BOŽJE NAGRADE
Oktober 2021
1 KORINČANOM 4:4 … Sodi mi namreč Gospod. 5 Ne sodite torej pred časom, preden pride Gospod, ki bo tudi osvetlil, kar je skrito v temi, in razkril namene src. Tedaj bo vsak prejel od Boga priznanje.
Čas prihaja za sodbo. Prihaja tudi čas za Božje priznanje. V naših človeških sodbah, dobrih ali slabih, se lahko motimo, ker ne poznamo ozadja. Bog vidi in sodi namene src. Kdor iskreno in zvesto služi Bogu, ga čakajo velike nagrade. Dobro je vedeti, kaj nas čaka, da smo bolj spodbujeni za služenje, kadar omahujemo. Kadar smo utrujeni in slabe volje, rečemo: Kaj mi koristi služiti Bogu in vse to samoodrekanje, žrtvovanje, da ubogam Božje postave (Malahija 3:14). Odgovor: Kar smo se žrtvovali pri služenju Bogu, nam bo povrnil stoterno. Stalo nas bo, da postanemo člani Božje družine in vstopimo v nebesa.
MATEJ 19:29 In vsak, kdor je zapustil hiše ali brate ali sestre ali očeta ali mater ali otroke ali njive zaradi mojega imena, bo prejel stokratno in dobil v delež večno življenje.
Bog nagradi 10.000 % več ali 100-krat več, kot nas stane. Nihče na Zemlji nam ne bo povrnil s takimi obrestmi. Pa tudi, če bi, bi vse minilo in prešlo, v večnosti pa je plačilo neminljivo.
ZA KAJ NAS BO BOG NAGRADIL?
Vsi vemo, da bomo nagrajeni za dobra dela. (Efež. 6:8) Nagrada bo, če se odpovemo sebi in svojemu egu (Matej 16:24-26). Nagrajeni bomo, če imamo sočutje do ubogih in jih blagoslovimo (Luka 14:13,14).
Ljubite in delajte dobro ljudem, ki vas ne ljubijo in vam ne morejo vrniti, ampak vas celo sovražijo (Luka 6:35,36).
Zaklad oz. nagrado v nebesih prejmemo tudi z dajanjem časa, denarja in imovine za Božje delo, sploh, če nas to nekaj stane (Matej 19:21).
Če prenašamo razne sovražne okoliščine in škodo, ki nam jo delajo neverni, ter obenem zaupamo Bogu, bomo prejeli veliko plačilo (Hebr. 10:34,35).
Veliko plačilo je tudi za preganjanje in sramotenje (Luka 6:22,23).
In za nekvašeno in brezgrajno – sveto in pobožno življenje v pričakovanju in pospeševanju prihoda Jezusa (2 Peter 3:11-14).
Če bomo dobro izrabili svoje talente, možnosti in sposobnosti, ki nam jih je Bog dal, bomo dobili dvojno povrnjeno, pove prilika o talentih (Matej 25:14-23)
Vemo, da obstaja čas za sejanje, čas za zalivanje in čas za žetev. Te zakonitosti bodo vedno delovale.
GALAČANOM 6:9 Ne naveličajmo se, ko delamo dobro; kajti če se ne utrudimo, bomo ob svojem času želi.
Kot zakon gravitacije tudi zakon sejanja in žetve v naravnem in v duhovnem in zakon Božjega nagrajevanja vedno veljata in delujeta (povezana sta s sodbo). Delujeta tudi, če je proces včasih našim očem neviden. Kaj pomeni »ob svojem času«? Lahko bomo želi čez 10 ali 30 let, marsikaj pa šele na sodni dan ob Jezusovem prihodu, ko bomo prejeli zaklade, ki smo jih gradili v nebesih. Ubogljivost nam prinese nagrade v večnosti, ki močno presegajo naše trenutne stiske.
RIMLJANOM 8:18 Mislim namreč, da se trpljenje sedanjega časa ne dá primerjati s slavo, ki se bo razodela v nas.
2 KORINČANOM 4:16 Zato ne omagujemo. Nasprotno, čeprav naš zunanji človek razpada, se naš notranji iz dneva v dan obnavlja. 17 Naša trenutna LAHKA STISKA nam namreč pripravlja čez vso mero težko, večno bogastvo slave, 18 ker se ne oziramo na to, kar se vidi, ampak na to, kar se ne vidi. Kar se namreč vidi, je začasno, kar pa se ne vidi, je večno.
Problem naše dobe je naša nepotrpežljivost – Bog ni »instant«. Zato mnogi obupajo in odnehajo. Toda Božja nebeška slava nas čaka in si je tudi predstavljati ne moremo, ker se z njo ničesar na Zemlji ne da primerjati. Če bi nam Bog dal le majhno mero svoje slave, bi zgoreli, ker naše meso tega ne bi preneslo. Charles Finney je vpil: »Dovolj, o Bog, umrl bom, če mi daš še več tvoje slave.« Ljudje smo brezbrižni do nebeških blagoslovov, kadar ne beremo Besede in je ne poznamo. Zaradi nevednosti pa lahko propademo. Ena od nagrad za naš trud, služenje in ubogljivost je kraljevanje skupaj z Jezusom.
2 TIMOTEJ 2:12 Če z njim vztrajamo, bomo z njim tudi zakraljevali.
RAZODETJE 20:6 Blažen in svet, kdor ima delež pri prvem vstajenju! Nad takimi druga smrt nima nobene oblasti, ampak bodo postali Božji in Kristusovi duhovniki ter bodo kraljevali z njim tisoč let.
RAZODETJE 2:26 Kdor zmaga in vztraja do konca v mojih delih, temu bom dal oblast nad narodi;
RAZODETJE 3:21 Kdor zmaga, mu bom dal, da sede z menoj na moj prestol (ko bomo vladali z Jezusom na Zemlji), kakor sem tudi sam zmagal in sédel s svojim Očetom na njegov prestol (v nebesih).
Najbolj pohvalne besede, ki jih bomo kdaj koli slišali, bodo Jezusove ob prvi sodbi:
MATEJ 25:23 Gospodar mu je rekel: ›Prav (angl.: good job, dober si bil, dobro si opravil), dobri in zvesti služabnik! V malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil. Vstopi v veselje svojega gospodarja!‹
Ali bodo vsi kristjani deležni teh Jezusovih besed? Nikakor! Mnogi bodo vstopili, toda, ker so bili pasivni kristjani, ne bodo imeli zakladov v nebesih. Matej 6:19 pravi: Ne nabirajte si zakladov na Zemlji, ker bodo minili, raje si nabirajte neminljive zaklade v nebesih. Kjer je tvoj zaklad, tam je tvoje srce: v začasnem zemeljskem življenju ali pa v nebeškem kraljestvu.
Ne bomo imeli vsi enakega statusa in enakega položaja avtoritete v nebesih. Eden bo zadolžen za enajst mest, drug za pet, nekateri pa za nobeno. Bog ima pripravljeno sodbo z ognjem, ki bo preizkusila gorljivost oz. negorljivost naših del. Kaj najdemo, če najdemo zaklad? Ko skrinjo odpremo, najdemo zlato, srebro in drage kamne. To je negorljivo, vredno, za to lahko kaj kupimo. Če pa najdemo les in slamo, bomo razočarani, ker ni za drugega, kot da se pokuri. (1 Korinčanom 3: 12-15)
Nekateri kristjani se bodo sramovali, ko se bodo srečali z Jezusom in bodo dojeli, kaj vse so zamudili, ker niso služili Bogu (1 Janez 2:28). A ko bodo vstopili v večnost, jim bo Jezus obrisal sram in solze z oči in v nebesih ne bodo več ničesar obžalovali. V nebesih se bodo od osebe do osebe zelo razlikovali prejeti položaj in nagrade ter kakšna Božja slava se bo razodela v posamezniku (Rimljanom 8:18). V nebesih ne bo ljubosumja, tekmovalnosti, več ali manj vrednosti. Kot skodela drži manj od sklede ali vedra, bo eden imel manj radosti, Božje slave ali drugih izkušenj kot drugi. Z našim služenjem že danes gradimo zaklade v nebesih. Izraba našega časa, služenje v veri, raba financ, talentov itd. bo oblikovala našo usodo v nebesih. Z odrešenjem imamo zagotovljen prost vstop v nebesa, toda nagrade so prislužene z našim trudom in žrtvovanjem za nebeško kraljestvo.
Tukaj pa se pojavi problem motivacije. Končna Laodicejska cerkev v našem obdobju nima ognja in motivacije. Zadosti imamo dela za golo preživetje v službi, za pokojnino. Kaj se nam je treba žrtvovati še za duhovne stvari? Vsi smo bolj ali manj nagnjeni k takšnemu razmišljanju. Če delamo ta mesec, vemo, da bo plača naslednjega. Pri Bogu pa delamo in vlagamo leta in desetletja. Morda smo deležni kakšnega blagoslova, tiste prave »plače« pa ni na vidiku. In tako izgubimo vizijo večnega plačila v nebesih. Čeprav smo slišali o tem, sčasoma podoba zbledi in rutina življenja izpodrine vizijo sejanja in Božjih nagrad, ki nas čakajo. Vsekakor ni narobe, da nas motivira, da obrodimo sadove in pričakujemo nagrade v nebesih. Ljudje vere so bili motivirani z obljubo plačila v večnosti. Kmet ve, če bo sejal, bo obilno žel. Mi pa to pogosto pozabljamo.
Hebrejcem 11 omenja ljudi vere, ki so delali drastične življenjske projekte. Mojzes je zapustil lagodje in bogastvo dvora, da je ubogal Božji klic in vodil Izraelsko ljudstvo skozi puščavo. Izbral je muke in stres namesto lagodja. Vedel pa je, da je njegovo plačilo veliko. Pri vsem tem pa je najpomembnejše, da hodimo v Božji volji.
HEBREJCEM 11:24 Po veri je Mojzes odklonil, ko je odrasel, da bi ga imenovali sina faraonove hčere. 25 Raje si je skupaj z Božjim ljudstvom izbral trpljenje kakor kratkotrajno uživanje greha. 26 Zasramovanje maziljenca je imel za večje bogastvo kakor zaklade Egipta. GLEDAL JE NAMREČ NA POVRAČILO. 27 Po veri je zapustil Egipt. Ni se ustrašil kraljeve jeze, temveč je vztrajal, kakor bi gledal Nevidnega. (Mojzes je videl nevidnega Boga)
Tudi Pavel je vedel, da moramo z maratonskim tekom po pravilih plačati ceno (disciplina, predanost, zvestoba, sadovi). Minljiva mesena dela, ki ob sodbi zgorijo, je zamenjal z večnimi, duhovnimi, ki so po Božji volji in duhovno veljajo kot zlato, srebro in dragi kamni.
1 KORINČANOM 9:24 Mar ne veste, da tisti, ki tečejo na tekališču, res vsi tečejo, da pa le eden dobi nagrado? Tako tecite, da jo boste dosegli. 25 Vsak tekmovalec pa se vsemu odreče, ôni, da prejmejo venec, ki ovene, mi pa nevenljivega. 26 Zato jaz ne tečem kar na slepo, ne bojujem se, kakor bi mahal po zraku. 27 Nasprotno, trdo ravnam s svojim telesom in ga usužnjujem, da ne bi bil sam zavržen, ko oznanjam drugim.
Pavel se je bal, da bi bil zavržen zaradi mlačnosti. Močno se je zavedal svojih nagrad, v tem primeru krone pravičnosti. Pavel nas s svojim vzorom spodbuja, da imamo pred očmi nagrade, ko požrtvovalno delamo za Božje kraljestvo. Nagrade so večne in plačilo neizmerno veliko. To nas mora motivirati v ognju služenja. Današnja Laodicejska cerkev je mlačna in brez sadov, ker se ne zaveda ogromne slave, ki jo bo Bog razodel v nas. Današnja Laodicejska cerkev nima niti skrbi niti ljubezni za izgubljene duše, niti ne vidi nagrad za služenje v večnosti.
2 TIMOTEJ 4:7 Dober boj sem izbojeval, tek dokončal, vero ohranil. 8 Odslej je zame pripravljen venec pravičnosti, ki mi ga bo tisti dan dal Gospod, pravični sodnik. Pa ne le meni, marveč vsem, ki ljubijo njegovo pojavitev.
Jezus je tudi gledal naprej na povračilo, da je imel voljo in moč dopolniti Božje načrte zanj. Vedel je, da mora zmagati. Celo stvarstvo je bilo odvisno od njegove zmage na križu. Tudi mi moramo zmagati, če hočemo biti dediči Božjega stvarstva! Nekaj nas mora gnati naprej, da opravimo svoj klic in ne omagamo. Kaj je Jezusa gnalo, da je zmagal na svoji poti? Katero je veselje, ki ga je čakalo in čaka nas vse? Eno je ljubezen do izgubljenega sveta, da ga je rešil, videl pa je tudi prestol, nebeško slavo in dediščino. Delež vsega tega je obljubljen tudi nam.
HEBREJCEM 12:2 Uprimo oči v Jezusa, začetnika in dopolnitelja vere. On je zaradi veselja, ki ga je čakalo, pretrpel križ, preziral sramoto in sédel na desnico Božjega prestola. 3 Pomislite vendar nanj, ki je od grešnikov pretrpel tolikšno nasprotovanje, da se v svojih dušah ne boste utrudili in omagali.
12 Zato zravnajte onemogle roke in klecava kolena …
1 JANEZ 3:2 Ljubi, zdaj smo Božji otroci; ni pa še razodeto, kaj bomo. Vemo pa, da mu bomo podobni, ko se bo razodel, ker ga bomo gledali takšnega, kakršen je …
Ni komentarjev:
Objavite komentar