KAR SEJEMO, BOMO ŽELI

KAR SEJEMO, BOMO ŽELI

Maj 2014

Bog v Bibliji pogosto uporablja analogije, da nam pomaga razumeti in dojeti, kar nam želi povedati. Veliko analogij je iz kmetijstva. Očitno je dejstvo, da kakršno seme  sejalec poseje, takšno letino požanje. Če posejemo travo, ne bomo pričakovali žetve pšenice. Če sejemo redko in malo, malo žanjemo. Če sejemo obilo, imamo veliko pridelka. Dejstvo je tudi, da naše seme obrodi veliko več, kot posejemo. Le kdo bi sejal, če bi sto semen obrodilo le sto novih semen! En klas žita, ki zraste iz zrna - semena, vsebuje približno 60 zrn, toda iz enega semena lahko zrasteta dva ali tri stebla - klasi. Zato dobra letina pšenice lahko obrodi stoteren sad.

GALAČANOM 6:7-9 Ne slepite se: Bog se ne pusti zasmehovati. Kar bo človek sejal, bo tudi žel. 8 To se pravi: kdor seje v svoje meso, bo od mesa žel pogubo; kdor pa seje v Duha, bo od Duha žel večno življenje. 9 Ne naveličajmo se, ko delamo dobro; kajti če se ne utrudimo, bomo ob svojem času želi.

Kaj pomeni sejati v Duha? Ko delamo to, kar pravi Božja beseda, in kakor nas vodi Sv. Duh. Ko učimo druge, jim pomagamo, ko nosimo bremena drug drugemu, molimo, podpiramo krščansko delo in delavce, tolažimo, hrabrimo potrte, ko obrodimo sadove Duha (Galačanom 5:22) itd.

Sejati v meso pa pomeni delati grešne in mesene stvari, ki jih našteva pismo Galačanom 5:19-21: … sovraštva, prepirljivost, ljubosumnost, jeze, razprtije … Večkrat delamo sebi v škodo, na primer jemo nezdravo hrano, ki sčasoma prizadene naše zdravje. Tako greh tudi oslabi in uniči naš odnos z Bogom.

Kaj pomeni žeti pogubo? Začasno to pomeni moralni propad. Greh nas uničuje in osramoti; uniči zakon in družino, lahko uniči posel, imovino itd. Nazadnje pa za vso večnost končamo v peklu.

MATEJ 13:8 Druga semena pa so padla na dobro zemljo in so dajala sad: eno stoternega, drugo šestdeseternega in spet drugo trideseternega.

Prva zakonitost sejanja je, da vedno žanjemo le tisto, kar smo posejali. Naše odločitve so sejanje v našo prihodnost. Ko se izognemo odločitvi, je tudi to odločitev. Mi radi gledamo na negativno plat in rečemo: Glej ga, to, kar seje, bo tudi žel. Toda Biblija obširno govori, da lahko sejemo ali dobro ali hudobno seme. Če sejemo dobro, četudi so okoliščine videti sovražne, bomo na koncu želi dobro. In obratno. Če sejemo greh in hudobijo, bomo morda nekaj časa dobro shajali, toda na koncu bomo poželi zlo in polomijo. Če sejemo dobro, moramo dolgoročno nedvomno pričakovati dobro žetev, enako kot kadar vržemo kamen v zrak, vemo, da bo priletel nazaj dol. To je neizpodbitna zakonitost. Zato ne obupujmo delati dobro.

JOB 4:8 (Ekum.) Kakor sem videl: kateri delajo hudobijo in sejejo nesrečo, jo tudi žanjejo.

Bog doživlja greh kot zasmehovanje, zaničevanje in sramotenje, zato nihče ne ubeži kazni, kdor živi v grehu. Kristjanom, ki se spokorimo greha, Bog odpusti in z nami deluje v ljubezni. Ne sešteva nam grehov z namenom, da bi plačali za vsakega od njih. Toda kazen za greh in korekcija/karanje lahko doletita tudi nas. Starševska ljubezen včasih tudi uporabi palico. Zato ne zasmehujmo in ne zaničujmo Boga z namernim grehom.

GALAČANOM 6:7 Ne slepite se: Bog se ne pusti zasmehovati. Kar bo človek sejal, bo tudi žel.

Kaj boš v prihodnosti, je odvisno od tega, kaj delaš danes! Večkrat sem že prebral: posej misel in boš požel dejanje. Posej dejanje in boš požel navado. Sej navado in bo zrastel karakter. Posej karakter in žel boš usodo.

Druga zakonitost sejanja je, da vedno žanjemo isto vrsto sadov, kot smo jo posejali. Če posadimo želod, bo zrastel hrast in ne smreka. Duhovno je podobno. Če dajemo, nam bo dano. Če lažemo in varamo, bomo sami prevarani. Če smo pohlepni in goljufamo, bomo izgubili premoženje itd. Če drugemu snujemo zlo, bo zlo prišlo na nas. V Bibliji je veliko primerov, ki to potrjujejo. Vsi poznamo pregovor: Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. To je biblijsko. Zato nam je Jezus dal zlato pravilo sejanja v odnosih z drugimi:

MATEJ 7:12 Tako torej vse, kar hočete, da bi ljudje storili vam, tudi vi storite njim!

Stara zaveza in izkušnje biblijskih osebnosti so nam zgled, kaj se zgodi, npr. če grešimo. Vsi poznamo zgodbo kralja Davida, kako si je poželel lepotico Batšebo in je zanosila z njim (2 Samuel 11). Njenega moža pa je namerno po generalu Joabu poslal v prvo bojno črto in je namestil njegov umor. David je torej prekršil več Božjih zapovedi in posejal zlo:

• Poželel si je sosedovo ženo – 10. zapoved

• Zagrešil je prešuštvo – 7. zapoved

• Urija je poklical s fronte in je hotel, da gre spat domov k Batšebi, da bi mu podtaknil svojega spočetega otroka. Ni mu uspelo, Urija ni hotel iti k ženi – do neke mere 9. zapoved

• Zagrešil je umor – 6. zapoved

To je bilo Davidovo sejanje, ki je bilo seveda hudobno v Božjih očeh. Kakšna pa je bila njegova žetev? Bog mu jo je napovedal po preroku Natanu. Žetev je bila sorodna sejanju,  zelo boleča, tako da se Davidu ni splačalo grešiti. Greh se ne splača, ker sejanje vedno prinese več sadov zla in trpljenja, ki nas zadenejo. Splača pa se delati dobro, ker bomo želi dobro in obilno.

David se je spokoril, prosil je Boga odpuščanja in Bog mu je greh odpustil. Toda posledice  greha, to je žetev kot posledica sejanja zla, so kljub temu vstopile  v Davidovo življenje in to iz njegove lastne družine.

Bog mu je rekel:

2. SAMUEL 12: 9 Zakaj si zaničeval GOSPODOVO besedo, da si storil, kar je hudo v njegovih očeh? Z mečem si pobil Hetejca Urijája in vzel njegovo ženo sebi za ženo, njega pa si ubil z mečem Amóncev.

10 Zato se zdaj meč nikoli ne bo umaknil od tvoje hiše, ker si me zaničeval in vzel ženo Hetejca Urijája, da bi bila tvoja žena.‹

11 Tako govori GOSPOD: ›Glej, iz tvoje hiše bom spravil nesrečo nadte. Pred tvojimi očmi bom vzel tvoje žene in jih dal tvojemu bližnjemu, in legel bo s tvojimi ženami pred očmi tega sonca. 12 Ti si sicer to storil na skrivaj, jaz pa bom to storil pred vsem Izraelom in pred soncem.‹«

13 David je rekel Natánu: »Grešil sem proti GOSPODU.« Natán je rekel Davidu: »GOSPOD ti je tudi odpustil greh – ne boš umrl.

14 Toda ker si s tem dejanjem pohujšal GOSPODOVE sovražnike, ti bo umrl sin, ki se ti bo rodil.«

Iz Davidovega življenja lahko vidimo, da podobno kot v naravi vse rodi po svoji vrsti, tudi duhovno sejanje in žetev rodi po svoji vrsti. David je dal umoriti moža Urijaja z mečem in si je s tem zasejal sovražne okoliščine do konca življenja. Če ne bi grešil, bi lahko dosmrtno vladal v miru, kot je njegov sin Solomon za njim. Ker je posejal prešuštvo, je trpel zaradi prešuštva. David je imel 10 žena in je plačal desetkratno ceno, ko se je njegov sin Absalom uprl in obrnil proti njemu. Prešuštvoval je z vsemi očetovimi ženami na strehi hiše pred očmi vsega Jeruzalema. Ker se je Davidu iz prešuštva rodil sin, Bog ni dovolil, da bi živel. Po rojstvu je zbolel in po nekaj dneh umrl.

Zakonitost, da žanješ prav tak sad, kot si ga sejal, vidimo tudi v Pavlovem življenju. Pavel je sprva preganjal kristjane, vklepal jih je v verige in zapiral. Po spreobrnjenju je bil sam  zelo preganjan zaradi Jezusovega evangelija, velikokrat je bil vklenjen v verige in veliko let je preživel v zaporu. Prej je bil med odgovornimi za Štefanovo kamenjanje, pozneje je bil sam kamnan skoraj do smrti.

Eden najbolj vidnih primerov delovanja te zakonitosti je tudi očak Jakob. Že njegovo ime pomeni 'spodrivač' oz. nekdo, ki si s prevaro prilasti mesto, ki pripada drugemu. In kakor se je Jakob obnašal do drugih, tako je doletelo tudi njega. Jakob je bratu Ezavu v času njegovega slabega počutja odvzel prvorojenstvo. Potem mu je s prevaro ukradel še blagoslov. Zato je moral bežati v Haran k sorodnikom iz Abrahamove družine. Tam ga je doletelo, da je služil Labanu, svojemu stricu, ki je bil vsaj takšen prevarant kot Jakob in ga je varal na različne načine.

Jakob je ljubil njegovo hči Rahelo, toda Laban ga je ukanil in mu za ženo najprej dal prvorojeno Leo. Potem ga je varal pri plači, pri ovcah in svojih obljub ni izpolnjeval. Pozneje so Jakoba prevarali lastni otroci. Brata Jožefa so prodali za sužnja v Egipt. Njegovo obleko pa so prepojili s kozjo krvjo in s tem očeta prepričali, da so ga raztrgale zveri. S kozjo kožo je Jakob prevaral očeta Izaka, da si je prilastil blagoslov, ki je pripadal prvorojenemu bratu Ezavu. S suknjo pomočeno v kozjo kri je bil prevaran sam, češ da mu je umrl sin, ker so ga raztrgale zveri. To je Jakobu ranilo srce. Sejal je prevaro in je oškodoval druge, zato je bil sam mnogokrat prevaran in oškodovan.

Iz gornjega se lahko naučimo, da nam Bog odpusti izpovedan greh, toda greh nam  pusti posledice. Zaradi kraje bomo šli v zapor, zaradi alkoholizma bomo izgubili službo ali družino in zapravili leta življenja, s prešuštvom si uničimo zakon, če smo netili prepire ali obrekovali, bomo izgubili prijatelje itd. Skratka sejanje slabega nam bo prineslo trpljenje in žalost. Zaradi tega, ker se je nekdo spreobrnil, v njegovem življenju ne bo vse kar čez noč pospravljeno. Morda bo moral še nekaj mesecev ali let pospravljati žetev sejanja zla, preden se bo vsega očistil. Ne odnehajmo zaradi posledic starih grehov. Je le vprašanje časa, ko bo takšna žetev minila in bo prišla boljša.

Tretja zakonitost  sejanja je, da vedno žanjemo enkrat v poznejši sezoni, nikoli takoj. Večina ljudi se tega ne zaveda, zato je nepoznavanje in nezavedanje teh zakonitosti še toliko bolj nevarno. Galačanom 6:7 začne govoriti o tej zakonitosti z besedami: »Ne slepite se!« Ali: ne varajte se zaradi nevednosti! Ker ne vidimo takojšnjih rezultatov, mislimo, da se bomo posledicam naših slabih dejanj izmuznili, vendar ni tako. Ta zakonitost bo vedno delovala, tudi če se je ne zavedamo. Žetev zagotovo pride, čeprav je včasih niti ne prepoznamo. Lep primer sem doživel lansko leto, ki sem ga prepoznal kot žetev naših molitev, ki smo jih sejali. Petnajst in let več sem in smo molili za prijatelje in znance, a vsa leta se ni nič zgodilo. Toda lani so bile okoliščine ugodne in se je eden za drugim odrešilo kar enajst ljudi, večinoma tisti, za katere smo že dolgo molili, hvala Bogu. Morda vedno ne bomo prepoznali žetve, toda občutili pa bomo, ali je v našem življenju blagoslov ali pa 'meč' prekletstva. Salomon nam to pove v knjigi:

PRIDIGAR 8:11  Ker obsodbe nad hudodelci ne izpolnijo takoj, ljudem pač narašča pogum, da delajo húdo.

Žetev zanesljivo pride v poznejši sezoni in se ji ne moreš izogniti. Današnja družba ni vajena čakati. Vse je 'instant' – takoj: hitra hrana, takojšnji nakupi na kredit, na računalniku kupujemo le na 'klik' gumba. Potrpežljivosti ni več. Toda kdor hodi z Bogom, kmalu spozna, da je potrpežljivost ena prvih in glavnih vrlin, ki se jih moramo naučiti. Božja mlinska kolesa se vrtijo vztrajno, zelo počasi in meljejo zelo na drobno. Zato mnogi, ker ne vidijo takojšnje žetve, izgubijo vero v sejanje dobrih del in nehajo graditi zaklade v nebesih. Kristjani moramo gledati na življenje s perspektive večnosti, ne le od danes na jutri.

Nekdanji marinec je več kot 15 let govoril o odrešenju, o nebesih in peklu mornarjem v pristanišču v Sydneyu in v tem času se pred njim ni odrešil niti eden. Toda prišel je dan, ko je Bog povezal niti skupaj in je mož izvedel, da se je odrešilo na stotine ljudi, ki jim je pričeval, po vsem svetu.

1 KORINČANOM 15:58 Zato, moji ljubi bratje, bodite stanovitni, neomahljivi, nadvse uspešni v Gospodovem delu, ker veste, da vaš trud v Gospodu ni prazen.

GALAČANOM 6:9 Ne naveličajmo se, ko delamo dobro; kajti če se ne utrudimo, bomo ob svojem času želi.

JAKOB 5:7-8 Zato, bratje, potrpite do Gospodovega prihoda! Glejte, poljedelec pričakuje dragocen sad zemlje in potrpežljivo čaka, dokler ne prejme zgodnjega in poznega dežja. 8 Potrpite tudi vi; utrdite svoja srca, kajti Gospodov prihod je blizu.

Bog ima svoj čas za vse in ničesar ne moremo prehiteti.

Četrta zakonitost  sejanja je, da vedno požanjemo več sadov, kot smo posejali zrn semena. Ta zakon vidimo v kmetijstvu in tudi v Sv. pismu je očiten.

OZEJ 8:7 pravi: Ker sejejo veter, bodo želi vihar.  Veter govori o nečem minljivem, brezplodnem, mesenem, o nečem, kar je neumno in nima smisla. Kakor ne vemo, od kod prihaja veter, tudi ne vemo, kam odide. Žetev viharja pa govori o katastrofi in uničenju zaradi neumnega sejanja. Če sejemo napačna in nesmiselna dejanja, bo nad nas prišlo nekaj pogubnega.

PREGOVORI 22:8 (Ekum.) Kdor krivico seje, žanje nesrečo, in ves njegov trud je zanič.

Besedo nesreča prevajajo tudi: katastrofa, nevšečnosti, jalovost, ničevost, prazne reči. Če boste živeli krivično, se boste v življenju trudili zaman. Vaše delo se bo izjalovilo, držale se ga bodo nevšečnosti in polomija. David je legel s sosedovo ženo, toda požel je veliko več. Njegov sin je legel z desetimi njegovimi ženami.

Toda nikar ne mislite, če ste delali slabo, da ste pogubljeni in za vas ni več upanja. David se je takoj po soočenju s prerokom Natanom, ki mu je povedal besede od Boga, spokoril, obžaloval svoj greh in prosil Boga odpuščanja. Kljub veliki hudobiji in hudim posledicam greha, ki jih je pozneje doživel, je bil David še vedno Božji prijatelj in mož po njegovem srcu (Apostolska dela 13:22). Zato naj vas pretekli grehi ne težijo in ne zavirajo, ne dovolite, da bi vas hudič obtoževal, če ste se jih spokorili in jih opustili. Ne glejte nazaj, ampak bojte se Boga in izpolnjujte njegovo voljo, pa vas bo blagoslovil. Z današnjimi dejanji in odločitvami si krojimo svojo prihodnjo usodo.

Peta zakonitost  sejanja je, da žanjemo sorazmerno posejani količini. To ni isto kot prejšnja zakonitost. Če posejemo pest semena, bomo poželi samokolnico sadov, če pa posejemo vrečo semena, bomo poželi prikolico sadov. Od Boga je odvisno, koliko pomnoži pridelek (2 Korinčanom 9:10), od nas pa, koliko semena bomo posejali:

2 KORINČANOM 9:6 To pa rečem: kdor varčno seje, bo tudi varčno žel, kdor pa obilno seje, bo tudi obilno žel.

PREGOVORI 11:24-28 Eden razsiplje in še bogatí, drugi stiska čez mero, pa leze v revščino. 25 Kdor je radodaren, bo sit, kdor daje piti, bo napojen. 26 Kdor zadržuje žito, ga ljudstvo preklinja, blagoslov pa je nad glavo tega, ki ga prodaja. 27 Kdor si prizadeva za dobro, si pridobiva naklonjenost, kdor pa snuje hudobijo, ga bo zadela. 28 Kdor zaupa v svoje bogastvo, propade, pravični pa poganjajo kakor zelenje.

Torej, če smo skopi v dajanju, bomo skopo želi, če pa obilno in radodarno dajemo, bomo tudi obilno želi. Če se trudimo in sejemo v duhovno, bomo obilno želi duhovne blagoslove. Če pa sejemo v meso, bomo obilno želi mesenost. Zato pa, če hočemo imeti obilje, bodimo radodarni. Če bomo le grabili skupaj, bomo na koncu revni. To so zakonitosti, ki delujejo. Pri Davidu lahko vidimo, kako je njegov greh, ki ga je hotel prikriti, da se ne bi razvedel in ga osramotil, sprožil druge, še hujše grehe.

Šesta zakonitost: žanjemo, kar so drugi posejali. Vsi si želimo žeti, kar smo dobrega sejali. Toda Biblija govori tudi, da se včasih kdo trudi in seje, vendar požanje žetev nekdo drug. Oba bosta v večnosti nagrajena in se bosta veselila, toda prvi ne bo udeležen pri žetvi.

JANEZ 4:35 Ali ne pravite vi: ›Še štiri mesece in žetev bo tu.‹ Glejte, jaz pa vam pravim: Povzdignite oči in poglejte polja, da so bela (zrela) za žetev. 36 Žanjec prejema plačilo in spravlja pridelek za večno življenje, da se bosta skupaj veselila sejalec in žanjec. 37 V tem je namreč resničen izrek, da ›eden seje, drugi žanje‹. 38 Poslal sem vas, da boste poželi, za kar se niste trudili. Drugi so se trudili, vi pa ste vstopili v njihov trud.

Ne žanjemo vedno le od svojega sejanja, ampak tudi od sejanja drugih, dobro in slabo. Kakšno žetev imamo, če so že naši starši in dedje opravljali Božjo službo in nam postavili močne temelje! Možnosti za žetev bo velika, ker bomo želi sadove njihovega sejanja. Če pa smo iz raztrgane družine in so bili starši alkoholiki, smo ranjeni, prizadeti, zavrženi, kako težko bomo prišli do dobre žetve! Božja milost nam bo pomagala, če smo veliko slabega podedovali. Včasih moramo prelomiti jarem prekletstva, ki so ga zasejali predniki in se z Božjo pomočjo osvoboditi njihove žetve zla. Zato se moramo starši še toliko bolj zavedati, da ne živimo le zase, ampak tlakujemo prihodnost tudi svojim otrokom. Z alkoholizmom, ločitvijo itd. jim lahko uničimo življenje.

Dediščina cerkve, mest ali naroda in sejanje prednikov močno vpliva na naš sad. V Sloveniji je trda zemlja in žuljava žetev, ker je bilo premalo »Trubarjev« pred nami. Če bi bilo nekaj deset ali sto velikih Božjih mož v zadnjih stoletjih, koliko več bi danes želi. Toda čas žetve človeštva je blizu in Bog bo nadoknadil, kar še ni bilo narejeno. Vpliv drugih nas spodbuja ali zavira. Jozue, Kaleb in Mojzes bi lahko v enem letu vstopili v obljubljeno deželo, pa so bili obsojeni na 40-letno tavanje zaradi trdovratnosti in nevere izraelske množice.

Sedma zakonitost: Polno žetev za dobro sejanje požanjemo samo, če smo zvesti in vztrajamo do konca.

GALAČANOM 6:9 Ne naveličajmo se, ko delamo dobro; kajti če se ne utrudimo, bomo ob svojem času želi.

Po sejanju hudega bo slabo prišlo samo po sebi. Dobro pa je treba kultivirati, zalivati in vztrajati do konca, da prejmemo sadove. Analogijo prav gotovo najdemo v vrtnarjenju. Če bomo posejali dobro seme in ga zapustili, ga bo plevel prerasel in zatrl. Ko pride vročina, se bo brez zalivanja vse posušilo. Tudi proti škodljivcem se moramo boriti. Torej, če hočemo kaj pridelati, moramo vztrajati, kultivirati in delati vse do konca. Verjetno se moramo tudi česa naučiti, kaj prebrati ali koga ubogati, da pravilno ravnamo s povrtninami. Za dober pridelek potrebujemo znanje in izkušnje. Podobno je v duhovni hoji in delu.

Sovražnik se vedno trudi v naše delo posejati ljuljko in plevel. Ne domišljajmo si, da, če delamo dobro, bo šlo brez problemov. Celo, ko je Jezus posejal dobro seme, je prišel sovražnik in vmes posejal ljuljko (Matej 13:25). Zato bodimo budni in pripravljeni, da se soočimo z delovanjem hudiča, ki bo nasprotoval in skušal škoditi našemu delu.  Onemogočimo ga in preženimo. Hudič hoče poteptati posejano Besedo, uničiti vero in odvleči vernike, posebej mlade, stran od Boga. Spomnimo se Nehemijeve obnove jeruzalemskega obzidja, ko so morali zaradi hudičevega nasprotovanja graditi z eno roko, v drugi pa so držali meč, pripravljeni za boj z nasprotnikom (Nehemija, 4. poglavje).

Mnogi kristjani padejo, medtem ko se trudijo služiti drugim. Ne smemo dovoliti, da plevel zraste v našem vrtu, medtem ko se trudimo, da ga populimo pri drugih. To se lahko zgodi, ko zaradi prezaposlenosti zanemarjamo svoje otroke, svojega zakonca ali branje Besede in naš čas z Bogom.

Naslednja zakonitost je tudi pomembna. Tisti, ki dela in se trudi, mora prvi prejeti svoj delež žetve. To ni sebično, to je potrebno za obstoj in preživetje.

2 TIMOTEJ 2:6 Kmet, ki se trudi, ima prvi pravico pobirati sadove.

V Bibliji tudi vidimo, da nekateri Božji ljudje za svoje dobro sejanje sploh niso prejeli žetve v svojem zemeljskem življenju. Zdržali so preganjanja in vztrajali v dobrih delih, ker so gledali na svoje življenje s perspektive večnosti in žetve oz. graditev zakladov v nebesih.

HEBREJCEM 11:37-39 Kamnali so jih, žagali, umirali so pobiti od meča, okrog so hodili v ovčjih kožuhih in kozjih kožah, trpeli so pomanjkanje, stiske in zatiranje. 38 Tisti, ki jih svet ni bil vreden, so se potikali po puščavah, po gorah, po votlinah in podzemeljskih jamah. 39 Zaradi vere je bilo za vse te pričano, vendar niso dosegli izpolnitve obljube …

Osma zakonitost: Nemočni smo glede lanske žetve, lahko pa vplivamo na letošnjo. Vemo, da kmet nima vsako leto enake žetve, včasih ima boljšo, drugič slabšo. Z boljšo mehanizacijo, gnojili in znanjem pa se vedno trudi za boljšo žetev. Življenje nam prinaša vedno nove okoliščine, dobre in slabe, vsak dan se moramo odločati. Včasih ga polomimo in napake nam vzamejo voljo, da bi sejali naprej. Toda iti moramo dalje in sejati dobro seme ne glede na napake in padce.

a) Vedeti moramo, da ne moremo vplivati na lansko žetev. Sv. Duh nas je lansko leto vodil in blagoslavljal, zato smo izkoristili vse prilike. Toda, če zaspimo na lovorikah lanskega leta, ali bomo letos imeli enako uspešno leto?

b) Sprejmimo napake lanskega sejanja s posledicami vred, ne glejmo nazaj, da bomo mogli ubrati najboljšo pot naprej. Hudič nas hoče zaustaviti še posebej, če ga kaj polomimo in nam vcepi napačno mišljenje, da smo zanič, zguba in da iz nas nikoli nič ne bo. Hoče, da mislimo, da smo doživljenjsko zapravili priložnosti za uspeh. Bog pa iskrenim odpušča in hoče, da gremo naprej, imamo nove možnosti za uspeh in nadaljujemo z dobrim sejanjem. Seveda pa se moramo na napakah kaj naučiti, da jih ne ponovimo.

Napakam in padcem se ne smemo pustiti zlomiti. Preizkušnje pridejo zato, da nas izgrajujejo. Težave morda človeku uničijo posel, a ga istočasno izgradijo in prekalijo. Na Filipinih imamo kolegico, ki je bila zelo uspešna v poslu. Zaslužila je veliko denarja, toda časa za Boga je imela vse manj in mu je končno obrnila hrbet. Potem je prišla poplava in ji je odnesla vse, kar je imela. V tem je spoznala Božjo roko. Z možem sta se odločila služiti Bogu in imata zdaj svojo hitro rastočo cerkev v Gapanu. Udarec mesenemu je lahko največji blagoslov za duhovnega človeka.

c) Posvetiti se moramo letošnjemu sejanju in žetvi. Moliti moramo in iskati nove priložnosti za služenje in sejanje. Načrtovati moramo nove evangelizacije in načine, kako dosegati ljudi. Sejati in moliti moramo za prihodnost.

d) Na uspešnost naše žetve ne smemo gledati tako kot gleda svet. Napake in padci so lahko boleči in vzamejo čas, da se poberemo in nadoknadimo izgubljeno. Življenje ni le uspeh. Tudi na cesti imamo jame in grbine, obvoze in celo nesreče. Podobno tudi na duhovni poti. Svet gleda na vse profitno, po statističnih številkah uspešnosti in za svoje ime, korist in slavo. V krščanstvu pa delamo vse Bogu v slavo, za korist drugih in seveda neprofitno, nepridobitno. Morda se bomo trudili in sejali, uspeh pa bo požel nekdo drug. Toda resnično plačilo za svojo setev bomo prejeli šele v večnosti. Bog ne bo pozabil našega truda.

Zato pa je potreben značaj. Uspeh pride s poslušnostjo Bogu, ko rastemo in postajamo podobni Jezusu. Ljudje se morda večkrat počutimo neuspešne in smo razočarani, na koncu pa nam bo Jezus rekel: Dobro si opravil moj zvesti služabnik. Kdo drug pa bo ves ponosen rekel: Uspešen sem bil, veliko denarja sem dajal cerkvi, imel sem lep položaj. Bog pa mu bo dejal: Pomakni se nazaj, ker me nisi iskal in hodil po moji volji.

Vsak dan skrbimo za svojo duhovnost. Imejmo svoje oči uprte v Boga in mu zaupajmo. Mi lahko nadziramo in vplivamo na svoje duhovno življenje. Na marsikatero okoliščino pa nimamo vpliva, vendar ga Bog ima in zaupajmo mu v tem, kar dela. Disciplinirajmo svoje življenje.

Branko Dežman