ponedeljek, 20. december 2021

PRIPOMOČEK ZA BRANJE BIBLIJE

 





ODREŠENJE

 

Odrešenje

December 2021

 

Ko si še grešnik, se ne zavedaš, da pripadaš kraljestvu duhovne teme, da si posoda za nečast, kar pomeni, da si orodje hudiča, ker si duhovno na njegovi strani. Si sovražen Bogu, četudi misliš, da nisi. Ker smo padlo človeštvo, si že od rojstva duhovno mrtev. Zaradi greha si duhovno onesnažen in nesvet. Tvoj status je: si pod Božjo jezo, ki se bo nekega dne razodela tako tebi osebno kot tudi vsemu brezbožnemu človeštvu, razen če si se pripravljen spremeniti … Zato vsak človek rabi odrešenje. Bog te ljubi in vsakomur daje možnost odrešenja. Izognil se boš Božji jezi in sodbi. Stopi na stran Boga.

RIMLJANOM 6:23 Plačilo za greh je namreč smrt; Božji milostni dar pa je večno življenje v Kristusu Jezusu, našem Gospodu.

Bog te kliče, da vstopiš v Božji blagoslov in v osebni odnos z Njim. Zato je bil Jezus darovan na križu in je plačal ceno za greh in nas je odkupil prekletstva. Omogočil ti je, da se preseliš iz kraljestva teme v kraljestvo luči v Božjo prisotnost. S tem postaneš državljan nebes in član Božje nebeške družine.

Kaj pomeni beseda odrešenje? Večina kristjanov reče: … da se rešiš večne pogube in prejmeš večno življenje. Tudi da se očistiš in rešiš greha, kazni za greh in njegovih pogubnih posledic in pogube v peklu. Vse to je res, toda pomen besede je še veliko širši.


Kaj še pomeni beseda odrešenje in kaj nam odrešenje prinese?


Ob odrešenju se preselimo iz kraljestva teme, ki mu gospoduje satan, in vstopimo v Božje kraljestvo.

Bog nam nudi varnost in zaščito v naravnem in duhovnem. V težavah se vedno zatečemo k njemu pod njegove »peruti«.

Kot bivši sužnji grehu smo odkupljeni, osvobojeni. Bog hoče, da smo svobodni vsakega jarma, strahov, krivde, žalovanja, zamer, grenkob, odvisnosti, raznih travm, depresij itd.

Posvečeni smo, pregrada greha med nami in Bogom je odstranjena. Vstopimo v osebni odnos z Bogom. Začne nam odgovarjati na molitve. Postanemo Božji sin/hči. Imenujemo se Božji sveti.

Sv. Duh nam nudi poroštvo, jamstvo, zagotovilo (Sv. Duha), da smo Božji. Če je Sv. Duh v nas, je to garancija, da imamo večno življenje in smo državljani nebes. Vsak kristjan mora biti prepričan, da ko umre, bo šel v nebesa.

Kot grešnikom nam je odpuščeno, opravičeni smo, duhovno oprani v Jezusovi krvi, tudi tisti, ki je prej ropal in moril. Hudič nima več legalne oblasti, da bi nas obtoževal in uporabljal za zla dejanja.

Stopamo na pot prizadevanja za pravičnost in bomo na koncu postali popolni.

Ob odrešenju vstopimo iz Bogu sovražnega grešnega življenja v mir in spravo z Bogom. Če nimamo sprave z Bogom, ne moremo imeti miru. Ob spreobrnjenju začutimo, da je v naše srce vstopil Jezusov mir, ki ga nikoli prej nismo poznali. On je knez miru.

Božja volja je celovitost, zdravje, ohranitev, vzdrževanje.

Kot duhovno mrtvi pri odrešenju doživimo regeneracijo, duhovni preporod oz. ponovno rojstvo. Stare posvetne stvari so minile in zaživimo novo življenje, ki je Bogu po volji. Postanemo novi človek. Prej smo bili duhovno slepi. Duhovne oči se nam odprejo in začenjamo razumeti, kaj Bog dela na zemlji.

Z odrešenjem smo posvojeni v Božjo družino – postanemo Božja last, oddvojeni za Boga, posinovljeni Božji sinovi, sodediči Božjega stvarstva s Kristusom. Smo kralji in duhovniki v Božji službi.

Ko smo odrešeni, pričakujemo oslavljenje ob dnevu Božje sodbe. Bog nam bo takrat odvzel padlo grešno naravo in nam dal popolno nebeško naravo in nesmrtna nebeška telesa.

Odrešenje nam omogoči, da živimo posvečeno, Bogu všečno življenje in smo osvobojeni vsakega jarma in sužnjevanja. Rešen smo strahu in nemira.

 Če rečeš: Odrešen sem, to pomeni, da si deležen vsega tega, kar smo zgoraj našteli. Ime Jezus ali Yeshua pomeni odrešenje in vključuje vse, kar smo našteli. Ko stopiš na pot z Jezusom, ti nudi vse duhovne blagoslove in ugodnosti, ki si bil prej zanje slep. Odrešenje je največji duhovni blagoslov in je bolj pomembno kot vse drugo zemeljsko. Bolj pomembno kot poroka ali doktorat. Odrešenje je vrata, skozi katera vstopiš v druge duhovne blagoslove. Odrešenje pomeni začetek vsakršnih duhovnih blagoslovov. Veliko jih je v Bibliji.

EFEŽANOM 1:2 … milost vam in mir od Boga, našega Očeta, in Gospoda Jezusa Kristusa. 3 Slavljen Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki nas je v nebesih v Kristusu blagoslovil z vsakršnim duhovnim blagoslovom


JANEZ 3:16
Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje. 17 Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil. 18 Kdor vanj veruje, se mu ne sodi; kdor pa ne veruje, je že sojen, ker ne veruje v ime edinorojenega Božjega Sina. 19 Sodba pa je v tem, da je prišla luč na svet in so ljudje bolj ljubili temo kakor luč, kajti njihova dela so bila hudobna.

 Branko Dežman

sreda, 3. november 2021

JOŽEF PONAZARJA JEZUSA

 JOŽEF PONAZARJA JEZUSA

November 2021




JANEZ 17:1 Ko je to izrekel, je povzdignil oči proti nebu in dejal: »Oče, prišla je ura. Poveličaj svojega Sina, da Sin poveliča tebe, 2 kajti dal si mu oblast nad vsemi živimi bitji (mesom), da bi dal večno življenje vsem, ki si mu jih dal. 

9 Jaz prosim zanje. Ne prosim za svet, temveč za tiste, ki si mi jih dal, ker so tvoji; 10 in vse moje je tvoje, in kar je tvoje, je moje in poveličan sem v njih.

Bog je Stvarnik in vir vsega, kar obstaja.

RIMLJANOM 11:36 Kajti iz njega, po njem in zanj je vse: njemu slava na veke! Amen.

Iz Boga izvira vse. Po Jezusu pa je vse nastalo in je zanj.

1 KORINČANOM 8:5 Če pa tako imenovani bogovi na nebu ali na zemlji obstajajo – in res obstaja veliko bogov in gospodov – 6 je vendar za nas en Bog, Oče, iz katerega je vse, mi pa zanj, in en Gospod, Jezus Kristus, po katerem je vse in mi po njem.

Vse je za Jezusa.

HEBREJCEM 2:10 On (Jezus), za katerega je vse in po katerem je vse, je namreč veliko sinov pripeljal v slavo. Zato se je spodobilo, da je tistega, ki je začetnik njihovega odrešenja, izpopolnil s trpljenjem. 

KOLOŠANOM 1:15 Ta je podoba nevidnega Boga, prvorojenec vsega stvarstva, 16 kajti v njem je bilo ustvarjeno vse, kar je v nebesih in kar je na zemlji, vidne in nevidne stvari, tako prestoli kakor gospostva, tako vladarstva kakor oblasti. Vse je bilo ustvarjeno po njem in ZANJ. 17 On je obstajal pred vsemi stvarmi in v njem je utemeljeno vse 18 in on je glava telesa, to je Cerkve. On je začetek, prvorojenec med mrtvimi, tako da je postal prvi med vsemi stvarmi. 19 Bog je namreč hotel, da se je v njem naselila vsa polnost (Božanstva ) ...

Jezus je Božji prvorojenec. On je dedič vsega stvarstva, mi pa smo sodediči skupaj z njim, ne le Zemlje (Matej 5:5), ampak vsega (Razodetje 21:7 Kdor bo zmagal, bo vse podedoval).

HEBREJCEM 1:2 Njega je postavil za dediča vsega in po njem je tudi ustvaril svetove. 3 On je odsvit njegovega veličastva in odtis njegovega obstoja, z besedo svoje moči nosi vse. 

RIMLJANOM 8:16 Sam Duh pričuje našemu duhu, da smo Božji otroci. 17 In če smo otroci, smo tudi dediči: dediči pri Bogu, sodediči pa s Kristusom, če le trpimo z njim, da bomo z njim tudi poveličani. Trpimo zato, da se bomo izpopolnili. 

Gornji odlomki razodevajo Boga in Jezusa, povedo, za koga je bilo vse ustvarjeno, komu pripada vse stvarstvo. Jezus je lastnik vsega, vendar imamo tudi mi obljubljeno dediščino in solastništvo skupaj z njim. To bi nas moralo spodbuditi za prizadevno služenje Bogu.

Za boljše razumevanje, kdo Bog je in kdo Jezus in kakšen je njun medsebojni odnos, nam govori življenjska zgodba Jožefa, Jakobovega sina. Jožef simbolizira Jezusa, faraon pa simbolizira Boga. Jezus v Razodetju 3:21 pravi: Kdor zmaga, mu bom dal, da sede z menoj na moj prestol, kakor sem tudi sam zmagal in sédel s svojim Očetom na njegov prestol.



Prestol, ki je v nebesih v Novem Jeruzalemu, je Božji in Bog ga deli z Jezusom, ki sedi na njegovi desnici. On ima oblast nad vsem. Prestol Očeta kaže na to, da je on največji in imenovan tudi vsemogočni, čeprav Jezus sedi ob njem z enako avtoriteto. Janez 14:28 … saj je Oče večji od mene. 

MATEJ 26:64 Toda povem vam: Poslej boste videli Sina človekovega sedeti na desnici Moči (Božji desnici) in priti na oblakih neba.«

Enakost med njima je v avtoriteti, ki jo je Bog dal Jezusu. Toda Jezus vedno izpolnjuje voljo Očeta in vse dela v imenu Očeta. Takšen odnos vidimo pri faraonu in Jožefu. Faraon je dal vso oblast nad Egiptom Jožefu. Toda na prestolu je bil faraon in Jožef je izvrševal njegovo voljo. Imel pa je vso faraonovo oblast, kot bi sedel na njegovi desnici. Celo klanjali so se mu. (Geneza 41:43) Faraon mu je dal pečatni prstan, kar je isto kot faraonov uradni podpis dokumentov. 

Jožef ni bil brez greha, toda bil je pravičen in ni podlegel skušnjavam. Mislim, da Biblija ne omeni nobenega njegovega greha. Tudi ko je šel skozi najhujše preizkušnje, je bil bogaboječ. V veri je stal popolnoma sam, le Bog je bil z njim. V pravičnosti je bil podoben Jezusu. Ko je bil Potifarjev suženj in se ga je lotila gospodarjeva žena, je rekel: Kako naj torej storim tako veliko hudobijo in se pregrešim zoper Boga? Zbežal je od nje. (Geneza 39:9)

Jožef je bil podobno kot Jezus prezirljivo zavržen. Njegovi bratje so ga sovražili in so ga nameravali umoriti, potem pa so prodali v suženjstvo. Bil je lažno obtožen in zaprt okrog 13 let. V popolnem brezupu je plačeval ceno za svojo prihodnost. S trpljenjem je brusil svoj značaj. Ni izgubil vere, ker je bil Bog z njim in ga je blagoslavljal tudi v težavnih okoliščinah. Jožef je nastopil svojo čudežno službo, ko je bil star 30 let. Bil je odličen gospodarstvenik, ekonomist in bankir. Ni se šolal na univerzi, ampak v zaporu. Bog mu je dal sposobnosti. Faraon mu je dal pogansko ženo Asenato. To simbolizira nas kristjane, ki smo iz vrst poganov postali Jezusova nevesta.

Jožef je bil središče, srce Egipta. Ljudje iz vseh krajev Egipta in iz drugih dežel so se mu hodili klanjat in so ga prosili za žito. Če so prišli k faraonu z besedami: Daj nam hrane, jim je rekel: Pojdite k Jožefu in storite, kar vam reče. Bil je upravitelj vseh skladišč in zakladnic Egipta in je odločal o vsem. Imel je naravno oblast nad celotnim Egiptom, ki je bil v tistem času podobna velesila, kot so danes ZDA. S svojo modrostjo in Božjim blagoslovom je Jožef rešil smrti mnoge ljudi v času sedemletne lakote. Mnogim je rešil življenje, da niso umrli od lakote. Jezusa so tudi bratje Judje umorili. Mnoge Jezus rešuje peklenske pogube.

GENEZA 50:15 Ko so Jožefovi bratje videli, da je oče umrl, so rekli: »Kaj, če nas bo Jožef sovražil in nam hotel povrniti vse húdo, ki smo mu ga prizadeli!« 16 Pristopili so k Jožefu in rekli: »Tvoj oče je pred smrtjo zapovedal in rekel: 17 ›Tako recite Jožefu: Oh, odpusti vendar hudodelstvo svojih bratov in njihov greh!‹ Res so ti prizadeli húdo, a odpusti vendar zdaj hudodelstvo služabnikov Boga tvojega očeta!« Ko so mu to govorili, se je Jožef zjokal. Očitno je imel nežno, mehko srce. Odpustil jim je, ker je videl, da je bila njegova usoda Božji načrt. Jezus je odpustil Petru, ki ga je zatajil. Odpustil je tudi bratom Judom, ki ga niso sprejeli, so ga sovražili in dali križati. Prišel bo bivat mednje. 

18 Tedaj so prišli tudi njegovi bratje, se vrgli predenj in rekli: »Glej, tvoji sužnji smo!« 19 Jožef jim je rekel: »Ne bojte se! Sem mar jaz namesto Boga? 20 Hoteli ste mi sicer storiti húdo, Bog pa je to obrnil na dobro, da naredi to, kar je očitno danes: da ohrani pri življenju številno ljudstvo. 21 Ne bojte se torej! Poskrbel bom za vas in za vaše otroke.« Tako jih je tolažil in jim govoril na srce.

Bog tudi pravi: Pojdite k Jezusu. On vam bo dal kruha z nebes. Jezus bo tudi odrešil mnoge.

APOSTOL. DELA 4:12 V nikomer drugem ni odrešenja; zakaj pod nebom ljudem ni dano nobeno drugo ime, po katerem naj bi se mi rešili.



Jezusu je bila dana duhovna oblast in sedi na Božji desnici.

MATEJ 28:18 Jezus je pristopil in jim spregovoril: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji.

Jožef je bil nad vsemi in nad vsem v Egiptu, razen nad faraonom. Jezus je nad vsemi in nad vsem razen nad Bogom. 1 Korinčanom 15:27 … kajti vse je položil pod njegove noge. Ko pa pravi: »Vse je podvrženo,« je jasno, da razen tistega, ki mu je vse podvrgel. 28 Ko pa mu bo vse podvrženo, se bo tudi Sin sam podvrgel njemu, ki mu je vse podvrgel, da bo Bog vse v vsem.

Branko Dežman


sreda, 13. oktober 2021

BOŽJE NAGRADE

Oktober 2021


1 KORINČANOM 4:4 … Sodi mi namreč Gospod. 5 Ne sodite torej pred časom, preden pride Gospod, ki bo tudi osvetlil, kar je skrito v temi, in razkril namene src. Tedaj bo vsak prejel od Boga priznanje.

Čas prihaja za sodbo. Prihaja tudi čas za Božje priznanje. V naših človeških sodbah, dobrih ali slabih, se lahko motimo, ker ne poznamo ozadja. Bog vidi in sodi namene src. Kdor iskreno in zvesto služi Bogu, ga čakajo velike nagrade. Dobro je vedeti, kaj nas čaka, da smo bolj spodbujeni za služenje, kadar omahujemo. Kadar smo utrujeni in slabe volje, rečemo: Kaj mi koristi služiti Bogu in vse to samoodrekanje, žrtvovanje, da ubogam Božje postave (Malahija 3:14). Odgovor: Kar smo se žrtvovali pri služenju Bogu, nam bo povrnil stoterno. Stalo nas bo, da postanemo člani Božje družine in vstopimo v nebesa.

MATEJ 19:29 In vsak, kdor je zapustil hiše ali brate ali sestre ali očeta ali mater ali otroke ali njive zaradi mojega imena, bo prejel stokratno in dobil v delež večno življenje.

Bog nagradi 10.000 % več ali 100-krat več, kot nas stane. Nihče na Zemlji nam ne bo povrnil s takimi obrestmi. Pa tudi, če bi, bi vse minilo in prešlo, v večnosti pa je plačilo neminljivo.

ZA KAJ NAS BO BOG NAGRADIL?

Vsi vemo, da bomo nagrajeni za dobra dela. (Efež. 6:8) Nagrada bo, če se odpovemo sebi in svojemu egu (Matej 16:24-26). Nagrajeni bomo, če imamo sočutje do ubogih in jih blagoslovimo (Luka 14:13,14). 

Ljubite in delajte dobro ljudem, ki vas ne ljubijo in vam ne morejo vrniti, ampak vas celo sovražijo (Luka 6:35,36). 

Zaklad oz. nagrado v nebesih prejmemo tudi z dajanjem časa, denarja in imovine za Božje delo, sploh, če nas to nekaj stane (Matej 19:21). 

Če prenašamo razne sovražne okoliščine in škodo, ki nam jo delajo neverni, ter obenem zaupamo Bogu, bomo prejeli veliko plačilo (Hebr. 10:34,35).

Veliko plačilo je tudi za preganjanje in sramotenje (Luka 6:22,23).

In za nekvašeno in brezgrajno – sveto in pobožno življenje v pričakovanju in pospeševanju prihoda Jezusa (2 Peter 3:11-14).

Če bomo dobro izrabili svoje talente, možnosti in sposobnosti, ki nam jih je Bog dal, bomo dobili dvojno povrnjeno, pove prilika o talentih (Matej 25:14-23)

Vemo, da obstaja čas za sejanje, čas za zalivanje in čas za žetev. Te zakonitosti bodo vedno delovale.

GALAČANOM 6:9 Ne naveličajmo se, ko delamo dobro; kajti če se ne utrudimo, bomo ob svojem času želi. 

Kot zakon gravitacije tudi zakon sejanja in žetve v naravnem in v duhovnem in zakon Božjega nagrajevanja vedno veljata in delujeta (povezana sta s sodbo). Delujeta tudi, če je proces včasih našim očem neviden. Kaj pomeni »ob svojem času«? Lahko bomo želi čez 10 ali 30 let, marsikaj pa šele na sodni dan ob Jezusovem prihodu, ko bomo prejeli zaklade, ki smo jih gradili v nebesih. Ubogljivost nam prinese nagrade v večnosti, ki močno presegajo naše trenutne stiske.

RIMLJANOM 8:18 Mislim namreč, da se trpljenje sedanjega časa ne dá primerjati s slavo, ki se bo razodela v nas.

2 KORINČANOM 4:16 Zato ne omagujemo. Nasprotno, čeprav naš zunanji človek razpada, se naš notranji iz dneva v dan obnavlja. 17 Naša trenutna LAHKA STISKA nam namreč pripravlja čez vso mero težko, večno bogastvo slave, 18 ker se ne oziramo na to, kar se vidi, ampak na to, kar se ne vidi. Kar se namreč vidi, je začasno, kar pa se ne vidi, je večno.

Problem naše dobe je naša nepotrpežljivost – Bog ni »instant«. Zato mnogi obupajo in odnehajo. Toda Božja nebeška slava nas čaka in si je tudi predstavljati ne moremo, ker se z njo ničesar na Zemlji ne da primerjati. Če bi nam Bog dal le majhno mero svoje slave, bi zgoreli, ker naše meso tega ne bi preneslo. Charles Finney je vpil: »Dovolj, o Bog, umrl bom, če mi daš še več tvoje slave.« Ljudje smo brezbrižni do nebeških blagoslovov, kadar ne beremo Besede in je ne poznamo. Zaradi nevednosti pa lahko propademo. Ena od nagrad za naš trud, služenje in ubogljivost je kraljevanje skupaj z Jezusom. 

2 TIMOTEJ 2:12 Če z njim vztrajamo, bomo z njim tudi zakraljevali.

RAZODETJE 20:6 Blažen in svet, kdor ima delež pri prvem vstajenju! Nad takimi druga smrt nima nobene oblasti, ampak bodo postali Božji in Kristusovi duhovniki ter bodo kraljevali z njim tisoč let.

RAZODETJE 2:26 Kdor zmaga in vztraja do konca v mojih delih, temu bom dal oblast nad narodi;

RAZODETJE 3:21 Kdor zmaga, mu bom dal, da sede z menoj na moj prestol (ko bomo vladali z Jezusom na Zemlji), kakor sem tudi sam zmagal in sédel s svojim Očetom na njegov prestol (v nebesih). 

Najbolj pohvalne besede, ki jih bomo kdaj koli slišali, bodo Jezusove ob prvi sodbi: 


MATEJ 25:23 Gospodar mu je rekel: ›Prav (angl.: good job, dober si bil, dobro si opravil), dobri in zvesti služabnik! V malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil. Vstopi v veselje svojega gospodarja!‹

Ali bodo vsi kristjani deležni teh Jezusovih besed? Nikakor! Mnogi bodo vstopili, toda, ker so bili pasivni kristjani, ne bodo imeli zakladov v nebesih. Matej 6:19 pravi: Ne nabirajte si zakladov na Zemlji, ker bodo minili, raje si nabirajte neminljive zaklade v nebesih. Kjer je tvoj zaklad, tam je tvoje srce: v začasnem zemeljskem življenju ali pa v nebeškem kraljestvu.

Ne bomo imeli vsi enakega statusa in enakega položaja avtoritete v nebesih. Eden bo zadolžen za enajst mest, drug za pet, nekateri pa za nobeno. Bog ima pripravljeno sodbo z ognjem, ki bo preizkusila gorljivost oz. negorljivost naših del. Kaj najdemo, če najdemo zaklad? Ko skrinjo odpremo, najdemo zlato, srebro in drage kamne. To je negorljivo, vredno, za to lahko kaj kupimo. Če pa najdemo les in slamo, bomo razočarani, ker ni za drugega, kot da se pokuri. (1 Korinčanom 3: 12-15)

Nekateri kristjani se bodo sramovali, ko se bodo srečali z Jezusom in bodo dojeli, kaj vse so zamudili, ker niso služili Bogu (1 Janez 2:28). A ko bodo vstopili v večnost,  jim bo Jezus obrisal sram in solze z oči in v nebesih ne bodo več ničesar obžalovali. V nebesih se bodo od osebe do osebe zelo razlikovali prejeti položaj in nagrade ter kakšna Božja slava se bo razodela v posamezniku (Rimljanom 8:18). V nebesih ne bo ljubosumja, tekmovalnosti, več ali manj vrednosti. Kot skodela drži manj od sklede ali vedra, bo eden imel manj radosti, Božje slave ali drugih izkušenj kot drugi. Z našim služenjem že danes gradimo zaklade v nebesih. Izraba našega časa, služenje v veri, raba financ, talentov itd. bo oblikovala našo usodo v nebesih. Z odrešenjem imamo zagotovljen prost vstop v nebesa, toda nagrade so prislužene z našim trudom in žrtvovanjem za nebeško kraljestvo.

Tukaj pa se pojavi problem motivacije. Končna Laodicejska cerkev v našem obdobju nima ognja in motivacije. Zadosti imamo dela za golo preživetje v službi, za pokojnino. Kaj se nam je treba žrtvovati še za duhovne stvari? Vsi smo bolj ali manj nagnjeni k takšnemu razmišljanju. Če delamo ta mesec, vemo, da bo plača naslednjega. Pri Bogu pa delamo in vlagamo leta in desetletja. Morda smo deležni kakšnega blagoslova, tiste prave »plače« pa ni na vidiku. In tako izgubimo vizijo večnega plačila v nebesih. Čeprav smo slišali o tem, sčasoma podoba zbledi in rutina življenja izpodrine vizijo sejanja in Božjih nagrad, ki nas čakajo. Vsekakor ni narobe, da nas motivira, da obrodimo sadove in pričakujemo nagrade v nebesih. Ljudje vere so bili motivirani z obljubo plačila v večnosti. Kmet ve, če bo sejal, bo obilno žel. Mi pa to pogosto pozabljamo. 

Hebrejcem 11 omenja ljudi vere, ki so delali drastične življenjske projekte. Mojzes je zapustil lagodje in bogastvo dvora, da je ubogal Božji klic in vodil Izraelsko ljudstvo skozi puščavo. Izbral je muke in stres namesto lagodja. Vedel pa je, da je njegovo plačilo veliko. Pri vsem tem pa je najpomembnejše, da hodimo v Božji volji.

HEBREJCEM 11:24 Po veri je Mojzes odklonil, ko je odrasel, da bi ga imenovali sina faraonove hčere. 25 Raje si je skupaj z Božjim ljudstvom izbral trpljenje kakor kratkotrajno uživanje greha. 26 Zasramovanje maziljenca je imel za večje bogastvo kakor zaklade Egipta. GLEDAL JE NAMREČ NA POVRAČILO. 27 Po veri je zapustil Egipt. Ni se ustrašil kraljeve jeze, temveč je vztrajal, kakor bi gledal Nevidnega. (Mojzes je videl nevidnega Boga)

Tudi Pavel je vedel, da moramo z maratonskim tekom po pravilih plačati ceno (disciplina, predanost, zvestoba, sadovi). Minljiva mesena dela, ki ob sodbi zgorijo, je zamenjal z večnimi, duhovnimi, ki so po Božji volji in duhovno veljajo kot zlato, srebro in dragi kamni.

1 KORINČANOM 9:24 Mar ne veste, da tisti, ki tečejo na tekališču, res vsi tečejo, da pa le eden dobi nagrado? Tako tecite, da jo boste dosegli. 25 Vsak tekmovalec pa se vsemu odreče, ôni, da prejmejo venec, ki ovene, mi pa nevenljivega. 26 Zato jaz ne tečem kar na slepo, ne bojujem se, kakor bi mahal po zraku. 27 Nasprotno, trdo ravnam s svojim telesom in ga usužnjujem, da ne bi bil sam zavržen, ko oznanjam drugim.

Pavel se je bal, da bi bil zavržen zaradi mlačnosti. Močno se je zavedal svojih nagrad, v tem primeru krone pravičnosti. Pavel nas s svojim vzorom spodbuja, da imamo pred očmi nagrade, ko požrtvovalno delamo za Božje kraljestvo. Nagrade so večne in plačilo neizmerno veliko. To nas mora motivirati v ognju služenja. Današnja Laodicejska cerkev je mlačna in brez sadov, ker se ne zaveda ogromne slave, ki jo bo Bog razodel v nas. Današnja Laodicejska cerkev nima niti skrbi niti ljubezni za izgubljene duše, niti ne vidi nagrad za služenje v večnosti. 

2 TIMOTEJ 4:7 Dober boj sem izbojeval, tek dokončal, vero ohranil. 8 Odslej je zame pripravljen venec pravičnosti, ki mi ga bo tisti dan dal Gospod, pravični sodnik. Pa ne le meni, marveč vsem, ki ljubijo njegovo pojavitev.

Jezus je tudi gledal naprej na povračilo, da je imel voljo in moč dopolniti Božje načrte zanj. Vedel je, da mora zmagati. Celo stvarstvo je bilo odvisno od njegove zmage na križu. Tudi mi moramo zmagati, če hočemo biti dediči Božjega stvarstva! Nekaj nas mora gnati naprej, da opravimo svoj klic in ne omagamo. Kaj je Jezusa gnalo, da je zmagal na svoji poti? Katero je veselje, ki ga je čakalo in čaka nas vse? Eno je ljubezen do izgubljenega sveta, da ga je rešil, videl pa je tudi prestol, nebeško slavo in dediščino. Delež vsega tega je obljubljen tudi nam.

HEBREJCEM 12:2 Uprimo oči v Jezusa, začetnika in dopolnitelja vere. On je zaradi veselja, ki ga je čakalo, pretrpel križ, preziral sramoto in sédel na desnico Božjega prestola. 3 Pomislite vendar nanj, ki je od grešnikov pretrpel tolikšno nasprotovanje, da se v svojih dušah ne boste utrudili in omagali.

12 Zato zravnajte onemogle roke in klecava kolena …


Jezus se je izpraznil nebeške slave in se je ponižal v služabnika, vedel pa je, da ga čaka povišanje. Tudi nas čaka delež tega, kar ima Jezus in mu bomo podobni. Niti ne sanja se nam, kaj bomo postali v nebesih. Nekateri pravijo, da je v nebesih dolgčas. Ali tudi vi mislite tako? Če ljudem vzamemo užitek greha, jim je pa dolgčas. V nebesih bo delo, druženje nebeške družine, razvedrilo, ustvarjanje, raziskovanje, počitek pa ne bo potreben.

1 JANEZ 3:2 Ljubi, zdaj smo Božji otroci; ni pa še razodeto, kaj bomo. Vemo pa, da mu bomo podobni, ko se bo razodel, ker ga bomo gledali takšnega, kakršen je …

Branko Dežman

ponedeljek, 11. oktober 2021

STVARI, KI UNIČUJEJO ZAKON


STVARI, KI UNIČUJEJO ZAKON

Avgust 2021





Kaj najbolj uničuje zakone? Neupoštevanje Božje besede. Hudič je postavil svet na glavo, še posebej v zadnjih desetletjih. Atmosfera v krščanstvu se ne razlikuje veliko od atmosfere v svetu. Pravijo, da je v krščanstvu v ZDA nekaj več ločitev kot med nevernimi. Zakaj? Ker smo bolj pod napadom in se ravnamo po vzoru sveta. V Novi Zelandiji so bile ženske povečini doma in družine so štele več otrok kot v Evropi. V Evropi starša gradita vsak svojo kariero in en otrok je največkrat dovolj. Evropa se stara in izumira, če ne bi bilo priseljencev. Duh kariere in prezaposlenosti uniči duha družine. 

Žena je običajno tista, ki drži družino skupaj, ne mož. Za ceno družine, ki naj bo zdrava celica družbe, se je vredno odreči eni plači, če je to možno. Lahko se odločamo v prid družine ali pa v prid razdora družine. »Nije u šoldima sve,« poje Oliver Dragojevič. Družina je večja vrednota kot denar. Družina nas bogati, denar nas pusti prazne. Bog hoče, da cenimo, gradimo in utrjujemo družine, svet pa pravi, da zakon ne deluje in je iz mode.

Prvo, kar ruši družino, je sebičnost, ko vidimo samo sebe in svoje interese. Oboji, ženske in moški, smo sebični. Vsak želi biti center vesolja. Komunikacija je bistvena, toda nekateri pari težavno komunicirajo in zato imajo več problemov. Vsak dela po svoje in se ne zaveda ali ignorira občutja partnerja. Problem traja iz dneva v dan, iz leta v leto. Ona ali on rad komandira in vedno doseže, da so stvari po njegovo. Če ne, pa uprizarja jezne izpade. Partnerju nenehno dela škodo. Nihče ne pomisli na Božjo Besedo, kadar uveljavlja svoj ego. Toda, če najprej svojo voljo podredimo Jezusu, bomo upoštevali tudi želje partnerja. Abraham je bil Sari Gospod. Ali je vedno obveljala njegova? Rekla mu je: »Naženi deklo Hagaro in njenega otroka!« To mu nikakor ni bilo všeč, vendar je Saro poslušal, ker je šlo za duhovno in naravno dediščino Izaka.

EFEŽANOM 5:21 Iz strahospoštovanja do Kristusa se podrejajte drug drugemu. (To pomeni, da ne zmaga vedno volja ene in iste osebe.) 22 Žene naj bodo podrejene svojim možem kakor Gospodu, 23 mož je namreč glava ženi, kakor je Kristus glava Cerkvi: on, odrešenik telesa.

Če ljubezen, zaupanje in skrb deluje obojestransko, se je lažje podrejati, v atmosferi sebičnosti pa je nemogoče. Odnos do denarja je v zakonu pogost razlog za razdor. Po navadi eden rad zapravlja in drugi zna bolje ravnati z denarjem. Velikokrat tisti, ki služi denar, lahko manipulira drugega: »Jaz zaslužim in bom kupil, kar hočem. Denar je moj.« Danes je svet obrnjen na glavo in lahko ženska dobro služi, moški pa ne najde službe. Lahko ona zasluži dvakrat več kot on. Zato ga ponižuje in je ničvreden. Morda ga ona ne ponižuje pa se sam počuti ničvrednega. 

Moški ego je močnejši od ženskega in če ženska v življenju doseže več kot on, bo razočaran nad sabo. Izgubi voljo in motivacijo. Stvari lahko vodijo tudi v tekmovalnost. Toda Bog nas je ustvaril različne, da se dopolnjujemo, si pomagamo in ne tekmujemo. Situacija se lahko obrne. Zakonske zadeve so občutljive, morata se razumeti in si pomagati. Če bo mojemu zakoncu dobro, bo dobro tudi meni. Če je eden na dnu, ga drugi pobere. Če enega zebe, ga drugi ogreje.

Žena npr. stalno hoče, da mož naredi stvari po njenem, sicer mu bo zagrenila življenje. Včasih je spolnost orodje, da dosega svojo voljo. Biblija pravi, da če veš, kako ravnati prav, pa narediš obratno, se ti to šteje v greh (Jakob 4:17). Najbrž smo vsi polni teh nezavednih ali na pol zavednih grehov. Jezusova kri nas očiščuje. Bog ima odgovor za vse in če oba hodita v duhu, ne bosta dovolila, da ju okoliščine privedejo do razdora. Običajno so vzrok težav razlike v značajih, ki jih ima vsak par in je treba moliti, da nas bo Bog izgradil, da bomo dozoreli in razvijali modrost.

JAKOB 1:2 V zgolj veselje si štejte, bratje moji, če pridete v razne preskušnje, 3 ker veste, da preskušnja vaše vere rodi stanovitnost. 4 Stanovitnost pa naj vrši popolno delo, da boste popolni (zreli, odrasli) in dovršeni in ne boste v ničemer zaostajali.

Slabosti značajev in težave v zakonu vedno so in bodo. Biblija pravi, da moramo gledati navzgor, kjer je Kristus in usmeriti upanje na večnost. Sedanje bedno življenje je le začasno, čaka pa nas popolno v nebesih.

KOLOŠANOM 3:1 Če ste torej vstali s Kristusom, iščite to, kar je zgoraj, kjer je Kristus, sedeč na Božji desnici. 2 Mislite na to, kar je zgoraj, ne na to, kar je na zemlji. 3 Kajti umrli ste in vaše življenje je skrito s Kristusom v Bogu.

Drobne stvari so tiste, ki lahko postanejo za zakon uničujoče. Eno in isto vedno nervira partnerja pa nismo obzirni, ni nam mar. Ali pa bezamo in drezamo po malenkostih z besedami: » … vedno tako ravnaš.« Stalno se spotikamo ob malenkosti. Pri prerekanju moramo vedno imeti zadnjo besedo in pohodimo partnerja, da se počuti poraženca. Pomembno  je le, da sem jaz zmagovalec.

Škodo delamo zakonu tudi, če so nam otroci bolj pomembni kot zakonec. Pogosto ravnanje žena povzroči, da se možje ne počutijo del družine. Izključeni iščejo uteho v delu, športu na TV, neverni preživijo veliko časa za šankom. Žena mora to začutiti in modro z nekaj truda pomagati možu, da se vključi in se počuti član družine. Niso redke, ki cenijo le sebe in svoje otroke, potem pa dolgo časa nič, potem šele moža pa še to, če potrebuje denar od njega. Mož se lahko počuti nepotreben, Biblija pa pravi, da je potreben. Otrokom nekaj vidno manjka, če odrastejo brez očeta. To so močne stvari, ki rušijo zakon, da ne rečem tudi poznejši zakon otrok, ki so odrasli s pomanjkanjem v duši. Potrebna je modrost, morda nekaj požrtvovalnosti s strani žene, da zbudi ljubezen v moškem. On mora čutiti, da je potreben. Ženska gradi gnezdo in zato je veliko verzov v Bibliji posebej za ženske.


Poznam primere, ko je moški našel lepšo, privlačno, mlajšo žensko. Ko vidimo ženo, se zdi jasno zakaj. Preveč časa je posvetila otrokom, zanemarila je svoj videz, zredila se je, ni zadosti čista in redoljubna, pogosto je neprijazna in sitna.

Danes je pogosto, da je oče veliko v službi, potem želi pomagati otrokom s šolskimi nalogami, da bodo uspešni, kot je on, intimnosti z ženo pa ni več in se odtujita. Ne uničujmo zakona. Najdimo čas za zmenke z ženo brez otrok, za pozornost, pogovor in romanco.

Ne bodi nespoštljiv in prezirljiv do zakonca doma in še veliko bolj v javnosti z besedami: zavaljena, grda, ti si neumnež, zguba, nesposobnež, idiot. Kristjani nismo izjeme. Včasih je mimika obraza dovolj. Kadar smo prizadeti, lahko kritiziramo partnerja, ko ga ni zraven in celo ko je zraven, npr. na šaljiv način – da se skašljamo, kar nas teži. Neka ženska, ki je deloholični mož ni hotel ali znal uslišati, ga je napadla v moji prisotnosti, da bi ga pripravila k odločitvi, da bi le enkrat šli skupaj na morje. Težko je in Bog nam mora dati modrost. Rušiti je lažje kot graditi.

Vsi imamo čustvene potrebe. Moški potrebujejo nekaj drugega kot ženske: spolno potešitev, razvedrilo in rekreacijo, urejeno in privlačno ženo, ki skrbi za urejen dom in prehrano, ženino spoštovanje, da ga zna pohvaliti in da izrazi, kar ji je na njem všeč. Kako ona ruši zvezo? Če ravna obratno od tega: nima spoštovanja, njene prijateljice ali bližnji sorodniki so pomembnejši od njega, stalno ga kritizira, ponižuje. Včasih je njeno delo v Cerkvi pomembnejše kot dolžnosti doma.

Ženska rabi čustveno naklonjenost, pozornost, ljubezen, da jo mož ceni in ščiti. Rabi odkritost in pogovor, da je pošten do nje, skrben in odgovoren v financah in predan družini. Kako on ruši zakon? Če ji ni naklonjen, da ima tiho vojno, da se zapre pred njo, da jo s finančnim ravnanjem spravlja v skrbi, da začuti v njem nezvestobo. Tudi če zanemarja popravilo polomljenih stvari v domu. Ona je zafrustrirana.

Žena, ne ravnaj z možem, kot da si njegova mama. Mož ne pričakuj, da ti bo žena vedno stregla kot mama. Če je mraz, on ve, kje je jakna in zna vzeti dežnik, če je dež. Ne delaj zanj vsega, kar lahko sam stori, da se ne bo počutil kot 3-letnik. Dovoli mu, da misli s svojo glavo.

Naslednja uničujoča stvar za zakon so izbruhi jeze in stalno vpitje v hiši. Ni treba povzročati bolečin z dlanjo. Bolečino lahko sejemo z jezo in uničujočimi besedami, ko v hiši ustvarjamo atmosfero pekla in zakoncu delamo rane v duši. Partner in s tem zakon je po takšnem izbruhu lahko prizadet dlje časa. Sebi s tem škodujemo enako kot drugemu. Jeza je sebična in manipulira in hoče svoje!  Pregovori 14:29 Kdor je počasen za jezo, kaže veliko razsodnost (je razumen), kdor je nagle jeze, povzdiguje bedaštvo (je nerazumen, nerazsoden. V jezi zgubiš razsodnost, preklinjaš, lahko fizično obračunavaš).

1 KORINČANOM 13:5 pravi: … ljubezen ni brezobzirna, ne išče svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega.  Ne veseli se zla. (love is not ill-mannered (neolikana) or selfish or irritable; love does not keep a record of wrongs.) Maščevalnost si zapomni slabe stvari in hoče povrniti slabo s slabim.

PREGOVORI 31:12 Izkazuje mu dobroto in ne hudega vse dni svojega življenja. Mislimo na te stvari iz Biblije, molimo, izpovedujmo. Borba in trud prinese zmago. Naše dobre poteze bodo prebudile tudi dobro v zakoncu.

Jezus vedno čaka, da vstopi. Čaka na pobožno atmosfero, ki jo moramo ustvariti doma in zagotovo pride in vstopi v naš dom. Vsak od nas si doma želi miru in Božje atmosfere in ne pekla. Molimo, da bomo nadzorovali jezo in uničujoča čustva. Izbruhi jeze – koga kličejo? In ta tudi pride – sovražnik!

Če hočemo graditi zakon, kaj je v moči enega zakonca, da stori? Bori naj se proti sebičnosti. Misli naj na to, da bo več dajal in služil. Moli naj za služabniško srce. Nauči naj se tolerirati. Naj gredo malenkosti včasih mimo, namesto da se obregnemo obnje, saj po navadi niso vredne pričkanja. Ljubezen skupaj z milostjo pokrivata napake (1 Peter 4:8). Naredimo kaj za interese partnerja pa tudi za obojestranske interese. Storimo vsak dan kakšno nesebično dejanje za partnerja. Imejmo zakon za center svojega življenja, ker v življenju ni nič bolj pomembno od tega. Trudimo se za dober intimen odnos. 

Lahko je govoriti in težje udejaniti. Trudimo se za spoštljiv odnos, bodimo prijazni z besedami in dejanji. Tudi, če se počutimo nelagodno, odprimo se, zaupajmo in komunicirajmo. Ujemimo pravi trenutek za to. Zalijmo dejanja z molitvijo. Razmislimo in opazujmo partnerjeve potrebe. Ni vse samo po sebi umevno. Žene, sprejeti morate moža kot glavo družine in ga spodbujati – pa ne z nerganjem in poniževanjem. 


    Možje, postanite vodje, ki služijo, ne ukazujejo. Jezus je služil. V Bibliji vodje služijo. Tudi Pavel je bil služabnik. Tudi ženska je imenovana pomočnica. Podpirajte može pri Božjem delu in viziji. Pasivnost ali tiranija/manipulacija naj ne bo niti omenjena. Tudi ekran naj ne poje uric vajinega odnosa in intimnosti. Ljubimo drugega kot sebe in nam bo dobro. Če nas prevzema jeza, se naučimo počakati in se zadržati, da se ohladimo in da se lahko kontroliramo. Trudimo se biti razumni in razsodni.

Branko Dežman


petek, 8. oktober 2021

TEMELJI VERE

TEMELJI VERE

Oktober 2021




Duhovna hoja ima polno pasti. Biti moramo dobro utemeljeni, izgrajeni ter v ravnotežju, da ne pademo. 

Ko preživljamo čas v Besedi in molitvi, je pomembno, da smo uravnovešeni.

Božja beseda skupaj z Božjim Duhom nas drži v ravnotežju.

Bog želi, da imamo in Besedo in Božjo moč.

V Sloveniji in drugod je velika potreba po kristjanih, ki so trdni, da obstanejo ne glede, kaj jih doleti. To so kristjani, ki živijo Božjo besedo. Mnogi pa jo berejo ali pa tudi ne, ker ne živijo po njej in je ne ubogajo.

LUKA 6:46 »Kaj me kličete: ›Gospod, Gospod‹ in ne delate tega, kar pravim? 47 Pokazal vam bom, komu je podoben človek, ki pride k meni in posluša moje besede ter jih uresničuje; 48 podoben je človeku, ki je zidal hišo, globoko kopal in postavil temelj na skalo. Ko je nastala povodenj, se je vodovje ulilo proti tej hiši, a je ni moglo omajati, ker je bila trdno sezidana. 

49 Kdor pa jih sliši in ne uresničuje, je podoben človeku, ki je zidal hišo na zemljo brez temelja. Vodovje se je ulilo proti njej in se je takoj zrušila in podrtija te hiše je velika.«

V Nemčiji je ob nedavnih nalivih odneslo vas, ki je bila zgrajena na produ. Struktura naše duhovnosti je zelo pomembna. Ravnotežje v naši duhovnosti je zelo pomembno. Ne moremo samo moliti, rabimo tudi oddih in spremembe. Skupnost, ki je zaprta vase in ne gre med druge ljudi, bo kmalu iz ravnotežja. Če pridigamo samo eno plat, druge pa zanemarjamo, smo kmalu iz ravnotežja. Vsi potrebujemo modrost, vsi imamo slabosti in vsi se moramo paziti, da ne porušimo svojega ravnotežja, ker lahko pademo.

Kako je naše krščanstvo izgrajeno? Slišal sem, da je nekdo zgradil lepo enonadstropno hišo in vse je bilo dobro. Pozneje se je pojavila potreba, zato so se odločili vzeti stvari v svoje roke in so hišo dvignili za eno nadstropje. Kmalu so se pojavile nevarne razpoke, ker spodnja struktura ni premogla dovolj nosilnosti. Hišo so z veliko žalostjo morali porušiti. Če nismo utemeljeni na Besedi in z Božjim Duhom, lahko doživimo podobno duhovno usodo. Pri gornjem odlomku je poudarek na v. 47:

47 Pokazal vam bom, komu je podoben človek, ki pride k meni in posluša moje besede ter jih uresničuje.

Priti moramo k Jezusu in z njim hoditi. Preživljati moramo čas z njim.

Poslušati in proučevati moramo njegove Besede.

Uresničevati in ubogati jih moramo.

Tako bomo utrdili zdrave temelje in bomo v stiskah obstali.

Sv. Duh daje življenje Besedi. Tudi mormoni, jehovci in rozenkrojcaji jo berejo, toda pri njih ni živa in dejavna.

Samo Sv. Duh brez Besede vodi v fanatizem. To se hitro zgodi. Vidimo nekatere, kako pred oltarjem plešejo in vpijejo pred Bogom in pravijo, kaj vse jim je Bog rekel, toda z njihovimi življenji nekaj ni prav. Niso utemeljeni, niso zasidrani, premetava jih sem ter tja, nimajo doktrine.

Kaj pa povzroči sama Beseda brez Duha? Formalizem. Kaj je to? Postavljanje človeških pravil. Mrtvo sledenje črki, ki ubija. Veliko je formalističnih, religioznih pridigarjev. Nekateri so celo zelo učeni in ljudem govorijo lepe pridige, da rečemo: Kako čudovit pridigar! Toda v duhu začutimo, da  nekaj manjka in če ga večkrat poslušamo, ugotovimo, da je pridiganje mrtvo in zato tudi življenja ljudi, ki ga poslušajo, niso spremenjena. Samo Sv. Duh lomi jarem in drobi kamnita srca.


2 KORINČANOM 3:5 … Ne, naša zmožnost je od Boga, 6 ki nas je tudi usposobil za služabnike nove zaveze, ne črke, ampak Duha. Črka namreč ubija, Duh pa oživlja.

2 TIMOTEJ 3:5 … držali se bodo zunanje oblike pobožnosti, zanikali pa njeno moč. (Sv. Duha)

Če imamo samo Besedo, se bomo posušili. Če imamo samo Duha, se bomo razpočili. Če pa imamo Besedo in Duha, bomo rastli in se utrdili. To si velja zapomniti. Bog želi, da imamo Besedo in moč.

JANEZ 6:63 Duh je tisti, ki oživlja, meso nič ne koristi. Besede, ki sem vam jih govoril, so Duh in življenje. 

2 PETER 1:21 Nikoli namreč nobena prerokba ni prišla po človeški volji, ampak so ljudje, nošeni od Svetega Duha, govorili v imenu Boga. (Bolje: iz Boga)

Nekateri ljudje berejo Biblijo samo zato, da jo berejo. Globine dojemanja nimajo. Potrebno je več: jo prežvečiti, se prepojiti z njo in jo ubogati. 

JAKOB 1:21 Zato odpravite vso umazanost in odvečno zlo ter s krotkostjo sprejmite besedo, ki je v vas vrojena (vsajena) in ima moč, da reši vaše duše. 22 Postanite uresničevalci besede in ne le poslušalci, ki sami sebe varajo. 23 Če je namreč kdo poslušalec besede, ne pa njen uresničevalec, je podoben človeku, ki ogleduje svoj rojstni obraz v zrcalu; 

24 pogleda se, a odide in takoj pozabi, kakšen je bil. 25 Človek pa, ki pozorno motri popolno postavo svobode in vztraja in ne postane pozabljiv poslušalec, temveč njen dejaven uresničevalec, bo blažen v svojem delovanju.

Vemo, da naše besede potujejo iz naših ust do okoliških poslušalcev s pomočjo našega diha. Podobno Božja beseda potuje iz Božjih ust skupaj z njegovim dihom. Beseda nam to pove:

PSALM 33:6 Z GOSPODOVO besedo so bila narejena nebesa, z dihom njegovih ust vsa njihova vojska.

Božji Duh je Božji dih. Oče govori po Sv. Duhu. On je kanal oz. nosilec Božjega glasu.

MATEJ 4:4 On (Jezus) pa je odgovoril: »Pisano je: Človek naj ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust.«

2 TIMOTEJ 3:16 Vse Pismo je navdihnjeno od Boga ... 

Navdih oz. inspiracija govori o dihanju – vdih in izdih. Bog dahne v nas in mi vdihnemo – sprejmemo Besedo v naše srce. Priporočljivo je moliti, tik preden odpremo Biblijo: »Sv. Duh, napolni me, pokaži mi, razodeni mi, pomagaj mi dojeti živo Besedo.« Mnogi tudi pravijo: »Samo izpoveduj!«, npr. »Po Jezusovih ranah sem bil ozdravljen.« Dejstvo je, da to ni dovolj. Sv. Duh mora navdihniti in nositi te Božje besede. Besede morajo biti prežete z Njegovim življenjem. Sicer so to besede brez substance. Vera je substanca. Govorimo le želje, zgodi se pa nič.

Trdna in utemeljena vera je ključna, ko doživljamo življenjske nevihte. Ko se tla tresejo pod nami, ali bo naša vera zdržala? Ni ga, ki bi živel brez neviht.

APOST. DELA 14:22 … Skozi veliko stisk moramo iti, da pridemo v Božje kraljestvo ...

IZAIJA 43:2 Ko pojdeš čez vodo, bom s teboj, ko čez reke, te ne poplavijo, ko pojdeš skoz ogenj, ne zgoriš in plamen te ne bo ožgal. 3 Saj sem jaz, GOSPOD, tvoj Bog, Sveti Izraelov, tvoj rešitelj.

Živimo v obdobju vse večjih prevar in zapeljevanja. Trdno moramo biti utemeljeni v Bogu in živi Božji besedi. Preživljajmo čas z Bogom in živo Besedo, da bomo stali ne glede, kaj pride.

HEBREJCEM 6:19 To upanje je za nas kakor varno in zanesljivo sidro duše, ki sega v notranjost, za zagrinjalo, 20 kamor je za nas kot predhodnik vstopil Jezus, ki je postal véliki duhovnik na veke, po Melkízedekovem redu.

Dežman Branko


četrtek, 26. avgust 2021

MODRA ŽENA GRADI DOM

MODRA ŽENA GRADI DOM

Avgust 2021



Pregovori opisujejo modre in bedaste žene. Kdo najde vrlo ženo? Naj govorimo o ženskah ali moških – v življenju sem srečal malo ljudi pri katerih sem začutil vrline karakterja in sem lahko rekel: to je res vrla oseba. Precej več jih je, ko sem lahko rekel: to je dober človek.

PREGOVORI 31:10 Vrlo ženo, kdo jo najde? Visoko presega bisere njena cena. 11 Zaupa ji srce njenega moža, in dobička mu ne zmanjka. 12 Ona mu izkazuje dobro in ničesar hudega, vse dni svojega življenja.

PREGOVORI 12:4 Vrla žena je krona svojemu možu, ostudna pa je kakor trohnoba v njegovih kosteh.

PREGOVORI 14:1 Pametna žena zida svojo hišo, bedasta pa jo podira s svojimi rokami.

PREGOVORI 21:19 Bolje je prebivati v pusti deželi kakor s prepirljivo in jezljivo ženo.

EFEŽANOM 5:21-33 Iz strahospoštovanja do Kristusa se podrejajte drug drugemu. 22 Žene naj bodo podrejene svojim možem kakor Gospodu, 23 mož je namreč glava ženi, kakor je Kristus glava Cerkvi: on, odrešenik telesa. 24 In kakor je Cerkev podrejena Kristusu, tako naj bodo v vsem žene možem. 

25 Možje, ljubíte svoje žene, kakor je Kristus vzljubil Cerkev in dal zanjo sam sebe, 26 da bi jo posvetil, ko jo je očistil s kopeljo vode z besedo, 27 tako da bi sam postavil predse veličastno Cerkev, brez madeža, gube ali česa podobnega, da bo sveta in brezmadežna. 28 Tako so tudi možje dolžni ljubiti svoje žene kot svoja lastna telesa. Kdor ljubi svojo ženo, ljubi sebe. 29 Saj vendar ni nihče nikoli sovražil svojega mesa, temveč ga hrani in neguje, kakor Kristus Cerkev: 30 smo namreč deli njegovega telesa. 

31 Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta oba eno meso.

32 Ta skrivnost je velika; jaz pa pravim: glede Kristusa in glede Cerkve. 33 Zato naj tudi vsak med vami tako ljubi svojo ženo kakor sebe, žena pa naj spoštuje moža. 

1 KORINČANOM 7:3 Mož naj ženi izpolni dolžnost, prav tako tudi žena možu. 4 Žena nima oblasti nad svojim telesom, marveč mož, enako pa tudi mož nima oblasti nad svojim telesom, marveč žena. 5 Ne odtegujta se drug drugemu, razen morda za nekaj časa, in sicer sporazumno, da se bosta lahko posvetila molitvi (postu in molitvi – Dalmatin). Potem pa bodita spet skupaj, da vaju zaradi vajinega pomanjkljivega samoobvladovanja ne bi skušal satan. 

TIT 2:1-5  Ti pa govôri, kar je primerno zdravemu nauku: 2 stari možje morajo biti trezni, dostojanstveni, razumni, zdravi v veri, ljubezni in stanovitnosti. 3 Podobno naj se stare ženske vedejo spodobno, kakor zahteva svetost. Naj ne bodo obrekljive, naj ne bodo sužnje obilnega vina. Naj druge učijo, kar je dobrega. 4 Tako bodo mogle vzgajati mlade žene, da bodo ljubile svoje može, svoje otroke, 5 da bodo razumne, spodobne, dobre hišne gospodinje, da bodo ubogale svoje može. Tako Božje besede ne bodo preklinjali.


1 KORINČANOM 11:3 Hočem pa, da veste tole: vsakemu moškemu je glava Kristus, glava ženske je moški, glava Kristusa pa Bog. 4 Vsak moški, ki moli ali prerokuje s pokrito glavo, dela sramoto svoji glavi. 5 Vsaka ženska pa, ki moli ali prerokuje z odkrito glavo, dela sramoto svoji glavi, ker je to prav tako, kakor če bi bila ostrižena. 

6 Če se namreč ženska ne pokriva, naj se še striže! Če pa je za žensko sramotno, da bi se strigla ali brila, naj se pokriva. 7 Moškemu ni treba, da bi si pokrival glavo, ker je podoba in slava Boga. Ženska pa je slava moškega. 8 Ni namreč moški iz ženske, ampak ženska iz moškega, 9 in ni bil moški ustvarjen zaradi ženske, temveč ženska zaradi moškega. 10 Zato mora ženska imeti na glavi oblast – zaradi angelov.

11 Sicer pa v Gospodu ni niti ženske brez moškega niti moškega brez ženske. 12 Kakor namreč ženska izvira iz moškega, tako moški prejme življenje po ženski, vse pa je iz Boga. 13 Sami presodite, ali se spodobi, da bi ženska z odkrito glavo molila Boga. 14 Ali vas ne uči že narava sama, da je za moškega nečastno, če si pusti dolge lase, 15 ženski pa v čast, če ima dolge lase. Njej so bili namreč dolgi lasje dani za ogrinjalo.

1 PETER 3:1 Prav tako bodite, žene, podrejene svojim možem. Tako bodo tisti, ki niso pokorni besedi, pridobljeni že po vedênju svojih žena, brez besede, 2 ker bodo opazovali vaše strahospoštljivo, čisto življenje. 3 Vaš okras naj ne bo zunanji, v spletanju las, v navešanju zlatega nakita in oblačil, 

4 ampak naj bo to rajši skriti človek srca v nepropadljivosti krotkega in tihega duha, ki je dragocen v Božjih očeh. 5 Tako so se namreč nekoč krasile tudi svete žene, ki so upale v Boga in so bile podrejene svojim možem. 6 Tako je bila Sara poslušna Abrahamu in ga je imela (klicala) za gospodarja. Postale ste njeni otroci, če delate dobro in se ne pustite prestrašiti nobeni grožnji.

7 Prav tako možje! Z razumevanjem živite s svojimi ženami, v časti jih imejte kot nežnejša bitja (krhke posode), saj so skupaj z vami tudi one deležne milosti življenja. Tako ne bo vašim molitvam nič v napoto.

JAKOB 3:5 Tako je tudi jezik majhen del telesa, a se ponaša z velikimi rečmi. Poglejte, kako majhen ogenj, pa vžge tako velik gozd! 6 Tudi jezik je ogenj; med deli našega telesa je jezik vesolje krivice, ki omadežuje vse telo in razvnema krog nastajanja, njega pa razvnema peklenska dolina. 

7 Vsakršna živalska narava – zveri, ptice, plazilci in morske živali – se človeški naravi daje ukrotiti in ta jo tudi res ukroti, 8 le jezika ne more ukrotiti noben človek; nestanovitno zlo je in poln smrtonosnega strupa. 9 Z njim hvalimo Gospoda in Očeta in z njim preklinjamo ljudi, ki so ustvarjeni po Božji podobnosti. 10 Iz istih ust prihajata blagoslov in kletev. Moji bratje, to se ne sme tako goditi. 


KOLOŠANOM 3:18 Žene, podrejajte se svojim možem, kakor se spodobi v Gospodu. 19 Možje, ljubíte svoje žene in ne bodite osorni (grobi) do njih.

PREGOVORI 11:22 Zlat obroček svinji na rilcu je lepa žena, ki pamet zameta. (brez preudarnosti, ne da bi prej razmislila) 

PREGOVORI 9:13 Gospa neumščina (norost) veliko ropoče (hrupna je, ne posluša), abotna (nespametna) je in ničesar ne ve.

PREGOVORI 31:3 Ne dajaj svoje moči ženskam, ne svojih poti pogubnicam kraljev.


sreda, 2. junij 2021

RADODARNOST, DAJANJE

 

RADODARNOST, DAJANJE

FINANČNE ZAKONITOSTI za modro življenje

Junij 2021





Učenje o financah je občutljiva tema in zna biti neprijetna tako za ljudi kot za pridigarja. Večina ljudi ima večje želje in potrebe, kot je njihov dohodek in večina ne daje desetine in darov ravno iz navdušenja. Toda Bog pravi, da dajanje v veri prinese blagoslov in žetev. Zakonitost sejanja in žetve vedno deluje. Bog ljubi veselega darovalca. Zato je treba učiti Božje zakonitosti, da spodbujamo sebe in druge k radodarnosti v cerkvi in v vsakdanjem življenju. V času pandemije se je Bog izkazal. Oba z ženo sva imela nekaj izpada dohodka, toda Bog je vse nadoknadil. Kako je nadoknadil? Nisva nikomur rekla, toda nekdo je videl in nama ekstra dodatno daroval. Če ne bi bilo tako, bi končali pod mostom... Seveda pa vsak dan služimo Bogu in Bog je zvest.

Po svetu so manipulacije in zlorabe pogoste, zato je dobro vedeti, kaj podpiramo in kaj se z našim darom dogaja. Potrebno je zaupanje in transparentnost. Finančne zakonitosti delujejo podobno kot zakon gravitacije, ko v zrak vržeš kamen in pade na tla. Čudno se sliši, ampak če smo v finančnih stiskah, darujmo in bomo vzbudili pozornost pri Bogu, da se bo ozrl na naše potrebe. Zakonitost je: če smo radodarni, bomo tudi prejemali in s tem uspevali, če pa stiskamo, prekinemo krog dajanja in prejemanja in postanemo bedni. Če ne dajemo, ne bomo prejemali, ne bomo napojeni.

PREGOVORI 11:24 Nekateri obilno razdaja in še bogati, drugi varčuje čez mero, pa obuboža. 25 Kdor je radodaren, se okrepi, in kdor druge napaja, bo tudi sam napojen.

Bog ne gleda na količino dajanja, ampak na srce in na naše zmožnosti. Vsi poznamo ubogo vdovo in njena novčiča. V templju so imeli škatlo, kamor so ljudje metali denar za vzdrževanje prostorov in za službo duhovnikov, danes pa v cerkvah zbirajo poleg tega še darove za doseganje neodrešenih, za evangeliziranje sveta. Bog Levitom ni dal zemlje in posvetnega dohodka, da so se lahko popolnoma posvetili duhovnemu delu. V Bibliji lahko opazimo, da so Leviti imeli izobilje, ko je narod hodil z Bogom. Kadar so se oddaljili od Boga, so Leviti postali revni, ker nihče ni daroval.

LUKA 21:1 Ozrl se je in videl bogate, ki so metali svoje darove v tempeljsko zakladnico. 2 Videl pa je tudi neko siromašno vdovo, ki je vrgla vanjo dva novčiča, 3 in je rekel: »Resnično, povem vam: Ta uboga vdova je vrgla več kot vsi. 4 Vsi ti so namreč vrgli dar od svojega preobilja, ta pa je dala od svojega uboštva vse, kar je imela za življenje.«

Pavel je ob različnih priložnostih delal za preživetje, da je lahko neodvisno služil Bogu. Včasih pa so ga podpirale cerkve oz. ljudje, ki pa so ga kdaj tudi obtoževali in se je moral zagovarjati. Danes je podobno. Bog je tisti, ki nas vodi in nam priskrbi delo ali darove. Darovi morajo biti brez pričakovanj, da kaj dobimo v zameno za naš dar. Nekateri mislijo, da si z dajanjem zaslužijo položaj in funkcije v cerkvi. Naj Bog odloča o tem, mi pa bodimo ponižni.

Če že kaj pričakujemo, pričakujmo blagoslov od Boga. Kadar darujemo, mislimo, da smo darovali Bogu za podporo delovanja njegovega kraljestva. Če damo, smo radostni, če pa nam nekdo daruje, smo sicer veseli, ker bomo pokrili potrebe, zraven pa je tudi malo nelagodja. Mislim, da čutimo nelagodje, ker je prejemanje v luči ponižnosti. Včasih, ko nam nekdo daruje, se počuti vzvišen nad nami. Nekateri zaradi ponosa ne sprejmejo darov in s tem zatrejo blagoslov. Teoretično si želimo, da ne bi bili odvisni od darov, ampak vemo, da je tak Božji način delovanja in financiranja dela za Božje kraljestvo in da lahko Bog blagoslavlja radodarne. Pavel je poznal morebitna očitanja nekaterih ljudi in zgleda, da je, kadar je mogel, raje sam zaslužil za Božje delo.

APOST. DELA 20:33 Od nikogar si nisem poželel srebra, zlata ali obleke. 34 Sami veste, da so te roke prislužile vse, kar smo potrebovali jaz in moji spremljevalci. 35 Vsem sem vam dal zgled, kako moramo s trdim delom pomagati slabotnim in se spominjati besed Gospoda Jezusa, ki je rekel: ›Večja sreča (oz. blagoslov) je dajati kakor prejemati.‹

Blagoslovljena sta oba: tisti, ki da in tisti, ki prejme. Vsa Biblija pravi: Deli z drugimi! Slovenske družine imajo pogosta le enega ali dva otroka, zato so možnosti, da se naučijo medsebojno deliti, manjše. Na Filipinih je veliko otrok in nimajo izbire, da bi kaj zadržali zase. Vsako stvar morajo deliti z drugimi, brez da bi kdo koga učil. Življenje jih uči.

HEBREJCEM 13:16 Ne pozabite pa delati dobro in deliti svoje z drugimi, kajti take žrtve so Bogu všeč.

Nekateri imajo težavne razmere in slabe možnosti v življenju. Bog želi, da jim pomagamo. Če dajemo revnemu, posojamo Bogu in nam bo povrnil. Jezus opazi vsak naš novčič, ki ga damo in nam povrne. On ima zavezo s svojimi obljubami in jih izpolni »v nulo«, kot se reče. Bog je Bog in ne more iti mimo tega, kar reče. Mi včasih pozabimo na obljube, ker smo le ljudje.

PREGOVORI 28:27 Kdor daje revnemu, ne bo trpel pomanjkanja, kdor pa si zapira oči pred njim, bo obsut s kletvami. (od revnih)

Naslednji odlomek je neomajna zakonitost. S kakršno mero bomo dajali, s tako bomo blagoslovljeni. Če dajemo desetiško, stotiško ali v tisočih, se nam bo blagoslov ustrezno povrnil. Pa ni bistvo le v tem, koliko ničel je v številki, ampak koliko našega žrtvovanja je v daru.

LUKA 6:38 Dajajte in se vam bo dalo; dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo nasuli v naročje. S kakršno mero namreč merite, s takšno se vam bo odmerilo.

2 KORINČANOM 9:6 To pa rečem: kdor varčno seje, bo tudi varčno žel, kdor pa obilno seje, bo tudi obilno žel. 7 Vsakdo naj da, kakor se je v srcu odločil, ne z žalostjo ali na silo, kajti Bog ljubi veselega darovalca. 8 Bog pa vas more obilno obdariti z vsakršno milostjo, tako da boste v vsem vedno imeli vsega dovolj in boste imeli izobilje za vsako dobro delo, 9 kakor je pisano: Razsul je, dal je ubogim; njegova pravičnost ostane na veke.

10 Tisti, ki sejalcu priskrbi seme in kruh za živež, bo pomnožil vaše seme in povečal sadove vaše pravičnosti. 11 Obogateli boste dovolj za vsakršno radodarnost, ki bo po nas dajala Bogu zahvalo.

Dajanje nam daje radost in zadoščenje, zraven pa še zbiramo zaklade, ki jih bomo uživali v nebesih.

LUKA 12:33 Prodajte svoje premoženje in dajte vbogajme. Naredite si mošnje, ki ne ostarijo, neizčrpen zaklad v nebesih, kamor se tat ne približa in kjer molj ne razjeda. 34 Kjer je namreč vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce.

Dar naj bo tolikšen, kolikor zmore naša roka. Tudi v dajanju rabimo mero in modrost. Včasih nam Bog reče, da damo do zadnjega kovanca, da vidi, koliko mu zaupamo. Če ubogamo, bo tudi čudežno poskrbel za nas. Naslednji odlomek govori o prazničnem darovanju. Ali Bog rabi denar? Sam zase ne, ampak za delovanje Božjega kraljestva.

DEVTORONOMIJ 16:16 A naj se ne prikažejo praznih rok pred GOSPODOVIM obličjem, 17 ampak vsak z darom, ki ga zmore njegova roka, kakor te blagoslovi GOSPOD, tvoj Bog.

Prava barva ljudi, njihova ljubezen in njihov pohlep se najbolj pokaže pri delitvi dediščine. Skrivnost oz. temeljna modrost v življenju je, da imamo mi v oblasti denar in ne denar nas.

LUKA 12:15 Nato je rekel vsem: »Pazíte in varujte se vsake pohlepnosti, kajti življenje ni odvisno od premoženja, pa naj ima kdo še tako veliko bogastvo.«

Denar ni zlo, kot nekateri mislijo, ampak je zlo pohlep po denarju. Če nam je gonja za denarjem pomembnejša, nas hitro lahko odvleče proč od Boga in bomo v stresu trpeli mnoge bolečine. Pohlep nas ne vodi v življenje z obilnimi blagoslovi, ampak radodarnost.

1 TIMOTEJ 6:10 Korenina vsega zla je namreč pohlep po denarju. Po tem so nekateri hlepeli in tako zablodili proč od vere, s tem pa sami sebi zadali veliko bolečin.

Delati je treba za življenje, saj Sveto pismo pravi: Kdor ne dela, naj ne je. Ampak Biblija spodbuja, naj ne vlagamo vseh moči le za preživljanje, ampak glejmo tudi na večnost. Nekateri rečejo: Še tole kupim, še tole zgradim, potem pa bom služil Bogu. Pa se nikoli ne zgodi.

JANEZ 6:27 Trudite se ne za jed, ki mine, ampak za jed, ki ostane v večno življenje (kruh z nebes, Božja beseda), ki vam jo dá Sin človekov: zakaj njega je potrdil Oče, Bog.

APOSTL. DELA 18:2 Tam je našel Juda, ki mu je bilo ime Ákvila, po rodu pa je bil iz Ponta. Ta je s svojo ženo Prískilo pred kratkim prišel iz Italije, ker je cesar Klavdij ukazal, da se morajo vsi Judje izseliti iz Rima. Pavel 

ju je obiskal, 3 in ker je znal isto obrt, je ostal pri njiju in se zaposlil. Po poklicu sta bila namreč izdelovalca šotorov. 4 Vsako soboto pa je razpravljal v shodnici ter prepričeval Jude in Grke.

Zgoraj smo brali, da je Pavel delal za življenje in za svoje misijonarsko delo. Spodaj pa se je v drugem obdobju potegoval za svoje pravice zaradi obsojanja, ker so ga kristjani podpirali pri delu.

1 KORINČANOM 9:3 Moj zagovor pred tistimi, ki me obsojajo, je ta: 4 Ali res nimamo pravice jesti in piti? 5 Ali nimamo pravice s seboj vzeti verujočo ženo kakor drugi apostoli in Gospodovi bratje in Kefa? 6 Ali samo jaz in Barnaba ne smeva biti oproščena dela? 7 Kdo je že kdaj služil vojaščino na svoje stroške? Kdo nasadi vinograd in ne uživa njegovega sadu? Kdo pase čredo in ne uživa mleka od črede? 8 Mar govorim po človeško? Mar ne pravi tega tudi postava? 

9 V Mojzesovi postavi je namreč pisano: Ne zavezuj gobca volu, kadar vrši žito. Pa je Bog res za vole v skrbeh? 10 Mar ne govori predvsem o nas? Da, zaradi nas je bilo zapisano, da mora orač orati v upanju in mlatič upati na delež. 11 Če smo torej mi vam sejali duhovne dobrine, ali bi bilo preveč, če bi želi vaše snovne? 12 Če so pri vas drugi deležni te pravice, ali je nismo toliko bolj mi?

1 TIMOTEJ 5:18 Delavec je vreden svojega plačila.

Včasih se pojavijo posebne potrebe: Pavel je pobiral za preganjane in zelo revne krščanske Jude v Jeruzalemu. Pobiral je v poganskih cerkvah, ki jih je pomagal ustanoviti v Korintu. Drugič so pobirali za obubožane makedonske kristjane. V Ameriki sem videl »fund-raising«, ko zbirajo finance, da gre nekdo lahko na misijonarsko pot. Če nas organizacija financira, nam  diktira svoje pogoje za delo. Če bomo sami zbrali finance, se bomo lažje predali Božjemu vodstvu za misijonarsko delo. 


1 KORINČANOM 16:1 Glede nabirke za svete pa storite tudi vi, kakor sem naročil Cerkvam v Galatiji. 2 Vsak prvi dan v tednu naj vsak izmed vas pri sebi daje na stran in zbira, kolikor more, tako da se ne bo zbiralo šele tedaj, ko pridem. (To je bil projekt zbiranja za kristjane v pomanjkanju – malo po malo.)

Za konec pa imamo še desetino. Nihče nas ne more prisiliti, da jo damo. Jaz jo dajem od dneva, ko sem bil spreobrnjen in vsa moja družina tudi. Ko je bil Gabriel rojen, smo dajali od njegovega prihodka. S tem, ko dajemo, pokažemo vero in zaupanje Bogu v financah. Neka sestra je rekla: Ko sem začela dajati desetino, se mi je vse v življenju uredilo tako, da nisem imela nič manj kot prej. Moj nasvet: Če mislimo resno hoditi z Bogom v veri in z željo po globlji duhovnosti, je priporočljivo, da dajemo desetino. Kam jo dajemo? Tja, kamor pripadamo in kjer se duhovno hranimo. Glejmo, da denar ne gre v izgubo, če vlada pasivnost in v cerkvi ni sadov. Desetina je reden dohodek za delovanje Cerkve. Recimo v času pandemije ni bilo nabirke darov, ker  so bili shodi prepovedani. Desetina zvestih pa je bil reden dohodek, da je cerkev preživela. 

Nekdo je pričeval, da so v času depresije in pomanjkanja v 30. letih 20. stoletja v ZDA tudi kristjani obubožali. Pastor jim je dal vprašalnik. Vsi, ki so prišli po pomoč, niso desetinili. Nihče, ki je desetinil, pa ni prišel po pomoč. Pravijo tudi: Če dajemo Bogu, bomo tudi prejel od njega. Če pa nimamo vere in zaupanja v Boga glede financ, kako lahko pričakujemo, da nam bo On dal. Vseeno nam bo nekaj dal in skrbel za nas. Desetina je kot finančna zaveza in jaz z vso samozavestjo pridem pred Boga, če sem v pomanjkanju. Dobesedno pričakujem od Boga, da mi bo dal, kar rabim. 

MALAHIJA 3:8 Ali sme človek Boga goljufati? Vi pa me goljufate in pravite: ›V čem te goljufamo?‹ Pri desetini in darovih. 9 S prekletstvom ste prekleti, ker me goljufate, ves narod! (V Novi zavezi ne vidim prekletstva, ker smo pod milostjo, dajanje pa nam bo prineslo žetev, blagoslov in zaklade v večnosti.) 10 Prinesite vso desetino v zakladnico, da bo zaloga v moji hiši, in preizkusite me s tem, govori GOSPOD nad vojskami, če vam tedaj ne odprem zapornic neba in ne izlijem na vas blagoslova do preobilja! 11 Zadržal vam bom požiralca, da vam ne pokonča sadu zemlje, in tudi trta na polju ne bo jalova, govori GOSPOD nad vojskami. 12 In vsi narodi vas bodo blagrovali, ker boste dežela ugodja, govori GOSPOD nad vojskami.

Transparentnost, pogovor, medsebojno razumevanje in delovanje po zdravi pameti bo omililo razna obsojanja zaradi financ, ki so vedno bila in vedno bodo. Če nam nekaj ni všeč, moramo vprašati in povedati svoje mišljenje v pozitivnem duhu. Vemo, da je denar zelo občutljiva tema.

Branko Dežman