Boga Yahweh Shalom (Gospod je mir). Okoliščine v Izraelu so bile v tistem času težavne zaradi grešnosti naroda. Častili so malike in Bog je bil daleč od njih. Tudi Shalom je bil daleč od njih. Obratno od besede Shalom beseda Ra (Resh-Ayin) govori o brezupu, kaosu, grehu, brezzakonju, ko je vse narobe in nič ni na svojem mestu. To pomeni, da narod ravna napačno in je Bog daleč od njih. V takih okoliščinah je živel Gideon. Bil je poln malodušja, strahu, bolečin, skrbi, saj so potrebovali Božjo prisotnost in čudeže, pa jih ni bilo, ker jim je bil Bog oddaljen. Končno je Bog opazil njihovo vpitje, izkazal jim je milost in stopil na prizorišče. Angel je prinesel Gideonu Shalom blagoslov in načrt za odrešenje iz stisk. Bog je delal z njim in Ra se je spremenil v Shalom, najprej zanj, potem pa še za narod.
SODNIKI 6:12-16 Tedaj se mu je prikazal GOSPODOV angel in mu rekel: »GOSPOD s teboj, močni junak!« 13 Gideón mu je rekel: »Toda, moj gospod, če je GOSPOD z nami, zakaj nas je potem vse to zadelo? Kje so vsa njegova čudežna dela, o katerih so nam pripovedovali naši očetje, ko so rekli: ›Ali nas ni GOSPOD izpeljal iz Egipta?‹ Zdaj pa nas je GOSPOD zavrgel in izročil v roke Midjáncem.«
14 GOSPOD se je obrnil k njemu in rekel: »Pojdi v tej svoji moči in rešil boš Izraela iz rok Midjáncev. Ali te ne pošiljam jaz sam?« 15 Rekel mu je: »Toda, moj gospod, s čim bom rešil Izraela? Glej, moja rodbina je najrevnejša v Manáseju in jaz sem poslednji v hiši svojega očeta.« 16 GOSPOD pa mu je rekel: »Jaz bom s teboj. Pobil boš Midjánce kakor enega moža.«
23 GOSPOD pa mu je rekel: »Mir (שָׁלוֹם shalom) s teboj, nikar se ne boj! Ne boš umrl.« 24 Tedaj je Gideón tam postavil oltar GOSPODU in ga imenoval »GOSPOD je mir (Yahweh Shalom).«
Gideon se ni počutil kot močan vojak, ampak ravno nasprotno – počutil se je zadnjega v vsem narodu, ker je okrog njega vladalo stanje Ra – brezupja, greha in strahu. Toda Božji prihod in Shalom z nebes mu je pred bitko spremenil srce. Dobil je upanje, vero in je postal močan junak. Ni več gledal na okoliščine, zaupal je Bogu. Božji 'mir' je pregnal malodušje in strah. In Gideon je s tristo možmi premagal mnogokrat številčnejše sovražnike.
Človeško prizadevanje ne prinese miru. Niti mirovni sporazumi niti socialna varnost niti zagotovljena služba, ampak le naš osebni odnos s Stvarnikom. Gideon je dojel, da ko pride Bog na prizorišče, pride z njim tudi 'popoln mir', kar pomeni, da je vse na svojem mestu in urejeno na vseh področjih. Gideon je spoznal Boga kot Boga popolnega miru, njegovo ime je Yahweh Shalom! Bog želi, da imamo popoln mir v življenju, njegove misli za nas so misli miru:
JEREMIJA 29:11 (Chraska) Zakaj jaz dobro vem misli, ki jih mislim za vas, govori GOSPOD, misli o miru (Shalom), ne pa o nadlogi, da vam dam srečen konec in upanje.
Bog nam želi dati Shalom:
PSALM 29:11 GOSPOD daje moč svojemu ljudstvu, GOSPOD bo blagoslovil svoje ljudstvo z mirom (Shalom).
Božji mir pride kakor reka, če živimo po Božji besedi:
IZAIJA 48:18 O da bi bil pazil na moje zapovedi! Tedaj bi bil tvoj mir (Shalom) kakor reka, tvoja pravičnost kakor morski valovi.

JEZUS – KNEZ MIRU – SAR SHALOM
Vemo tudi, da je Jezus imenovan 'Knez miru' ali SAR SHALOM - שר שלום. Sar pomeni voditelj, vladar, princ. In beseda Shalom popolno razodeva Jezusov značaj in službo. Ko smo v naše srce sprejeli Jezusa, ki je Knez miru, njegov mir oz. Shalom skupaj z njegovim Duhom prebiva v nas. Toda zavedati se moramo, da je hoja v popolnem miru izbira vsakega posameznika in je odvisno od nas, ali imamo popoln mir (Izpolnjevanje Božjih zapovedi!). Izaija prerokuje Jezusovo rojstvo in njegovo službo, ko bo iztrebil greh iz te nore Zemlje in jo spremenil. Na Zemlji bo zavladala Božja volja in Shalom bo kakor reka - kot ga je imel Adam v raju pred padcem. Jezus je bil rojen, da obnovi Shalom na Zemlji:
IZAIJA 9:6 Oblast se bo širila in miru (SHALOM) ne bo konca na Davidovem prestolu in v njegovem (milenijskem) kraljestvu. Vzpostavil ga bo in utrdil s pravico in pravičnostjo od zdaj in na veke. Gorečnost GOSPODA nad vojskami bo to naredila.
Božji načrt za Zemljo je narediti konec današnjemu stresu, nemiru, kaosu, brezupju in sovražnosti. Na vsej Zemlji bo Bog uvedel popoln mir. Ko je bil Jezus v jaslih, so prišli angeli in napovedali Božjo vizijo za Zemljo in za Jezusovo službo (tudi Izaija 9:6). Kristjani že lahko uživamo ta mir, svet pa ga bo deležen po Jezusovem drugem prihodu.
LUKA 2:13 In nenadoma je bila pri angelu množica nebeške vojske, ki je hvalila Boga in govorila: 14 »Slava Bogu na višavah IN NA ZEMLJI MIR LJUDEM, ki so mu po volji.«
V Novi zavezi zasledimo podobne stvari kot v Stari. Jezus Kristus je avtor in dobavitelj miru za nas kristjane. Hebrejska beseda Shalom se v Novi zavezi spremeni v grško, ki po pomenu ni tako bogata kot Shalom: eirene [eirhnh] – mir, počitek, prosperiteta. Toda Bog se ne spreminja. Eirene ima popolnoma isto vlogo kot beseda Shalom.
KOLOŠANOM 3:15 In KRISTUSOV MIR (eirhnh -  eirene) naj kraljuje v vaših srcih, saj ste bili tudi poklicani vanj v enem telesu, in bodite hvaležni.

Jezus nam daje popoln mir in izpolnjenje, kakršnega svet ne premore:
JANEZ 14:27 Mir vam zapuščam, SVOJ MIR vam dajem. Ne dajem vam ga, kakor ga daje svet. Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši.

Samo v Jezusu najdemo pravi mir, ker je knez in avtor miru.
JANEZ 16:33 Jezus: To sem vam povedal, da bi imeli MIR V MENI. Na svetu imate stisko, toda bodite pogumni: jaz sem svet premagal.

Zakaj neverni ljudje ne morejo imeti takšnega miru, kot ga imamo kristjani? Ker z Bogom niso spravljeni, so v sovražnem odnosu z Njim in ne v miru. Kjer ni Boga, ni miru, ni izpolnjenja v duhu in duši.

RIMLJANOM 5:10 Kajti če smo se po smrti njegovega Sina spravili z Bogom, ko smo bili še sovražniki, bomo veliko bolj rešeni po njegovem življenju, odkar smo prišli do sprave.

Jezus je na križu plačal ceno, da lahko uživamo Božji mir. Kristjani smo opravičeni in spravljeni z Bogom zaradi vere v Kristusa in lahko uživamo popoln mir, ki nam ga lahko nudi le Stvarnik.

IZAIJA 53: 5 On (Jezus) pa je bil ranjen zaradi naših prestopkov, strt zaradi naših krivd. Kazen za naš mir (Shalom) je padla nanj, po njegovih ranah smo bili ozdravljeni.
RIMLJANOM 5:1  Ker smo torej opravičeni iz vere, živimo v miru (eirhnh - eirene) z Bogom po našem Gospodu Jezusu Kristusu.
Božji popoln mir je nadnaraven, nebeški!
FILIPLJANOM 4:7,9
7  In Božji mir, ki presega vsak um (ki presega vse, kar si lahko predstavljamo), bo varoval vaša srca in vaše misli v Kristusu Jezusu.
9 Kar ste se od mene naučili, prejeli, slišali in videli, to delajte. In Bog miru bo z vami.

V Stari zavezi je Gideon imenoval Boga Yahweh Shalom – Bog miru, tudi v Novi zavezi to ime zanj še vedno velja in tudi vedno bo! Yahweh Shalom in Yeshua, Jezus - Sar Shalom! Če poznaš Jezusa, imaš Božji popoln mir, če ga ne poznaš, tega miru nimaš. Mir, ki presega vse, kar si lahko predstavljamo! Ves evangelij je zajet v eni besedi - Shalom! Z Jezusovim življenjem, smrtjo in vstajenjem si je obljubljeni in prerokovani Shalom začel utirati pot po vernikih, dokler končno ne napolni vse Zemlje, ko bo Jezus drugič prišel. Shalomu ne bo konca v Božjem kraljestvu na Zemlji. Jezus – Sar Shalom prihaja in on bo to izpolnil. Trenutnemu svetu in kaosu (Ra) so šteti dnevi!
Vsi kristjani ne uživajo tega miru. Naše ravnanje nas ubija ali pa nam prinese mir z Bogom!
RIMLJANOM 8:5-8
5 Kajti tisti, ki so po mesu, mislijo na to, kar je meseno; tisti pa, ki so po Duhu, mislijo na to, kar je duhovno.
6 Toda meseno mišljenje je smrt, duhovno mišljenje pa življenje in mir.
7 Kajti meseno mišljenje je sovraštvo do Boga, ker se ne podreja Božji postavi in se podrejati tudi ne more. 8 Tisti, ki živijo po mesu, ne morejo biti všeč Bogu.

Mir je tudi eden od sadov Duha:
GALAČANOM 5:22
22 Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba, 23 krotkost, samoobvladanje. Zoper te stvari ni postave.
24 Tisti, ki pripadajo Kristusu Jezusu, so križali svoje meso s strastmi in poželenji vred. 25 Če živimo po Duhu, tudi delajmo po Duhu.

Ali imate popoln mir z Bogom? Shalom je rezultat Božje prisotnosti v našem življenju. Podredite svojo voljo in vsa področja vašega življenja 'Knezu miru'. Podredite mu vse svoje skrbi in bojazni. Naj on ureja in vodi vaše življenje, vi pa lahko mirno spite in verujete, da je On tisti, ki vodi in ureja vaše življenje. V molitvi podredite in podrejajte vaše načrte in vse, kar imate, avtoriteti in nadzoru Jezusa. To je 'tehnika', ki se jo morate naučiti, da boste uživali Shalom v svojem življenju. Če miru še nimate, je od vas odvisno, ali ga boste dosegli. Bog vam hoče pomagati. Kadar imam skrbi zaradi financ, vedno rečem: »Ne bom skrbel, vse bo v redu, Bog bo poskrbel za vse. Gospod Nate prelagam to skrb in breme. Amen in hvala.« Božja volja je Shalom. To pomeni tudi, da ima Vaše življenje od Boga določen namen!

HEBREJCEM 12:14 Prizadevajte si za mir z vsemi in za posvečenost.

Brez nje nihče ne bo videl Gospoda.

Branko Dežman

ABRAHAMOVA 'HČI' VZRAVNANA

ABRAHAMOVA 'HČI' VZRAVNANA

April 2014

Izaija je 700 let pred Jezusom prerokoval o Jezusovi službi, zakaj ga bo Bog poslal na Zemljo.

LUKA 4:18  Duh Gospodov je nad menoj, ker me je mazilil, da prinesem blagovest ubogim. Poslal me je, da oznanim jetnikom prostost in slepim vid, da pustim zatirane na prostost, 19 da oznanim leto, ki je ljubo Gospodu.

Kdo so jetniki, kdo so zatirani? Mi ljudje! Hudič nas zatira in zvezuje z boleznimi, z grehom, prikriva nam resnico itd. Jezus pa je prišel, da nas reši hudičevega objema in nas spusti na svobodo. Vsak od nas je bil hudičev jetnik v sponah in ima izkušnjo, kako je bil osvobojen, nekateri pa potrebujejo še kakšno drugo osvoboditev.

LUKA 13:10-17 V soboto je učil v neki shodnici. 11 In glej, tam je bila tudi žena, ki je že osemnajst let imela duha bolezni. Bila je sključena in se sploh ni mogla vzravnati. 12 Ko jo je Jezus videl, jo je poklical k sebi in ji rekel: »Žena, rešena si svoje bolezni.«

13 Položil je nanjo roke in takoj se je vzravnala in slavila Boga. 14 Oglasil pa se je predstojnik shodnice. Nejevoljen je bil, ker jo je Jezus ozdravil v soboto, in je govoril množici: »Šest dni je, v katerih je treba delati. Ob teh dneh torej prihajajte in se dajajte zdraviti, ne pa na sobotni dan.«

15 Gospod pa mu je odgovoril: »Hinavci! (To so tisti, ki delajo drugače kot govorijo!) Ali ne odveže vsak od vas v soboto svojega vola ali osla od jasli in ga žene napajat? 16 Te pa, ki je Abrahamova hči in jo je satan zvezal za – poslušajte – osemnajst let, ni bilo potrebno rešiti te vezi na sobotni dan?« 17 Ko je to govoril, je bilo vse njegove nasprotnike sram, vsa množica pa se je veselila vseh veličastnih reči, ki jih je delal.

Ženska je bila kljub svoji bolezni in bolečinam v 'cerkvi'. Kadar nas stiska in kaj potrebujemo, je najbolje biti na bogoslužju, kjer je Bog prisoten in lahko prejmemo, kar potrebujemo. Kljub bolezni je ženska še vedno ljubila in slavila Boga v sinagogi.

Glede na Jezusove besede v gornjem odlomku je bila ta ženska zvezana z duhom bolezni osemnajst let. Jezus je imel dar razločevanja duhov in je videl vzrok bolezni. Temne sile so bile odgovorne za njeno bolezen! Vendar ni zapretil demonu, ampak je preprosto rekel z oblastjo: »Žena, rešena si svoje bolezni.« S tem je prelomil demonsko moč nad njo. Toda to ni bilo dovolj. Njeno telo je bilo deformirano, hrbtenica je bila še vedno ukrivljena. Demonska moč je bila zlomljena, toda potrebovala je še nadnaravno ozdravitev sključene hrbtenice. Zato je nanjo položil roke, Božja čudežna moč ozdravljenja je po roki stekla v njeno telo in vzravnala se je. Jezusovo delo je bilo dvojno: najprej jo je osvobodil demonske zvezanosti, potem pa je ozdravil na telesu škodo, ki ji je bila povzročena.

Bolezenska zvezanost je le ena od zvezanosti. Demoni lahko povzročijo še mnoge druge zvezanosti, ki nas ovirajo v življenju ali pri služenju Bogu: revščina, grešne navade, pornografija, razne napačne miselne trdnjave, duh religije, umske bolezni, droge in druge odvisnosti.

Zdravniki imajo znanstveno ime za vsako bolezen, vendar ne vedo in se ne sprašujejo, ali je to demonska zvezanost ali ni. Duhovnega ozadja bolezni ne razumejo. To je delo in poslanstvo nas kristjanov. Demonsko povzročena bolezen je neozdravljiva, dokler ne uničimo te zvezanosti. Njeno bolezen so verjetno imenovali ankilozantni spondilitis. Apostol Pavel je tudi imel neko demonsko povzročeno slabotnost v telesu z namenom, da se ni prevzel zaradi svojega znanja in Božjega razodetja. Podrobnosti o tej slabotnosti ne vemo. Bila je telesna, ne duševna.

2 KORINČANOM 12:7  Da pa se zaradi vzvišenosti razodetij ne bi prevzel, mi je bil dan v meso trn, satanov sel, ki naj bi me tepel, da se ne bi prevzel. 8 Trikrat sem prosil Gospoda, da bi ga umaknil od mene, 9 a mi je rekel: »Dovolj ti je moja milost. Moč se dopolnjuje v slabotnosti.« Zato se bom zelo rad ponašal s svojimi slabotnostmi, da bi se v meni utaborila Kristusova moč.

Ali to pomeni, da moramo trpeti v bolezni? Vsekakor ne. Božja volja je, da smo ozdravljeni. Jezus je velikokrat ozdravil VSE bolnike, ki so prišli k njemu in VSAKO bolezen. Ozdravljal je vsako bolezen in vsako slabost. (Matej 9:35) Nobena še tako huda bolezen ni pretežka, da je Bog ne bi mogel ozdraviti. Veliko pričevanj sem že slišal in tudi sam doživel, kako je Bog ozdravil neozdravljivega raka, srce, pljučnega raka, ljudem je dal celo nove organe – ledvica, jetra, zrasli so jim manjkajoči prsti in celi udje, mrtvi so bili obujeni in ozdravljeni. Vse je možno, samo verjeti moramo Bogu. Ozdravljenje moramo iskati, dokler ne pride. Včasih ima Bog pripravljen pravi čas, ko nas ozdravi. Ta ženska je iskala ozdravljenje 18 let. Nekdo drug je bil hudo bolan kar 38 let in zgleda, da je zbolel zaradi greha:

JANEZ 5:1 Potem je bil judovski praznik in Jezus je šel v Jeruzalem. 2 V Jeruzalemu je pri Ovčjih vratih kopel, ki se po hebrejsko imenuje Betésda in ima pet pokritih stebrišč. 3 V njih je ležalo veliko bolnikov: slepih, hromih in sušičnih. Čakali so na valovanje vode, 4 kajti od časa do časa je prihajal v kopel Gospodov angel in vzburkal vodo. Kdor je po vzburkanju vode prvi vstopil vanjo, je ozdravel, najsi je imel katero koli bolezen.

5 Med njimi je bil tudi človek, ki je bil bolan osemintrideset let. 6 Jezus ga je videl, kako leži tam, in ker je vedel, da je že dolgo bolan, mu je rekel: »Bi rad ozdravel?« 7 Bolnik mu je odgovoril: »Gospod, nimam človeka, ki bi me dal v kopel, kadar se voda vzburka. Medtem ko grem tja, se spusti pred menoj kdo drug.« 8 Jezus mu je rekel: »Vstani, vzemi svojo posteljo in hôdi!« 9 In mož je takoj ozdravel. Vzel je posteljo in hodil.

14 Pozneje ga je Jezus srečal v templju in mu rekel: »Vidiš, ozdravel si. Ne gréši več, da se ti ne zgodi kaj hujšega!«

Sključena ženska je bila potomka Abrahama po mesu, obenem pa je bila tudi vernica, saj je prišla na bogoslužje v sinagogo. Jezus nevernih ali religioznih Judov nikoli ni imenoval sin ali hči Abrahama. Pravi Izraelec je le tisti, čigar srce je v pravem odnosu z Bogom.

JANEZ 8:39  Odgovorili so (religiozni Judje) in mu rekli: »Naš oče je Abraham.« Jezus pa jim je dejal: »Če bi bili Abrahamovi otroci, bi opravljali Abrahamova dela. Rekel jim je celo, da je njihov oče hudič.

Jezus je bil sprva res poslan le k Izraelcem, toda tudi poganov se je usmilil, če so vztrajali. Včasih je treba goreče vpiti k Bogu, če ozdravljenje še ni prišlo. Tudi hči kanaanske žene je bila bolna zaradi demonske zvezanosti:

MATEJ 15:21 Jezus je odšel od tam in se umaknil v tirsko in sidónsko pokrajino. 22 In glej, prišla je kánaanska žena iz tistih krajev in vpila: »Gospod, Davidov sin, usmili se me! Mojo hčer zelo mučijo demoni.« 23 Vendar ji ni odgovoril niti besede. Tedaj so pristopili njegovi učenci in ga prosili: »Odpravi jo, ker vpije za nami.« 24 Odgovoril je in dejal: »Poslan sem le k izgubljenim ovcam Izraelove hiše.«

25 Prišla je, padla predenj in rekla: »Gospod, pomagaj mi!« 26 Odgovoril ji je in dejal: »Ni lepo jemati kruh otrokom in ga metati psom.« 27 Ona pa je rekla: »Tako je, Gospod, pa vendar tudi psi jedo od drobtinic, ki padajo z mize njihovih gospodarjev.« 28 Tedaj je Jezus odgovoril. Rekel ji je: »O žena, velika je tvoja vera! Zgodi naj se ti, kakor želiš!« In njena hči je ozdravela tisto uro.

Ali je pogoj, da moramo biti verniki oz. kristjani, da nas bo Bog ozdravil? Bog lahko ozdravi vsakogar, tudi živali. Ne oklevajte moliti za žival, če je bolna. Moje izkušnje so, da je bilo ozdravljenih več nevernih kot vernih. Ne morem se načuditi, da čeprav so doživeli dotik Božje moči ozdravljenja, ki jo čutimo kot nekakšno elektriko in toploto na obolelem mestu, še vedno ne verujejo! Dva sta doživela močan Božji dotik, bila sta rešena smrti in se tega zavedata, pa sta še vedno neverna. Takšno je stanje njihovih src – trda zemlja ali kamnita tla. Ozdravljenje ne prinese odrešenja! Odrešenje je večno, ozdravljenje pa le začasno. Ne pripelje nas v nebesa. Seveda pa je Božji blagoslov in milost.

JEZUS JE PRIŠEL, DA OSVOBODI ZATIRANE NA PROSTOST!

NJEGOVA VOLJA JE, DA SMO OZDRAVLJENI IN OSVOBOJENI!

HUDIČ NIMA PRAVICE, DA BI ZATIRAL NAS KRISTJANE!

JEZUS OZDRAVLJA IN OSVOBAJA TUDI DANES!

BOŽJI SIN SE JE RAZODEL PRAV ZATO, DA BI UNIČIL HUDIČEVA DELA! (1 Janez 3:8)

Jezus si je naložil naše bolezni in bolečine. Trpel je kot Božje Jagnje, žrtvovano na križu za naše grehe in ozdravljenje. Po Jezusovih ranah smo bili ozdravljeni. Osvobojeni smo bili hudičeve oblasti!

IZAIJA 53:4 V resnici je nosil naše bolezni, naložil si je naše bolečine, mi pa smo ga imeli za zadetega, udarjenega od Boga in ponižanega.

5 On pa je bil ranjen zaradi naših prestopkov, strt zaradi naših krivd. Kazen za naš mir je padla nanj, po njegovih ranah smo BILI ozdravljeni.

6 Mi vsi smo tavali kakor ovce, obrnili smo se vsak na svojo pot, GOSPOD pa je naložil nanj krivdo nas vseh.

7 Bil je mučen, a se je uklonil in ni odprl svojih ust, kakor jagnje, ki ga peljejo v zakol …

Starešine v cerkvi naj molijo za vas in boste ozdravljeni. Lahko pa tudi verniki molimo drug za drugega, da bomo ozdravljeni. Lahko molimo na ulici ali v supermarketu za ljudi v potrebah.

JAKOB 5:14 Če je kdo med vami bolan, naj pokliče starešine Cerkve in naj nad njim molijo ter ga v Gospodovem imenu pomazilijo z oljem. 15 In molitev vere bo rešila bolnika in Gospod ga bo okrepil; če je storil grehe, mu bodo odpuščeni. 16 Zato izpovedujte grehe drug drugemu in molíte drug za drugega, da boste ozdravljeni. Veliko moč ima dejavna molitev pravičnega.

Če bolnik ne more priti k nam, lahko pomazilimo in zmolimo nad robcem, ki ga nato posredujemo bolniku. Pa tudi samo goreča molitev prinese ozdravljenje. Stotnik je prosil Jezusa: ...samo reci besedo in moj služabnik bo ozdravljen, ker nisem vreden, da prideš v mojo hišo (Matej 8:8).

APOSTOLSKA DELA 19:11  Bog je po Pavlovih rokah delal nenavadne čudeže, 12 tako da so ljudje prinašali bolnikom robce ali rute, ki so se dotaknile Pavlovega telesa, in bolezni so izginjale in zli duhovi so jih zapuščali.

Branko Dežman

KAR SEJEMO, BOMO ŽELI

KAR SEJEMO, BOMO ŽELI

Maj 2014

Bog v Bibliji pogosto uporablja analogije, da nam pomaga razumeti in dojeti, kar nam želi povedati. Veliko analogij je iz kmetijstva. Očitno je dejstvo, da kakršno seme  sejalec poseje, takšno letino požanje. Če posejemo travo, ne bomo pričakovali žetve pšenice. Če sejemo redko in malo, malo žanjemo. Če sejemo obilo, imamo veliko pridelka. Dejstvo je tudi, da naše seme obrodi veliko več, kot posejemo. Le kdo bi sejal, če bi sto semen obrodilo le sto novih semen! En klas žita, ki zraste iz zrna - semena, vsebuje približno 60 zrn, toda iz enega semena lahko zrasteta dva ali tri stebla - klasi. Zato dobra letina pšenice lahko obrodi stoteren sad.

GALAČANOM 6:7-9 Ne slepite se: Bog se ne pusti zasmehovati. Kar bo človek sejal, bo tudi žel. 8 To se pravi: kdor seje v svoje meso, bo od mesa žel pogubo; kdor pa seje v Duha, bo od Duha žel večno življenje. 9 Ne naveličajmo se, ko delamo dobro; kajti če se ne utrudimo, bomo ob svojem času želi.

Kaj pomeni sejati v Duha? Ko delamo to, kar pravi Božja beseda, in kakor nas vodi Sv. Duh. Ko učimo druge, jim pomagamo, ko nosimo bremena drug drugemu, molimo, podpiramo krščansko delo in delavce, tolažimo, hrabrimo potrte, ko obrodimo sadove Duha (Galačanom 5:22) itd.

Sejati v meso pa pomeni delati grešne in mesene stvari, ki jih našteva pismo Galačanom 5:19-21: … sovraštva, prepirljivost, ljubosumnost, jeze, razprtije … Večkrat delamo sebi v škodo, na primer jemo nezdravo hrano, ki sčasoma prizadene naše zdravje. Tako greh tudi oslabi in uniči naš odnos z Bogom.

Kaj pomeni žeti pogubo? Začasno to pomeni moralni propad. Greh nas uničuje in osramoti; uniči zakon in družino, lahko uniči posel, imovino itd. Nazadnje pa za vso večnost končamo v peklu.

MATEJ 13:8 Druga semena pa so padla na dobro zemljo in so dajala sad: eno stoternega, drugo šestdeseternega in spet drugo trideseternega.

Prva zakonitost sejanja je, da vedno žanjemo le tisto, kar smo posejali. Naše odločitve so sejanje v našo prihodnost. Ko se izognemo odločitvi, je tudi to odločitev. Mi radi gledamo na negativno plat in rečemo: Glej ga, to, kar seje, bo tudi žel. Toda Biblija obširno govori, da lahko sejemo ali dobro ali hudobno seme. Če sejemo dobro, četudi so okoliščine videti sovražne, bomo na koncu želi dobro. In obratno. Če sejemo greh in hudobijo, bomo morda nekaj časa dobro shajali, toda na koncu bomo poželi zlo in polomijo. Če sejemo dobro, moramo dolgoročno nedvomno pričakovati dobro žetev, enako kot kadar vržemo kamen v zrak, vemo, da bo priletel nazaj dol. To je neizpodbitna zakonitost. Zato ne obupujmo delati dobro.

JOB 4:8 (Ekum.) Kakor sem videl: kateri delajo hudobijo in sejejo nesrečo, jo tudi žanjejo.

Bog doživlja greh kot zasmehovanje, zaničevanje in sramotenje, zato nihče ne ubeži kazni, kdor živi v grehu. Kristjanom, ki se spokorimo greha, Bog odpusti in z nami deluje v ljubezni. Ne sešteva nam grehov z namenom, da bi plačali za vsakega od njih. Toda kazen za greh in korekcija/karanje lahko doletita tudi nas. Starševska ljubezen včasih tudi uporabi palico. Zato ne zasmehujmo in ne zaničujmo Boga z namernim grehom.

GALAČANOM 6:7 Ne slepite se: Bog se ne pusti zasmehovati. Kar bo človek sejal, bo tudi žel.

Kaj boš v prihodnosti, je odvisno od tega, kaj delaš danes! Večkrat sem že prebral: posej misel in boš požel dejanje. Posej dejanje in boš požel navado. Sej navado in bo zrastel karakter. Posej karakter in žel boš usodo.

Druga zakonitost sejanja je, da vedno žanjemo isto vrsto sadov, kot smo jo posejali. Če posadimo želod, bo zrastel hrast in ne smreka. Duhovno je podobno. Če dajemo, nam bo dano. Če lažemo in varamo, bomo sami prevarani. Če smo pohlepni in goljufamo, bomo izgubili premoženje itd. Če drugemu snujemo zlo, bo zlo prišlo na nas. V Bibliji je veliko primerov, ki to potrjujejo. Vsi poznamo pregovor: Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. To je biblijsko. Zato nam je Jezus dal zlato pravilo sejanja v odnosih z drugimi:

MATEJ 7:12 Tako torej vse, kar hočete, da bi ljudje storili vam, tudi vi storite njim!

Stara zaveza in izkušnje biblijskih osebnosti so nam zgled, kaj se zgodi, npr. če grešimo. Vsi poznamo zgodbo kralja Davida, kako si je poželel lepotico Batšebo in je zanosila z njim (2 Samuel 11). Njenega moža pa je namerno po generalu Joabu poslal v prvo bojno črto in je namestil njegov umor. David je torej prekršil več Božjih zapovedi in posejal zlo:

• Poželel si je sosedovo ženo – 10. zapoved

• Zagrešil je prešuštvo – 7. zapoved

• Urija je poklical s fronte in je hotel, da gre spat domov k Batšebi, da bi mu podtaknil svojega spočetega otroka. Ni mu uspelo, Urija ni hotel iti k ženi – do neke mere 9. zapoved

• Zagrešil je umor – 6. zapoved

To je bilo Davidovo sejanje, ki je bilo seveda hudobno v Božjih očeh. Kakšna pa je bila njegova žetev? Bog mu jo je napovedal po preroku Natanu. Žetev je bila sorodna sejanju,  zelo boleča, tako da se Davidu ni splačalo grešiti. Greh se ne splača, ker sejanje vedno prinese več sadov zla in trpljenja, ki nas zadenejo. Splača pa se delati dobro, ker bomo želi dobro in obilno.

David se je spokoril, prosil je Boga odpuščanja in Bog mu je greh odpustil. Toda posledice  greha, to je žetev kot posledica sejanja zla, so kljub temu vstopile  v Davidovo življenje in to iz njegove lastne družine.

Bog mu je rekel:

2. SAMUEL 12: 9 Zakaj si zaničeval GOSPODOVO besedo, da si storil, kar je hudo v njegovih očeh? Z mečem si pobil Hetejca Urijája in vzel njegovo ženo sebi za ženo, njega pa si ubil z mečem Amóncev.

10 Zato se zdaj meč nikoli ne bo umaknil od tvoje hiše, ker si me zaničeval in vzel ženo Hetejca Urijája, da bi bila tvoja žena.‹

11 Tako govori GOSPOD: ›Glej, iz tvoje hiše bom spravil nesrečo nadte. Pred tvojimi očmi bom vzel tvoje žene in jih dal tvojemu bližnjemu, in legel bo s tvojimi ženami pred očmi tega sonca. 12 Ti si sicer to storil na skrivaj, jaz pa bom to storil pred vsem Izraelom in pred soncem.‹«

13 David je rekel Natánu: »Grešil sem proti GOSPODU.« Natán je rekel Davidu: »GOSPOD ti je tudi odpustil greh – ne boš umrl.

14 Toda ker si s tem dejanjem pohujšal GOSPODOVE sovražnike, ti bo umrl sin, ki se ti bo rodil.«

Iz Davidovega življenja lahko vidimo, da podobno kot v naravi vse rodi po svoji vrsti, tudi duhovno sejanje in žetev rodi po svoji vrsti. David je dal umoriti moža Urijaja z mečem in si je s tem zasejal sovražne okoliščine do konca življenja. Če ne bi grešil, bi lahko dosmrtno vladal v miru, kot je njegov sin Solomon za njim. Ker je posejal prešuštvo, je trpel zaradi prešuštva. David je imel 10 žena in je plačal desetkratno ceno, ko se je njegov sin Absalom uprl in obrnil proti njemu. Prešuštvoval je z vsemi očetovimi ženami na strehi hiše pred očmi vsega Jeruzalema. Ker se je Davidu iz prešuštva rodil sin, Bog ni dovolil, da bi živel. Po rojstvu je zbolel in po nekaj dneh umrl.

Zakonitost, da žanješ prav tak sad, kot si ga sejal, vidimo tudi v Pavlovem življenju. Pavel je sprva preganjal kristjane, vklepal jih je v verige in zapiral. Po spreobrnjenju je bil sam  zelo preganjan zaradi Jezusovega evangelija, velikokrat je bil vklenjen v verige in veliko let je preživel v zaporu. Prej je bil med odgovornimi za Štefanovo kamenjanje, pozneje je bil sam kamnan skoraj do smrti.

Eden najbolj vidnih primerov delovanja te zakonitosti je tudi očak Jakob. Že njegovo ime pomeni 'spodrivač' oz. nekdo, ki si s prevaro prilasti mesto, ki pripada drugemu. In kakor se je Jakob obnašal do drugih, tako je doletelo tudi njega. Jakob je bratu Ezavu v času njegovega slabega počutja odvzel prvorojenstvo. Potem mu je s prevaro ukradel še blagoslov. Zato je moral bežati v Haran k sorodnikom iz Abrahamove družine. Tam ga je doletelo, da je služil Labanu, svojemu stricu, ki je bil vsaj takšen prevarant kot Jakob in ga je varal na različne načine.

Jakob je ljubil njegovo hči Rahelo, toda Laban ga je ukanil in mu za ženo najprej dal prvorojeno Leo. Potem ga je varal pri plači, pri ovcah in svojih obljub ni izpolnjeval. Pozneje so Jakoba prevarali lastni otroci. Brata Jožefa so prodali za sužnja v Egipt. Njegovo obleko pa so prepojili s kozjo krvjo in s tem očeta prepričali, da so ga raztrgale zveri. S kozjo kožo je Jakob prevaral očeta Izaka, da si je prilastil blagoslov, ki je pripadal prvorojenemu bratu Ezavu. S suknjo pomočeno v kozjo kri je bil prevaran sam, češ da mu je umrl sin, ker so ga raztrgale zveri. To je Jakobu ranilo srce. Sejal je prevaro in je oškodoval druge, zato je bil sam mnogokrat prevaran in oškodovan.

Iz gornjega se lahko naučimo, da nam Bog odpusti izpovedan greh, toda greh nam  pusti posledice. Zaradi kraje bomo šli v zapor, zaradi alkoholizma bomo izgubili službo ali družino in zapravili leta življenja, s prešuštvom si uničimo zakon, če smo netili prepire ali obrekovali, bomo izgubili prijatelje itd. Skratka sejanje slabega nam bo prineslo trpljenje in žalost. Zaradi tega, ker se je nekdo spreobrnil, v njegovem življenju ne bo vse kar čez noč pospravljeno. Morda bo moral še nekaj mesecev ali let pospravljati žetev sejanja zla, preden se bo vsega očistil. Ne odnehajmo zaradi posledic starih grehov. Je le vprašanje časa, ko bo takšna žetev minila in bo prišla boljša.

Tretja zakonitost  sejanja je, da vedno žanjemo enkrat v poznejši sezoni, nikoli takoj. Večina ljudi se tega ne zaveda, zato je nepoznavanje in nezavedanje teh zakonitosti še toliko bolj nevarno. Galačanom 6:7 začne govoriti o tej zakonitosti z besedami: »Ne slepite se!« Ali: ne varajte se zaradi nevednosti! Ker ne vidimo takojšnjih rezultatov, mislimo, da se bomo posledicam naših slabih dejanj izmuznili, vendar ni tako. Ta zakonitost bo vedno delovala, tudi če se je ne zavedamo. Žetev zagotovo pride, čeprav je včasih niti ne prepoznamo. Lep primer sem doživel lansko leto, ki sem ga prepoznal kot žetev naših molitev, ki smo jih sejali. Petnajst in let več sem in smo molili za prijatelje in znance, a vsa leta se ni nič zgodilo. Toda lani so bile okoliščine ugodne in se je eden za drugim odrešilo kar enajst ljudi, večinoma tisti, za katere smo že dolgo molili, hvala Bogu. Morda vedno ne bomo prepoznali žetve, toda občutili pa bomo, ali je v našem življenju blagoslov ali pa 'meč' prekletstva. Salomon nam to pove v knjigi:

PRIDIGAR 8:11  Ker obsodbe nad hudodelci ne izpolnijo takoj, ljudem pač narašča pogum, da delajo húdo.

Žetev zanesljivo pride v poznejši sezoni in se ji ne moreš izogniti. Današnja družba ni vajena čakati. Vse je 'instant' – takoj: hitra hrana, takojšnji nakupi na kredit, na računalniku kupujemo le na 'klik' gumba. Potrpežljivosti ni več. Toda kdor hodi z Bogom, kmalu spozna, da je potrpežljivost ena prvih in glavnih vrlin, ki se jih moramo naučiti. Božja mlinska kolesa se vrtijo vztrajno, zelo počasi in meljejo zelo na drobno. Zato mnogi, ker ne vidijo takojšnje žetve, izgubijo vero v sejanje dobrih del in nehajo graditi zaklade v nebesih. Kristjani moramo gledati na življenje s perspektive večnosti, ne le od danes na jutri.

Nekdanji marinec je več kot 15 let govoril o odrešenju, o nebesih in peklu mornarjem v pristanišču v Sydneyu in v tem času se pred njim ni odrešil niti eden. Toda prišel je dan, ko je Bog povezal niti skupaj in je mož izvedel, da se je odrešilo na stotine ljudi, ki jim je pričeval, po vsem svetu.

1 KORINČANOM 15:58 Zato, moji ljubi bratje, bodite stanovitni, neomahljivi, nadvse uspešni v Gospodovem delu, ker veste, da vaš trud v Gospodu ni prazen.

GALAČANOM 6:9 Ne naveličajmo se, ko delamo dobro; kajti če se ne utrudimo, bomo ob svojem času želi.

JAKOB 5:7-8 Zato, bratje, potrpite do Gospodovega prihoda! Glejte, poljedelec pričakuje dragocen sad zemlje in potrpežljivo čaka, dokler ne prejme zgodnjega in poznega dežja. 8 Potrpite tudi vi; utrdite svoja srca, kajti Gospodov prihod je blizu.

Bog ima svoj čas za vse in ničesar ne moremo prehiteti.

Četrta zakonitost  sejanja je, da vedno požanjemo več sadov, kot smo posejali zrn semena. Ta zakon vidimo v kmetijstvu in tudi v Sv. pismu je očiten.

OZEJ 8:7 pravi: Ker sejejo veter, bodo želi vihar.  Veter govori o nečem minljivem, brezplodnem, mesenem, o nečem, kar je neumno in nima smisla. Kakor ne vemo, od kod prihaja veter, tudi ne vemo, kam odide. Žetev viharja pa govori o katastrofi in uničenju zaradi neumnega sejanja. Če sejemo napačna in nesmiselna dejanja, bo nad nas prišlo nekaj pogubnega.

PREGOVORI 22:8 (Ekum.) Kdor krivico seje, žanje nesrečo, in ves njegov trud je zanič.

Besedo nesreča prevajajo tudi: katastrofa, nevšečnosti, jalovost, ničevost, prazne reči. Če boste živeli krivično, se boste v življenju trudili zaman. Vaše delo se bo izjalovilo, držale se ga bodo nevšečnosti in polomija. David je legel s sosedovo ženo, toda požel je veliko več. Njegov sin je legel z desetimi njegovimi ženami.

Toda nikar ne mislite, če ste delali slabo, da ste pogubljeni in za vas ni več upanja. David se je takoj po soočenju s prerokom Natanom, ki mu je povedal besede od Boga, spokoril, obžaloval svoj greh in prosil Boga odpuščanja. Kljub veliki hudobiji in hudim posledicam greha, ki jih je pozneje doživel, je bil David še vedno Božji prijatelj in mož po njegovem srcu (Apostolska dela 13:22). Zato naj vas pretekli grehi ne težijo in ne zavirajo, ne dovolite, da bi vas hudič obtoževal, če ste se jih spokorili in jih opustili. Ne glejte nazaj, ampak bojte se Boga in izpolnjujte njegovo voljo, pa vas bo blagoslovil. Z današnjimi dejanji in odločitvami si krojimo svojo prihodnjo usodo.

Peta zakonitost  sejanja je, da žanjemo sorazmerno posejani količini. To ni isto kot prejšnja zakonitost. Če posejemo pest semena, bomo poželi samokolnico sadov, če pa posejemo vrečo semena, bomo poželi prikolico sadov. Od Boga je odvisno, koliko pomnoži pridelek (2 Korinčanom 9:10), od nas pa, koliko semena bomo posejali:

2 KORINČANOM 9:6 To pa rečem: kdor varčno seje, bo tudi varčno žel, kdor pa obilno seje, bo tudi obilno žel.

PREGOVORI 11:24-28 Eden razsiplje in še bogatí, drugi stiska čez mero, pa leze v revščino. 25 Kdor je radodaren, bo sit, kdor daje piti, bo napojen. 26 Kdor zadržuje žito, ga ljudstvo preklinja, blagoslov pa je nad glavo tega, ki ga prodaja. 27 Kdor si prizadeva za dobro, si pridobiva naklonjenost, kdor pa snuje hudobijo, ga bo zadela. 28 Kdor zaupa v svoje bogastvo, propade, pravični pa poganjajo kakor zelenje.

Torej, če smo skopi v dajanju, bomo skopo želi, če pa obilno in radodarno dajemo, bomo tudi obilno želi. Če se trudimo in sejemo v duhovno, bomo obilno želi duhovne blagoslove. Če pa sejemo v meso, bomo obilno želi mesenost. Zato pa, če hočemo imeti obilje, bodimo radodarni. Če bomo le grabili skupaj, bomo na koncu revni. To so zakonitosti, ki delujejo. Pri Davidu lahko vidimo, kako je njegov greh, ki ga je hotel prikriti, da se ne bi razvedel in ga osramotil, sprožil druge, še hujše grehe.

Šesta zakonitost: žanjemo, kar so drugi posejali. Vsi si želimo žeti, kar smo dobrega sejali. Toda Biblija govori tudi, da se včasih kdo trudi in seje, vendar požanje žetev nekdo drug. Oba bosta v večnosti nagrajena in se bosta veselila, toda prvi ne bo udeležen pri žetvi.

JANEZ 4:35 Ali ne pravite vi: ›Še štiri mesece in žetev bo tu.‹ Glejte, jaz pa vam pravim: Povzdignite oči in poglejte polja, da so bela (zrela) za žetev. 36 Žanjec prejema plačilo in spravlja pridelek za večno življenje, da se bosta skupaj veselila sejalec in žanjec. 37 V tem je namreč resničen izrek, da ›eden seje, drugi žanje‹. 38 Poslal sem vas, da boste poželi, za kar se niste trudili. Drugi so se trudili, vi pa ste vstopili v njihov trud.

Ne žanjemo vedno le od svojega sejanja, ampak tudi od sejanja drugih, dobro in slabo. Kakšno žetev imamo, če so že naši starši in dedje opravljali Božjo službo in nam postavili močne temelje! Možnosti za žetev bo velika, ker bomo želi sadove njihovega sejanja. Če pa smo iz raztrgane družine in so bili starši alkoholiki, smo ranjeni, prizadeti, zavrženi, kako težko bomo prišli do dobre žetve! Božja milost nam bo pomagala, če smo veliko slabega podedovali. Včasih moramo prelomiti jarem prekletstva, ki so ga zasejali predniki in se z Božjo pomočjo osvoboditi njihove žetve zla. Zato se moramo starši še toliko bolj zavedati, da ne živimo le zase, ampak tlakujemo prihodnost tudi svojim otrokom. Z alkoholizmom, ločitvijo itd. jim lahko uničimo življenje.

Dediščina cerkve, mest ali naroda in sejanje prednikov močno vpliva na naš sad. V Sloveniji je trda zemlja in žuljava žetev, ker je bilo premalo »Trubarjev« pred nami. Če bi bilo nekaj deset ali sto velikih Božjih mož v zadnjih stoletjih, koliko več bi danes želi. Toda čas žetve človeštva je blizu in Bog bo nadoknadil, kar še ni bilo narejeno. Vpliv drugih nas spodbuja ali zavira. Jozue, Kaleb in Mojzes bi lahko v enem letu vstopili v obljubljeno deželo, pa so bili obsojeni na 40-letno tavanje zaradi trdovratnosti in nevere izraelske množice.

Sedma zakonitost: Polno žetev za dobro sejanje požanjemo samo, če smo zvesti in vztrajamo do konca.

GALAČANOM 6:9 Ne naveličajmo se, ko delamo dobro; kajti če se ne utrudimo, bomo ob svojem času želi.

Po sejanju hudega bo slabo prišlo samo po sebi. Dobro pa je treba kultivirati, zalivati in vztrajati do konca, da prejmemo sadove. Analogijo prav gotovo najdemo v vrtnarjenju. Če bomo posejali dobro seme in ga zapustili, ga bo plevel prerasel in zatrl. Ko pride vročina, se bo brez zalivanja vse posušilo. Tudi proti škodljivcem se moramo boriti. Torej, če hočemo kaj pridelati, moramo vztrajati, kultivirati in delati vse do konca. Verjetno se moramo tudi česa naučiti, kaj prebrati ali koga ubogati, da pravilno ravnamo s povrtninami. Za dober pridelek potrebujemo znanje in izkušnje. Podobno je v duhovni hoji in delu.

Sovražnik se vedno trudi v naše delo posejati ljuljko in plevel. Ne domišljajmo si, da, če delamo dobro, bo šlo brez problemov. Celo, ko je Jezus posejal dobro seme, je prišel sovražnik in vmes posejal ljuljko (Matej 13:25). Zato bodimo budni in pripravljeni, da se soočimo z delovanjem hudiča, ki bo nasprotoval in skušal škoditi našemu delu.  Onemogočimo ga in preženimo. Hudič hoče poteptati posejano Besedo, uničiti vero in odvleči vernike, posebej mlade, stran od Boga. Spomnimo se Nehemijeve obnove jeruzalemskega obzidja, ko so morali zaradi hudičevega nasprotovanja graditi z eno roko, v drugi pa so držali meč, pripravljeni za boj z nasprotnikom (Nehemija, 4. poglavje).

Mnogi kristjani padejo, medtem ko se trudijo služiti drugim. Ne smemo dovoliti, da plevel zraste v našem vrtu, medtem ko se trudimo, da ga populimo pri drugih. To se lahko zgodi, ko zaradi prezaposlenosti zanemarjamo svoje otroke, svojega zakonca ali branje Besede in naš čas z Bogom.

Naslednja zakonitost je tudi pomembna. Tisti, ki dela in se trudi, mora prvi prejeti svoj delež žetve. To ni sebično, to je potrebno za obstoj in preživetje.

2 TIMOTEJ 2:6 Kmet, ki se trudi, ima prvi pravico pobirati sadove.

V Bibliji tudi vidimo, da nekateri Božji ljudje za svoje dobro sejanje sploh niso prejeli žetve v svojem zemeljskem življenju. Zdržali so preganjanja in vztrajali v dobrih delih, ker so gledali na svoje življenje s perspektive večnosti in žetve oz. graditev zakladov v nebesih.

HEBREJCEM 11:37-39 Kamnali so jih, žagali, umirali so pobiti od meča, okrog so hodili v ovčjih kožuhih in kozjih kožah, trpeli so pomanjkanje, stiske in zatiranje. 38 Tisti, ki jih svet ni bil vreden, so se potikali po puščavah, po gorah, po votlinah in podzemeljskih jamah. 39 Zaradi vere je bilo za vse te pričano, vendar niso dosegli izpolnitve obljube …

Osma zakonitost: Nemočni smo glede lanske žetve, lahko pa vplivamo na letošnjo. Vemo, da kmet nima vsako leto enake žetve, včasih ima boljšo, drugič slabšo. Z boljšo mehanizacijo, gnojili in znanjem pa se vedno trudi za boljšo žetev. Življenje nam prinaša vedno nove okoliščine, dobre in slabe, vsak dan se moramo odločati. Včasih ga polomimo in napake nam vzamejo voljo, da bi sejali naprej. Toda iti moramo dalje in sejati dobro seme ne glede na napake in padce.

a) Vedeti moramo, da ne moremo vplivati na lansko žetev. Sv. Duh nas je lansko leto vodil in blagoslavljal, zato smo izkoristili vse prilike. Toda, če zaspimo na lovorikah lanskega leta, ali bomo letos imeli enako uspešno leto?

b) Sprejmimo napake lanskega sejanja s posledicami vred, ne glejmo nazaj, da bomo mogli ubrati najboljšo pot naprej. Hudič nas hoče zaustaviti še posebej, če ga kaj polomimo in nam vcepi napačno mišljenje, da smo zanič, zguba in da iz nas nikoli nič ne bo. Hoče, da mislimo, da smo doživljenjsko zapravili priložnosti za uspeh. Bog pa iskrenim odpušča in hoče, da gremo naprej, imamo nove možnosti za uspeh in nadaljujemo z dobrim sejanjem. Seveda pa se moramo na napakah kaj naučiti, da jih ne ponovimo.

Napakam in padcem se ne smemo pustiti zlomiti. Preizkušnje pridejo zato, da nas izgrajujejo. Težave morda človeku uničijo posel, a ga istočasno izgradijo in prekalijo. Na Filipinih imamo kolegico, ki je bila zelo uspešna v poslu. Zaslužila je veliko denarja, toda časa za Boga je imela vse manj in mu je končno obrnila hrbet. Potem je prišla poplava in ji je odnesla vse, kar je imela. V tem je spoznala Božjo roko. Z možem sta se odločila služiti Bogu in imata zdaj svojo hitro rastočo cerkev v Gapanu. Udarec mesenemu je lahko največji blagoslov za duhovnega človeka.

c) Posvetiti se moramo letošnjemu sejanju in žetvi. Moliti moramo in iskati nove priložnosti za služenje in sejanje. Načrtovati moramo nove evangelizacije in načine, kako dosegati ljudi. Sejati in moliti moramo za prihodnost.

d) Na uspešnost naše žetve ne smemo gledati tako kot gleda svet. Napake in padci so lahko boleči in vzamejo čas, da se poberemo in nadoknadimo izgubljeno. Življenje ni le uspeh. Tudi na cesti imamo jame in grbine, obvoze in celo nesreče. Podobno tudi na duhovni poti. Svet gleda na vse profitno, po statističnih številkah uspešnosti in za svoje ime, korist in slavo. V krščanstvu pa delamo vse Bogu v slavo, za korist drugih in seveda neprofitno, nepridobitno. Morda se bomo trudili in sejali, uspeh pa bo požel nekdo drug. Toda resnično plačilo za svojo setev bomo prejeli šele v večnosti. Bog ne bo pozabil našega truda.

Zato pa je potreben značaj. Uspeh pride s poslušnostjo Bogu, ko rastemo in postajamo podobni Jezusu. Ljudje se morda večkrat počutimo neuspešne in smo razočarani, na koncu pa nam bo Jezus rekel: Dobro si opravil moj zvesti služabnik. Kdo drug pa bo ves ponosen rekel: Uspešen sem bil, veliko denarja sem dajal cerkvi, imel sem lep položaj. Bog pa mu bo dejal: Pomakni se nazaj, ker me nisi iskal in hodil po moji volji.

Vsak dan skrbimo za svojo duhovnost. Imejmo svoje oči uprte v Boga in mu zaupajmo. Mi lahko nadziramo in vplivamo na svoje duhovno življenje. Na marsikatero okoliščino pa nimamo vpliva, vendar ga Bog ima in zaupajmo mu v tem, kar dela. Disciplinirajmo svoje življenje.

Branko Dežman