BOŽJE NAGRADE

Oktober 2021

1 KORINČANOM 4:4 … Sodi mi namreč Gospod. 5 Ne sodite torej pred časom, preden pride Gospod, ki bo tudi osvetlil, kar je skrito v temi, in razkril namene src. Tedaj bo vsak prejel od Boga priznanje.

Čas prihaja za sodbo. Prihaja tudi čas za Božje priznanje. V naših človeških sodbah, dobrih ali slabih, se lahko motimo, ker ne poznamo ozadja. Bog vidi in sodi namene src. Kdor iskreno in zvesto služi Bogu, ga čakajo velike nagrade. Dobro je vedeti, kaj nas čaka, da smo bolj spodbujeni za služenje, kadar omahujemo. Kadar smo utrujeni in slabe volje, rečemo: Kaj mi koristi služiti Bogu in vse to samoodrekanje, žrtvovanje, da ubogam Božje postave (Malahija 3:14). Odgovor: Kar smo se žrtvovali pri služenju Bogu, nam bo povrnil stoterno. Stalo nas bo, da postanemo člani Božje družine in vstopimo v nebesa.

MATEJ 19:29 In vsak, kdor je zapustil hiše ali brate ali sestre ali očeta ali mater ali otroke ali njive zaradi mojega imena, bo prejel stokratno in dobil v delež večno življenje.

Bog nagradi 10.000 % več ali 100-krat več, kot nas stane. Nihče na Zemlji nam ne bo povrnil s takimi obrestmi. Pa tudi, če bi, bi vse minilo in prešlo, v večnosti pa je plačilo neminljivo.

ZA KAJ NAS BO BOG NAGRADIL?

Vsi vemo, da bomo nagrajeni za dobra dela. (Efež. 6:8) Nagrada bo, če se odpovemo sebi in svojemu egu (Matej 16:24-26). Nagrajeni bomo, če imamo sočutje do ubogih in jih blagoslovimo (Luka 14:13,14). 

Ljubite in delajte dobro ljudem, ki vas ne ljubijo in vam ne morejo vrniti, ampak vas celo sovražijo (Luka 6:35,36). 

Zaklad oz. nagrado v nebesih prejmemo tudi z dajanjem časa, denarja in imovine za Božje delo, sploh, če nas to nekaj stane (Matej 19:21). 

Če prenašamo razne sovražne okoliščine in škodo, ki nam jo delajo neverni, ter obenem zaupamo Bogu, bomo prejeli veliko plačilo (Hebr. 10:34,35).

Veliko plačilo je tudi za preganjanje in sramotenje (Luka 6:22,23).

In za nekvašeno in brezgrajno – sveto in pobožno življenje v pričakovanju in pospeševanju prihoda Jezusa (2 Peter 3:11-14).

Če bomo dobro izrabili svoje talente, možnosti in sposobnosti, ki nam jih je Bog dal, bomo dobili dvojno povrnjeno, pove prilika o talentih (Matej 25:14-23)

Vemo, da obstaja čas za sejanje, čas za zalivanje in čas za žetev. Te zakonitosti bodo vedno delovale.

GALAČANOM 6:9 Ne naveličajmo se, ko delamo dobro; kajti če se ne utrudimo, bomo ob svojem času želi. 

Kot zakon gravitacije tudi zakon sejanja in žetve v naravnem in v duhovnem in zakon Božjega nagrajevanja vedno veljata in delujeta (povezana sta s sodbo). Delujeta tudi, če je proces včasih našim očem neviden. Kaj pomeni »ob svojem času«? Lahko bomo želi čez 10 ali 30 let, marsikaj pa šele na sodni dan ob Jezusovem prihodu, ko bomo prejeli zaklade, ki smo jih gradili v nebesih. Ubogljivost nam prinese nagrade v večnosti, ki močno presegajo naše trenutne stiske.

RIMLJANOM 8:18 Mislim namreč, da se trpljenje sedanjega časa ne dá primerjati s slavo, ki se bo razodela v nas.

2 KORINČANOM 4:16 Zato ne omagujemo. Nasprotno, čeprav naš zunanji človek razpada, se naš notranji iz dneva v dan obnavlja. 17 Naša trenutna LAHKA STISKA nam namreč pripravlja čez vso mero težko, večno bogastvo slave, 18 ker se ne oziramo na to, kar se vidi, ampak na to, kar se ne vidi. Kar se namreč vidi, je začasno, kar pa se ne vidi, je večno.

Problem naše dobe je naša nepotrpežljivost – Bog ni »instant«. Zato mnogi obupajo in odnehajo. Toda Božja nebeška slava nas čaka in si je tudi predstavljati ne moremo, ker se z njo ničesar na Zemlji ne da primerjati. Če bi nam Bog dal le majhno mero svoje slave, bi zgoreli, ker naše meso tega ne bi preneslo. Charles Finney je vpil: »Dovolj, o Bog, umrl bom, če mi daš še več tvoje slave.« Ljudje smo brezbrižni do nebeških blagoslovov, kadar ne beremo Besede in je ne poznamo. Zaradi nevednosti pa lahko propademo. Ena od nagrad za naš trud, služenje in ubogljivost je kraljevanje skupaj z Jezusom. 

2 TIMOTEJ 2:12 Če z njim vztrajamo, bomo z njim tudi zakraljevali.

RAZODETJE 20:6 Blažen in svet, kdor ima delež pri prvem vstajenju! Nad takimi druga smrt nima nobene oblasti, ampak bodo postali Božji in Kristusovi duhovniki ter bodo kraljevali z njim tisoč let.

RAZODETJE 2:26 Kdor zmaga in vztraja do konca v mojih delih, temu bom dal oblast nad narodi;

RAZODETJE 3:21 Kdor zmaga, mu bom dal, da sede z menoj na moj prestol (ko bomo vladali z Jezusom na Zemlji), kakor sem tudi sam zmagal in sédel s svojim Očetom na njegov prestol (v nebesih). 

Najbolj pohvalne besede, ki jih bomo kdaj koli slišali, bodo Jezusove ob prvi sodbi: 

MATEJ 25:23 Gospodar mu je rekel: ›Prav (angl.: good job, dober si bil, dobro si opravil), dobri in zvesti služabnik! V malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil. Vstopi v veselje svojega gospodarja!‹

Ali bodo vsi kristjani deležni teh Jezusovih besed? Nikakor! Mnogi bodo vstopili, toda, ker so bili pasivni kristjani, ne bodo imeli zakladov v nebesih. Matej 6:19 pravi: Ne nabirajte si zakladov na Zemlji, ker bodo minili, raje si nabirajte neminljive zaklade v nebesih. Kjer je tvoj zaklad, tam je tvoje srce: v začasnem zemeljskem življenju ali pa v nebeškem kraljestvu.

Ne bomo imeli vsi enakega statusa in enakega položaja avtoritete v nebesih. Eden bo zadolžen za enajst mest, drug za pet, nekateri pa za nobeno. Bog ima pripravljeno sodbo z ognjem, ki bo preizkusila gorljivost oz. negorljivost naših del. Kaj najdemo, če najdemo zaklad? Ko skrinjo odpremo, najdemo zlato, srebro in drage kamne. To je negorljivo, vredno, za to lahko kaj kupimo. Če pa najdemo les in slamo, bomo razočarani, ker ni za drugega, kot da se pokuri. (1 Korinčanom 3: 12-15)

Nekateri kristjani se bodo sramovali, ko se bodo srečali z Jezusom in bodo dojeli, kaj vse so zamudili, ker niso služili Bogu (1 Janez 2:28). A ko bodo vstopili v večnost,  jim bo Jezus obrisal sram in solze z oči in v nebesih ne bodo več ničesar obžalovali. V nebesih se bodo od osebe do osebe zelo razlikovali prejeti položaj in nagrade ter kakšna Božja slava se bo razodela v posamezniku (Rimljanom 8:18). V nebesih ne bo ljubosumja, tekmovalnosti, več ali manj vrednosti. Kot skodela drži manj od sklede ali vedra, bo eden imel manj radosti, Božje slave ali drugih izkušenj kot drugi. Z našim služenjem že danes gradimo zaklade v nebesih. Izraba našega časa, služenje v veri, raba financ, talentov itd. bo oblikovala našo usodo v nebesih. Z odrešenjem imamo zagotovljen prost vstop v nebesa, toda nagrade so prislužene z našim trudom in žrtvovanjem za nebeško kraljestvo.

Tukaj pa se pojavi problem motivacije. Končna Laodicejska cerkev v našem obdobju nima ognja in motivacije. Zadosti imamo dela za golo preživetje v službi, za pokojnino. Kaj se nam je treba žrtvovati še za duhovne stvari? Vsi smo bolj ali manj nagnjeni k takšnemu razmišljanju. Če delamo ta mesec, vemo, da bo plača naslednjega. Pri Bogu pa delamo in vlagamo leta in desetletja. Morda smo deležni kakšnega blagoslova, tiste prave »plače« pa ni na vidiku. In tako izgubimo vizijo večnega plačila v nebesih. Čeprav smo slišali o tem, sčasoma podoba zbledi in rutina življenja izpodrine vizijo sejanja in Božjih nagrad, ki nas čakajo. Vsekakor ni narobe, da nas motivira, da obrodimo sadove in pričakujemo nagrade v nebesih. Ljudje vere so bili motivirani z obljubo plačila v večnosti. Kmet ve, če bo sejal, bo obilno žel. Mi pa to pogosto pozabljamo. 

Hebrejcem 11 omenja ljudi vere, ki so delali drastične življenjske projekte. Mojzes je zapustil lagodje in bogastvo dvora, da je ubogal Božji klic in vodil Izraelsko ljudstvo skozi puščavo. Izbral je muke in stres namesto lagodja. Vedel pa je, da je njegovo plačilo veliko. Pri vsem tem pa je najpomembnejše, da hodimo v Božji volji.

HEBREJCEM 11:24 Po veri je Mojzes odklonil, ko je odrasel, da bi ga imenovali sina faraonove hčere. 25 Raje si je skupaj z Božjim ljudstvom izbral trpljenje kakor kratkotrajno uživanje greha. 26 Zasramovanje maziljenca je imel za večje bogastvo kakor zaklade Egipta. GLEDAL JE NAMREČ NA POVRAČILO. 27 Po veri je zapustil Egipt. Ni se ustrašil kraljeve jeze, temveč je vztrajal, kakor bi gledal Nevidnega. (Mojzes je videl nevidnega Boga)

Tudi Pavel je vedel, da moramo z maratonskim tekom po pravilih plačati ceno (disciplina, predanost, zvestoba, sadovi). Minljiva mesena dela, ki ob sodbi zgorijo, je zamenjal z večnimi, duhovnimi, ki so po Božji volji in duhovno veljajo kot zlato, srebro in dragi kamni.

1 KORINČANOM 9:24 Mar ne veste, da tisti, ki tečejo na tekališču, res vsi tečejo, da pa le eden dobi nagrado? Tako tecite, da jo boste dosegli. 25 Vsak tekmovalec pa se vsemu odreče, ôni, da prejmejo venec, ki ovene, mi pa nevenljivega. 26 Zato jaz ne tečem kar na slepo, ne bojujem se, kakor bi mahal po zraku. 27 Nasprotno, trdo ravnam s svojim telesom in ga usužnjujem, da ne bi bil sam zavržen, ko oznanjam drugim.

Pavel se je bal, da bi bil zavržen zaradi mlačnosti. Močno se je zavedal svojih nagrad, v tem primeru krone pravičnosti. Pavel nas s svojim vzorom spodbuja, da imamo pred očmi nagrade, ko požrtvovalno delamo za Božje kraljestvo. Nagrade so večne in plačilo neizmerno veliko. To nas mora motivirati v ognju služenja. Današnja Laodicejska cerkev je mlačna in brez sadov, ker se ne zaveda ogromne slave, ki jo bo Bog razodel v nas. Današnja Laodicejska cerkev nima niti skrbi niti ljubezni za izgubljene duše, niti ne vidi nagrad za služenje v večnosti. 

2 TIMOTEJ 4:7 Dober boj sem izbojeval, tek dokončal, vero ohranil. 8 Odslej je zame pripravljen venec pravičnosti, ki mi ga bo tisti dan dal Gospod, pravični sodnik. Pa ne le meni, marveč vsem, ki ljubijo njegovo pojavitev.

Jezus je tudi gledal naprej na povračilo, da je imel voljo in moč dopolniti Božje načrte zanj. Vedel je, da mora zmagati. Celo stvarstvo je bilo odvisno od njegove zmage na križu. Tudi mi moramo zmagati, če hočemo biti dediči Božjega stvarstva! Nekaj nas mora gnati naprej, da opravimo svoj klic in ne omagamo. Kaj je Jezusa gnalo, da je zmagal na svoji poti? Katero je veselje, ki ga je čakalo in čaka nas vse? Eno je ljubezen do izgubljenega sveta, da ga je rešil, videl pa je tudi prestol, nebeško slavo in dediščino. Delež vsega tega je obljubljen tudi nam.

HEBREJCEM 12:2 Uprimo oči v Jezusa, začetnika in dopolnitelja vere. On je zaradi veselja, ki ga je čakalo, pretrpel križ, preziral sramoto in sédel na desnico Božjega prestola. 3 Pomislite vendar nanj, ki je od grešnikov pretrpel tolikšno nasprotovanje, da se v svojih dušah ne boste utrudili in omagali.

12 Zato zravnajte onemogle roke in klecava kolena …

Jezus se je izpraznil nebeške slave in se je ponižal v služabnika, vedel pa je, da ga čaka povišanje. Tudi nas čaka delež tega, kar ima Jezus in mu bomo podobni. Niti ne sanja se nam, kaj bomo postali v nebesih. Nekateri pravijo, da je v nebesih dolgčas. Ali tudi vi mislite tako? Če ljudem vzamemo užitek greha, jim je pa dolgčas. V nebesih bo delo, druženje nebeške družine, razvedrilo, ustvarjanje, raziskovanje, počitek pa ne bo potreben.

1 JANEZ 3:2 Ljubi, zdaj smo Božji otroci; ni pa še razodeto, kaj bomo. Vemo pa, da mu bomo podobni, ko se bo razodel, ker ga bomo gledali takšnega, kakršen je …

Branko Dežman

STVARI, KI UNIČUJEJO ZAKON

STVARI, KI UNIČUJEJO ZAKON

Avgust 2021

Kaj najbolj uničuje zakone? Neupoštevanje Božje besede. Hudič je postavil svet na glavo, še posebej v zadnjih desetletjih. Atmosfera v krščanstvu se ne razlikuje veliko od atmosfere v svetu. Pravijo, da je v krščanstvu v ZDA nekaj več ločitev kot med nevernimi. Zakaj? Ker smo bolj pod napadom in se ravnamo po vzoru sveta. V Novi Zelandiji so bile ženske povečini doma in družine so štele več otrok kot v Evropi. V Evropi starša gradita vsak svojo kariero in en otrok je največkrat dovolj. Evropa se stara in izumira, če ne bi bilo priseljencev. Duh kariere in prezaposlenosti uniči duha družine. 

Žena je običajno tista, ki drži družino skupaj, ne mož. Za ceno družine, ki naj bo zdrava celica družbe, se je vredno odreči eni plači, če je to možno. Lahko se odločamo v prid družine ali pa v prid razdora družine. »Nije u šoldima sve,« poje Oliver Dragojevič. Družina je večja vrednota kot denar. Družina nas bogati, denar nas pusti prazne. Bog hoče, da cenimo, gradimo in utrjujemo družine, svet pa pravi, da zakon ne deluje in je iz mode.

Prvo, kar ruši družino, je sebičnost, ko vidimo samo sebe in svoje interese. Oboji, ženske in moški, smo sebični. Vsak želi biti center vesolja. Komunikacija je bistvena, toda nekateri pari težavno komunicirajo in zato imajo več problemov. Vsak dela po svoje in se ne zaveda ali ignorira občutja partnerja. Problem traja iz dneva v dan, iz leta v leto. Ona ali on rad komandira in vedno doseže, da so stvari po njegovo. Če ne, pa uprizarja jezne izpade. Partnerju nenehno dela škodo. Nihče ne pomisli na Božjo Besedo, kadar uveljavlja svoj ego. Toda, če najprej svojo voljo podredimo Jezusu, bomo upoštevali tudi želje partnerja. Abraham je bil Sari Gospod. Ali je vedno obveljala njegova? Rekla mu je: »Naženi deklo Hagaro in njenega otroka!« To mu nikakor ni bilo všeč, vendar je Saro poslušal, ker je šlo za duhovno in naravno dediščino Izaka.

EFEŽANOM 5:21 Iz strahospoštovanja do Kristusa se podrejajte drug drugemu. (To pomeni, da ne zmaga vedno volja ene in iste osebe.) 22 Žene naj bodo podrejene svojim možem kakor Gospodu, 23 mož je namreč glava ženi, kakor je Kristus glava Cerkvi: on, odrešenik telesa.

Če ljubezen, zaupanje in skrb deluje obojestransko, se je lažje podrejati, v atmosferi sebičnosti pa je nemogoče. Odnos do denarja je v zakonu pogost razlog za razdor. Po navadi eden rad zapravlja in drugi zna bolje ravnati z denarjem. Velikokrat tisti, ki služi denar, lahko manipulira drugega: »Jaz zaslužim in bom kupil, kar hočem. Denar je moj.« Danes je svet obrnjen na glavo in lahko ženska dobro služi, moški pa ne najde službe. Lahko ona zasluži dvakrat več kot on. Zato ga ponižuje in je ničvreden. Morda ga ona ne ponižuje pa se sam počuti ničvrednega. 

Moški ego je močnejši od ženskega in če ženska v življenju doseže več kot on, bo razočaran nad sabo. Izgubi voljo in motivacijo. Stvari lahko vodijo tudi v tekmovalnost. Toda Bog nas je ustvaril različne, da se dopolnjujemo, si pomagamo in ne tekmujemo. Situacija se lahko obrne. Zakonske zadeve so občutljive, morata se razumeti in si pomagati. Če bo mojemu zakoncu dobro, bo dobro tudi meni. Če je eden na dnu, ga drugi pobere. Če enega zebe, ga drugi ogreje.

Žena npr. stalno hoče, da mož naredi stvari po njenem, sicer mu bo zagrenila življenje. Včasih je spolnost orodje, da dosega svojo voljo. Biblija pravi, da če veš, kako ravnati prav, pa narediš obratno, se ti to šteje v greh (Jakob 4:17). Najbrž smo vsi polni teh nezavednih ali na pol zavednih grehov. Jezusova kri nas očiščuje. Bog ima odgovor za vse in če oba hodita v duhu, ne bosta dovolila, da ju okoliščine privedejo do razdora. Običajno so vzrok težav razlike v značajih, ki jih ima vsak par in je treba moliti, da nas bo Bog izgradil, da bomo dozoreli in razvijali modrost.

JAKOB 1:2 V zgolj veselje si štejte, bratje moji, če pridete v razne preskušnje, 3 ker veste, da preskušnja vaše vere rodi stanovitnost. 4 Stanovitnost pa naj vrši popolno delo, da boste popolni (zreli, odrasli) in dovršeni in ne boste v ničemer zaostajali.

Slabosti značajev in težave v zakonu vedno so in bodo. Biblija pravi, da moramo gledati navzgor, kjer je Kristus in usmeriti upanje na večnost. Sedanje bedno življenje je le začasno, čaka pa nas popolno v nebesih.

KOLOŠANOM 3:1 Če ste torej vstali s Kristusom, iščite to, kar je zgoraj, kjer je Kristus, sedeč na Božji desnici. 2 Mislite na to, kar je zgoraj, ne na to, kar je na zemlji. 3 Kajti umrli ste in vaše življenje je skrito s Kristusom v Bogu.

Drobne stvari so tiste, ki lahko postanejo za zakon uničujoče. Eno in isto vedno nervira partnerja pa nismo obzirni, ni nam mar. Ali pa bezamo in drezamo po malenkostih z besedami: » … vedno tako ravnaš.« Stalno se spotikamo ob malenkosti. Pri prerekanju moramo vedno imeti zadnjo besedo in pohodimo partnerja, da se počuti poraženca. Pomembno  je le, da sem jaz zmagovalec.

Škodo delamo zakonu tudi, če so nam otroci bolj pomembni kot zakonec. Pogosto ravnanje žena povzroči, da se možje ne počutijo del družine. Izključeni iščejo uteho v delu, športu na TV, neverni preživijo veliko časa za šankom. Žena mora to začutiti in modro z nekaj truda pomagati možu, da se vključi in se počuti član družine. Niso redke, ki cenijo le sebe in svoje otroke, potem pa dolgo časa nič, potem šele moža pa še to, če potrebuje denar od njega. Mož se lahko počuti nepotreben, Biblija pa pravi, da je potreben. Otrokom nekaj vidno manjka, če odrastejo brez očeta. To so močne stvari, ki rušijo zakon, da ne rečem tudi poznejši zakon otrok, ki so odrasli s pomanjkanjem v duši. Potrebna je modrost, morda nekaj požrtvovalnosti s strani žene, da zbudi ljubezen v moškem. On mora čutiti, da je potreben. Ženska gradi gnezdo in zato je veliko verzov v Bibliji posebej za ženske.

Poznam primere, ko je moški našel lepšo, privlačno, mlajšo žensko. Ko vidimo ženo, se zdi jasno zakaj. Preveč časa je posvetila otrokom, zanemarila je svoj videz, zredila se je, ni zadosti čista in redoljubna, pogosto je neprijazna in sitna.

Danes je pogosto, da je oče veliko v službi, potem želi pomagati otrokom s šolskimi nalogami, da bodo uspešni, kot je on, intimnosti z ženo pa ni več in se odtujita. Ne uničujmo zakona. Najdimo čas za zmenke z ženo brez otrok, za pozornost, pogovor in romanco.

Ne bodi nespoštljiv in prezirljiv do zakonca doma in še veliko bolj v javnosti z besedami: zavaljena, grda, ti si neumnež, zguba, nesposobnež, idiot. Kristjani nismo izjeme. Včasih je mimika obraza dovolj. Kadar smo prizadeti, lahko kritiziramo partnerja, ko ga ni zraven in celo ko je zraven, npr. na šaljiv način – da se skašljamo, kar nas teži. Neka ženska, ki je deloholični mož ni hotel ali znal uslišati, ga je napadla v moji prisotnosti, da bi ga pripravila k odločitvi, da bi le enkrat šli skupaj na morje. Težko je in Bog nam mora dati modrost. Rušiti je lažje kot graditi.

Vsi imamo čustvene potrebe. Moški potrebujejo nekaj drugega kot ženske: spolno potešitev, razvedrilo in rekreacijo, urejeno in privlačno ženo, ki skrbi za urejen dom in prehrano, ženino spoštovanje, da ga zna pohvaliti in da izrazi, kar ji je na njem všeč. Kako ona ruši zvezo? Če ravna obratno od tega: nima spoštovanja, njene prijateljice ali bližnji sorodniki so pomembnejši od njega, stalno ga kritizira, ponižuje. Včasih je njeno delo v Cerkvi pomembnejše kot dolžnosti doma.

Ženska rabi čustveno naklonjenost, pozornost, ljubezen, da jo mož ceni in ščiti. Rabi odkritost in pogovor, da je pošten do nje, skrben in odgovoren v financah in predan družini. Kako on ruši zakon? Če ji ni naklonjen, da ima tiho vojno, da se zapre pred njo, da jo s finančnim ravnanjem spravlja v skrbi, da začuti v njem nezvestobo. Tudi če zanemarja popravilo polomljenih stvari v domu. Ona je zafrustrirana.

Žena, ne ravnaj z možem, kot da si njegova mama. Mož ne pričakuj, da ti bo žena vedno stregla kot mama. Če je mraz, on ve, kje je jakna in zna vzeti dežnik, če je dež. Ne delaj zanj vsega, kar lahko sam stori, da se ne bo počutil kot 3-letnik. Dovoli mu, da misli s svojo glavo.

Naslednja uničujoča stvar za zakon so izbruhi jeze in stalno vpitje v hiši. Ni treba povzročati bolečin z dlanjo. Bolečino lahko sejemo z jezo in uničujočimi besedami, ko v hiši ustvarjamo atmosfero pekla in zakoncu delamo rane v duši. Partner in s tem zakon je po takšnem izbruhu lahko prizadet dlje časa. Sebi s tem škodujemo enako kot drugemu. Jeza je sebična in manipulira in hoče svoje!  Pregovori 14:29 Kdor je počasen za jezo, kaže veliko razsodnost (je razumen), kdor je nagle jeze, povzdiguje bedaštvo (je nerazumen, nerazsoden. V jezi zgubiš razsodnost, preklinjaš, lahko fizično obračunavaš).

1 KORINČANOM 13:5 pravi: … ljubezen ni brezobzirna, ne išče svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega.  Ne veseli se zla. (love is not ill-mannered (neolikana) or selfish or irritable; love does not keep a record of wrongs.) Maščevalnost si zapomni slabe stvari in hoče povrniti slabo s slabim.

PREGOVORI 31:12 Izkazuje mu dobroto in ne hudega vse dni svojega življenja. Mislimo na te stvari iz Biblije, molimo, izpovedujmo. Borba in trud prinese zmago. Naše dobre poteze bodo prebudile tudi dobro v zakoncu.

Jezus vedno čaka, da vstopi. Čaka na pobožno atmosfero, ki jo moramo ustvariti doma in zagotovo pride in vstopi v naš dom. Vsak od nas si doma želi miru in Božje atmosfere in ne pekla. Molimo, da bomo nadzorovali jezo in uničujoča čustva. Izbruhi jeze – koga kličejo? In ta tudi pride – sovražnik!

Če hočemo graditi zakon, kaj je v moči enega zakonca, da stori? Bori naj se proti sebičnosti. Misli naj na to, da bo več dajal in služil. Moli naj za služabniško srce. Nauči naj se tolerirati. Naj gredo malenkosti včasih mimo, namesto da se obregnemo obnje, saj po navadi niso vredne pričkanja. Ljubezen skupaj z milostjo pokrivata napake (1 Peter 4:8). Naredimo kaj za interese partnerja pa tudi za obojestranske interese. Storimo vsak dan kakšno nesebično dejanje za partnerja. Imejmo zakon za center svojega življenja, ker v življenju ni nič bolj pomembno od tega. Trudimo se za dober intimen odnos. 

Lahko je govoriti in težje udejaniti. Trudimo se za spoštljiv odnos, bodimo prijazni z besedami in dejanji. Tudi, če se počutimo nelagodno, odprimo se, zaupajmo in komunicirajmo. Ujemimo pravi trenutek za to. Zalijmo dejanja z molitvijo. Razmislimo in opazujmo partnerjeve potrebe. Ni vse samo po sebi umevno. Žene, sprejeti morate moža kot glavo družine in ga spodbujati – pa ne z nerganjem in poniževanjem. 

    Možje, postanite vodje, ki služijo, ne ukazujejo. Jezus je služil. V Bibliji vodje služijo. Tudi Pavel je bil služabnik. Tudi ženska je imenovana pomočnica. Podpirajte može pri Božjem delu in viziji. Pasivnost ali tiranija/manipulacija naj ne bo niti omenjena. Tudi ekran naj ne poje uric vajinega odnosa in intimnosti. Ljubimo drugega kot sebe in nam bo dobro. Če nas prevzema jeza, se naučimo počakati in se zadržati, da se ohladimo in da se lahko kontroliramo. Trudimo se biti razumni in razsodni.

Branko Dežman

TEMELJI VERE

TEMELJI VERE

Oktober 2021

Duhovna hoja ima polno pasti. Biti moramo dobro utemeljeni, izgrajeni ter v ravnotežju, da ne pademo. 

Ko preživljamo čas v Besedi in molitvi, je pomembno, da smo uravnovešeni.

Božja beseda skupaj z Božjim Duhom nas drži v ravnotežju.

Bog želi, da imamo in Besedo in Božjo moč.

V Sloveniji in drugod je velika potreba po kristjanih, ki so trdni, da obstanejo ne glede, kaj jih doleti. To so kristjani, ki živijo Božjo besedo. Mnogi pa jo berejo ali pa tudi ne, ker ne živijo po njej in je ne ubogajo.

LUKA 6:46 »Kaj me kličete: ›Gospod, Gospod‹ in ne delate tega, kar pravim? 47 Pokazal vam bom, komu je podoben človek, ki pride k meni in posluša moje besede ter jih uresničuje; 48 podoben je človeku, ki je zidal hišo, globoko kopal in postavil temelj na skalo. Ko je nastala povodenj, se je vodovje ulilo proti tej hiši, a je ni moglo omajati, ker je bila trdno sezidana. 

49 Kdor pa jih sliši in ne uresničuje, je podoben človeku, ki je zidal hišo na zemljo brez temelja. Vodovje se je ulilo proti njej in se je takoj zrušila in podrtija te hiše je velika.«

V Nemčiji je ob nedavnih nalivih odneslo vas, ki je bila zgrajena na produ. Struktura naše duhovnosti je zelo pomembna. Ravnotežje v naši duhovnosti je zelo pomembno. Ne moremo samo moliti, rabimo tudi oddih in spremembe. Skupnost, ki je zaprta vase in ne gre med druge ljudi, bo kmalu iz ravnotežja. Če pridigamo samo eno plat, druge pa zanemarjamo, smo kmalu iz ravnotežja. Vsi potrebujemo modrost, vsi imamo slabosti in vsi se moramo paziti, da ne porušimo svojega ravnotežja, ker lahko pademo.

Kako je naše krščanstvo izgrajeno? Slišal sem, da je nekdo zgradil lepo enonadstropno hišo in vse je bilo dobro. Pozneje se je pojavila potreba, zato so se odločili vzeti stvari v svoje roke in so hišo dvignili za eno nadstropje. Kmalu so se pojavile nevarne razpoke, ker spodnja struktura ni premogla dovolj nosilnosti. Hišo so z veliko žalostjo morali porušiti. Če nismo utemeljeni na Besedi in z Božjim Duhom, lahko doživimo podobno duhovno usodo. Pri gornjem odlomku je poudarek na v. 47:

47 Pokazal vam bom, komu je podoben človek, ki pride k meni in posluša moje besede ter jih uresničuje.

Priti moramo k Jezusu in z njim hoditi. Preživljati moramo čas z njim.

Poslušati in proučevati moramo njegove Besede.

Uresničevati in ubogati jih moramo.

Tako bomo utrdili zdrave temelje in bomo v stiskah obstali.

Sv. Duh daje življenje Besedi. Tudi mormoni, jehovci in rozenkrojcaji jo berejo, toda pri njih ni živa in dejavna.

Samo Sv. Duh brez Besede vodi v fanatizem. To se hitro zgodi. Vidimo nekatere, kako pred oltarjem plešejo in vpijejo pred Bogom in pravijo, kaj vse jim je Bog rekel, toda z njihovimi življenji nekaj ni prav. Niso utemeljeni, niso zasidrani, premetava jih sem ter tja, nimajo doktrine.

Kaj pa povzroči sama Beseda brez Duha? Formalizem. Kaj je to? Postavljanje človeških pravil. Mrtvo sledenje črki, ki ubija. Veliko je formalističnih, religioznih pridigarjev. Nekateri so celo zelo učeni in ljudem govorijo lepe pridige, da rečemo: Kako čudovit pridigar! Toda v duhu začutimo, da  nekaj manjka in če ga večkrat poslušamo, ugotovimo, da je pridiganje mrtvo in zato tudi življenja ljudi, ki ga poslušajo, niso spremenjena. Samo Sv. Duh lomi jarem in drobi kamnita srca.

2 KORINČANOM 3:5 … Ne, naša zmožnost je od Boga, 6 ki nas je tudi usposobil za služabnike nove zaveze, ne črke, ampak Duha. Črka namreč ubija, Duh pa oživlja.

2 TIMOTEJ 3:5 … držali se bodo zunanje oblike pobožnosti, zanikali pa njeno moč. (Sv. Duha)

Če imamo samo Besedo, se bomo posušili. Če imamo samo Duha, se bomo razpočili. Če pa imamo Besedo in Duha, bomo rastli in se utrdili. To si velja zapomniti. Bog želi, da imamo Besedo in moč.

JANEZ 6:63 Duh je tisti, ki oživlja, meso nič ne koristi. Besede, ki sem vam jih govoril, so Duh in življenje. 

2 PETER 1:21 Nikoli namreč nobena prerokba ni prišla po človeški volji, ampak so ljudje, nošeni od Svetega Duha, govorili v imenu Boga. (Bolje: iz Boga)

Nekateri ljudje berejo Biblijo samo zato, da jo berejo. Globine dojemanja nimajo. Potrebno je več: jo prežvečiti, se prepojiti z njo in jo ubogati. 

JAKOB 1:21 Zato odpravite vso umazanost in odvečno zlo ter s krotkostjo sprejmite besedo, ki je v vas vrojena (vsajena) in ima moč, da reši vaše duše. 22 Postanite uresničevalci besede in ne le poslušalci, ki sami sebe varajo. 23 Če je namreč kdo poslušalec besede, ne pa njen uresničevalec, je podoben človeku, ki ogleduje svoj rojstni obraz v zrcalu; 

24 pogleda se, a odide in takoj pozabi, kakšen je bil. 25 Človek pa, ki pozorno motri popolno postavo svobode in vztraja in ne postane pozabljiv poslušalec, temveč njen dejaven uresničevalec, bo blažen v svojem delovanju.

Vemo, da naše besede potujejo iz naših ust do okoliških poslušalcev s pomočjo našega diha. Podobno Božja beseda potuje iz Božjih ust skupaj z njegovim dihom. Beseda nam to pove:

PSALM 33:6 Z GOSPODOVO besedo so bila narejena nebesa, z dihom njegovih ust vsa njihova vojska.

Božji Duh je Božji dih. Oče govori po Sv. Duhu. On je kanal oz. nosilec Božjega glasu.

MATEJ 4:4 On (Jezus) pa je odgovoril: »Pisano je: Človek naj ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust.«

2 TIMOTEJ 3:16 Vse Pismo je navdihnjeno od Boga ... 

Navdih oz. inspiracija govori o dihanju – vdih in izdih. Bog dahne v nas in mi vdihnemo – sprejmemo Besedo v naše srce. Priporočljivo je moliti, tik preden odpremo Biblijo: »Sv. Duh, napolni me, pokaži mi, razodeni mi, pomagaj mi dojeti živo Besedo.« Mnogi tudi pravijo: »Samo izpoveduj!«, npr. »Po Jezusovih ranah sem bil ozdravljen.« Dejstvo je, da to ni dovolj. Sv. Duh mora navdihniti in nositi te Božje besede. Besede morajo biti prežete z Njegovim življenjem. Sicer so to besede brez substance. Vera je substanca. Govorimo le želje, zgodi se pa nič.

Trdna in utemeljena vera je ključna, ko doživljamo življenjske nevihte. Ko se tla tresejo pod nami, ali bo naša vera zdržala? Ni ga, ki bi živel brez neviht.

APOST. DELA 14:22 … Skozi veliko stisk moramo iti, da pridemo v Božje kraljestvo ...

IZAIJA 43:2 Ko pojdeš čez vodo, bom s teboj, ko čez reke, te ne poplavijo, ko pojdeš skoz ogenj, ne zgoriš in plamen te ne bo ožgal. 3 Saj sem jaz, GOSPOD, tvoj Bog, Sveti Izraelov, tvoj rešitelj.

Živimo v obdobju vse večjih prevar in zapeljevanja. Trdno moramo biti utemeljeni v Bogu in živi Božji besedi. Preživljajmo čas z Bogom in živo Besedo, da bomo stali ne glede, kaj pride.

HEBREJCEM 6:19 To upanje je za nas kakor varno in zanesljivo sidro duše, ki sega v notranjost, za zagrinjalo, 20 kamor je za nas kot predhodnik vstopil Jezus, ki je postal véliki duhovnik na veke, po Melkízedekovem redu.

Dežman Branko