GLOBOKE KORENINE V NEVIHTI

GLOBOKE KORENINE V NEVIHTI

December 2023

Odrešenje ni enkratno dejanje. V odrešenju hodimo vse življenje do zadnjega dne. Krščansko življenje je polno stisk, neviht in raznih preizkušenj in vsakič moramo obstati, zmagati in iti dalje po ozki poti. Enkrat po zeleni namočeni poti in drugič skozi suho puščavo. Če smo plitvi in nimamo globokih korenin, lahko ovenemo in se posušimo. Če imamo listje vedno zeleno, moramo tudi obroditi sadove.

JEREMIJA 17:7 Blagoslovljen mož, ki zaupa v GOSPODA in je GOSPOD njegovo zaupanje. 8 Je kakor drevo, zasajeno ob vodi, ki steza svoje korenine k (neusahljivemu) potoku, ne boji se, ko pride vročina, njegovo listje ostane zeleno; v sušnem letu ne trpi pomanjkanja in ne neha roditi sadu.

Ljudje, ki opazujejo drevesa v puščavah Bližnjega vzhoda, ugotavljajo, da je akacija tisto drevo, ki z globokimi koreninami preživi v vročem in sušnem okolju in daje ljudem senco in les za kurjenje. Vemo, da Biblija velikokrat ponazarja ljudi z različnimi drevesi. Božji ljudje so hrasti pravičnosti – Izaija 61:3. Judje so ponazorjeni kot fige. Faraon je kot cedra (Ezekiel 31). Umrli mogočneži v kraju mrtvih so imenovani padla edenska drevesa (Ezekiel 31:18). Podoben verz kot je v Jeremiji, najdemo v:

PSALM 1:1 Blagor človeku, ki ne hodi po nasvetu krivičnih, ne stopa na pot grešnikov in ne poseda v družbi porogljivcev, 2 temveč se veseli v GOSPODOVI postavi in premišljuje njegovo postavo podnevi in ponoči. 3 Tak je kakor drevo, zasajeno ob vodnih strugah, ki daje svoj sad ob svojem času in njegovo listje ne ovene; vse, kar dela, uspeva.

Ta odlomek nam razodene skrivnost uspešnega življenja. Če se damo voditi, ne nasvetu krivičnih in brezbožnih, ampak Božji besedi in jo beremo, premišljujemo, ne bomo oveneli in bomo v življenju v vsem uspevali. Korenine bodo močne in drevo bo obrodilo sad. Voda simbolizira Božjo Besedo, ki tudi očiščuje. Sveti Duh je imenovan reka žive vode.

Torej globoke močne korenine dajejo trdnost, stabilnost in vztrajnost drevesu, ki raste in daje sadove, senco in zaščito.

- Če je možno, drevo posadimo, kjer je vir vode – Božje besede.

- Terenu primerno posadimo ustrezno drevo, ki bo razvilo globoke in razvejane korenine. Koliko dreves je padlo ob zadnjih ujmah? Niso imela ustreznih korenin. Dvakrat pa sem videl drevo sredi rečne struge, ki ni padlo. Nisem se mogel načuditi.

- Globoke korenine poskrbijo, da je drevo zeleno in obrodi sadove.

- Nismo v skrbeh, če prideta suša in vročina. Imamo vero, da bo Bog preskrbel ne glede na okoliščine.

- Drevo ne neha roditi sadov v težkih razmerah.

Kot so temelji hiše zgrajeni na trdni skali, so korenine temelj za obstoj in trdnost drevesa. Drevo je nepremično zasidrano, ne more biti odplavljeno, niti veter ga ne more izruvati. Korenine iščejo podzemno vlago, ki jo črpajo skupaj s hranili za življenje drevesa.

Če naredimo duhovno primerjavo, so korenine v stiku z Bogom in se polnijo s Sv. Duhom, hranijo se z njegovo Besedo in so v odnosu z njim. Korenine priskrbijo duhovno hrano in vodo, potrebno za duhovno življenje. Drevesa in rastline niso pasivni, kot se nam ljudem zdi. Ne dogaja se vse samo po sebi. Ves čas je nek delovni proces življenja. Korenine vložijo veliko truda, da črpajo vodo in hranljive snovi iz zemlje. Sonce jim daje energijo in svetlobo, da ves sistem deluje. Na videz drevo stoji pri miru, v njem pa kroži življenje in drevo ves čas raste. V letnicah vidimo, da se vsako leto odebeli za 5 mm.

Podobno je v duhovnem. Vsako leto duhovno rastemo in se razvijamo, pa morda tega niti ne opazimo. Ne gre le za golo preživetje, ampak mora drevo bujno rasti, cveteti in obroditi sadove. Bog pravi, da bo drevo, ki ne rodi sadov, posekano in les vržen v ogenj (Matej 7:19-23). Vendar ali se sploh zavedamo, koliko drevo dela, da obrodi sadove? Od sonca dobi energijo, ki omogoča črpanje vode in hranil skozi korenine. Zamislimo si, koliko dela je treba, da drevo obrodi npr.  500 ali 1000 jabolk. Samo da zabojčke z njimi znosimo v shrambo, smo preznojeni. Drevo pa jih je rodilo. 

Duhovno pa se moramo tudi mi truditi, vztrajati in vložiti napor, da duhovno rastemo in obrodimo sadove. Roditi sadove pomeni veliko pripravljanja, delo in napor! Nič se ne naredi  samo od sebe. Bistvo globokih in močnih korenin je, da rastemo in obrodimo sadove. Če le enkrat na teden poslušamo pridigo, je premalo. Ne samo čakati, da bomo po žlički hranjeni z mlekom. Vsak sam mora biti vnet in si prizadevati za svojo rast in izgradnjo značaja. Ne dovolimo, da bi imeli duhovne korenine nerazvite in bi bili duhovno podhranjeni. Kaj pomeni, če imamo globoke korenine? Trdnost, neomajnost, stabilnost. Nič nas ne spravi s tira in v oporo smo drugim. 

1 KORINČANOM 15:57 Hvala torej Bogu, ki nam daje zmago po našem Gospodu Jezusu Kristusu. 58 Zato, moji ljubi bratje, bodite stanovitni, neomahljivi, nadvse uspešni v Gospodovem delu, ker veste, da vaš trud v Gospodu ni prazen.

PREGOVORI 12:3 Človek se ne utrdi (ustanovi, uveljavi) s hudobnostjo, korenina pravičnih pa se ne omaje.

 Ne pusti se izruvati, ne omahuje, se ne da pretresti, se ne da iztiriti z začrtane poti Božje volje. Če imamo globoke korenine, ki so povezane in črpajo življenje iz Boga, slišijo njegov glas in izpolnjujejo njegove želje, ne bomo omahnili, ne bomo iztirili s poti in padli. Seveda stiske vedno bodo in nekaj omahovanja in kakšna napaka bo, toda vedno se vrnemo nazaj na pravo pot.

Drevo se globoko ukorenini šele po mnogih letih. Drevo z globokimi koreninami ne gleda samo nase. Vedno ima vpliv na okolico. Drugim daje senco, blaži veter, zadržuje vlago. Akacija varuje druga drevesa pred erozijo in jim pomaga obstati. Podobno vlogo ima oljka, ki varuje vinograde pred erozijo. To pomeni, če smo mi trdno ukoreninjeni, bomo dajali stabilnost tudi drugim okrog nas, da ne bodo padli. Rasli bodo zaradi našega vpliva. Biblija pravi, naj pomagamo nositi bremena drug drugemu. Skupno bomo izborili duhovne bitke. 

FILIPLJANOM 2:4 Naj nobeden ne gleda samo nase, temveč tudi na druge.

Blagoslavljati moramo druge okrog nas, še posebej tiste, ki nam služijo in tiste, ki so v stiskah. Ne bodimo kot vreča brez dna, ko nas Bog  blagoslavlja in potem zadržimo ves blagoslov zase, nič ga ne posredujemo drugim. Kaj torej dela korenine globoke? Vsak dan moramo v miru preživeti čas z Bogom in iskati njegovo voljo; moliti, brati in razmišljati Božjo besedo, družiti se z ljudmi vere in iskati Božjo prisotnost s slavljenjem. Imeti globoke ali plitve korenine lahko primerjamo s petimi devicami, ki so imele dovolj olja v posodicah in s petimi, ki jim je olja zmanjkalo. Te duhovno niso obstale. Ko pride vročina in suša Besede ali prisotnosti Sv. Duha, ko pride nevihta pritiskov in preizkušenj, tisti s plitvimi koreninami ne morejo obstati.

O čem govori kvaliteta zemlje? Govori o okoliščinah, kjer živimo in se gibljemo. Ali na nas vpliva svet, ki je kamnita zemlja ali se družimo z religioznimi ljudmi z nezdravimi hranili ali pa se družimo z ljudmi močne vere in maziljenja, ki nam dajejo kvalitetno duhovno hrano. To pomeni, da smo posajeni ob potokih voda in bujno uspevamo. … korenina pravičnih pa uspeva (in daje sad). (Pregovori 12:12)

Včasih tudi ljudje z globokimi koreninami začnejo nazadovati. Vode Sv. Duha so tekoče, žive vode. Toda lahko zaidemo v mlakužo, ko se vode ne gibajo, ko se nič ne dogaja in vode začnejo smrdeti in mi stagnirati. V nevarnosti so ljudje, ki hodijo v veri veliko let in se jim nič ne dogaja. Paziti se morajo, ker so v nevarnosti, da umrejo. Rešiti se morajo iz pasivnega okolja v gibanje. 

Bog je izoblikoval akacijo, da kljubuje težkim razmeram. Tudi od nas pričakuje, da kljubujemo vsakim razmeram in smo neomajni in rastemo, cvetimo in obrodimo sadove. Kljubovati moramo sredi okoliščin podhranjenega duhovnega vpliva. Ko je najtežje, se ne smemo zanašati na svojo moč, moramo biti osredotočeni na Boga in Božjo besedo.

Apostolska dela 17:11 pravi, da so Berojci z veliko naklonjenostjo sprejeli besedo in vsak dan preiskovali Pisma, če je res tako. Poleg Besede pa moramo vsak dan najti čas v miru z Bogom. Približajte se Bogu in se vam bo približal. (Jakob 4:8)

2 PETER 1:4 … ter postali deležni Božje narave. 5 Prav zato si z vso vnemo prizadevajte, da pokažete v svoji veri krepost, v kreposti spoznanje, 6 v spoznanju zdržnost, v zdržnosti (EKU. samoobvladanje: hrana, alkohol, zapravljanje, TV, računalnik itd.) potrpežljivost, v potrpežljivosti pobožnost, 7 v pobožnosti bratoljubje, v bratoljubju ljubezen. 8 Zakaj če so v vas te kreposti in če se množé, vas ne pusté lenih in ne nerodovitnih za spoznanje Gospoda našega Jezusa Kristusa. 9 Kdor jih namreč nima, je slep, kratkoviden in je pozabil, da je očiščen starih grehov. 10 Zato se, bratje, bolj in bolj potrudite, da z dobrimi deli utrdite svojo poklicanost in svojo izvolitev; če namreč to delate, se ne boste nikdar spotaknili. 

Branko Dežman

ŽALOSTENJE SVETEGA DUHA

ŽALOSTENJE SVETEGA DUHA 

December 2023

EFEŽANOM 4:29 Nobena umazana beseda naj ne pride iz vaših ust, marveč le dobra, da bi bila ob potrebi v izgrajevanje, da bi podelila milost tistim, ki poslušajo. 30 Ne žalostite Božjega Svetega Duha, s katerim ste bili kot s pečatom zaznamovani za dan odkupitve. To so nekatere stvari, ki žalostijo Duha: 31 Naj izginejo med vami vsakršna ujedljivost, vsakršno besnenje, jeza, rohnenje in preklinjanje z vsakršno hudobijo vred. 32 Bodite drug do drugega dobrosrčni in usmiljeni ter drug drugemu odpuščajte, kakor je tudi vam Bog milostno odpustil v Kristusu. 

Starši se žalostijo, če je otrok poreden in sebi ali drugim škoduje. Sveti Duh  je simbolično predstavljen kot golob ali grlica. Golob je manj plašen, grlica pa je zelo in jo hitro preplašimo, da odleti. Bistvo žive vere in živega krščanstva je prisotnost Svetega Duha na našem bogoslužju in v našem življenju, ker Sveti Duh daje življenje. JANEZ 6:63 Duh je tisti, ki oživlja, meso nič ne koristi. Besede, ki sem vam jih govoril, so Duh in življenje. 

Zakaj si želimo Božje prisotnosti na bogoslužju in v našem življenju? Kjer je Bog prisoten, tam je nadnaravno delovanje. Čudeži, ozdravljenja, Bog premika gore težav za nas, težav, ki jih sami ne moremo odpraviti. Obenem pa smo deležni njegovega blagoslova in naklonjenosti. Komur je vseeno glede prisotnosti Svetega Duha in mu ni mar zanj, je po domače rečeno bedak in je duhovno slep. Sebi in drugim noče dobro in žalosti Svetega Duha. In takih kristjanov ni malo. Živijo bolj ali manj za svoj trebuh, ostalo jim ni mar, dokler so siti in jim je dobro. Toda odnos, ali si želimo biti prijatelji Svetega Duha, bo vplival na slavo, ki jo bomo deležni v večnosti pa tudi na sedanje življenje.

 Kralju Davidu je bila Božja prisotnost zelo draga in je bila stalna realnost v njegovem življenju. Poželenje in slabost mesa ga je spotaknilo, vzel je ženo sosedu in dal njega ubiti v bitki. S tem je žalostil Svetega Duha, ki se je zaradi nespokorjenega greha umaknil od Davida. Njegovo življenje je postalo duhovno suho. Če se Sveti Duh umakne, atmosfera postane »grozna«, ker izgubimo radost svojega odrešenja. Kaj pomeni, če nas zaradi nespokorjenih grehov Sveti Duh zapusti? Duhovno smrt. Spet smo pod Božjo jezo in v sovražnem odnosu z Bogom. Če smo se pripravljeni spokoriti, nas Sveti Duh nikoli ne bo zapustil. David je končno spet našel Božji posluh, ker je imel voljno srce. Spokoril se je hudih grehov in začel vpiti k Bogu:

PSALM 51:13 Ne poženi me izpred svojega obličja, svojega svetega duha ne vzemi od mene. 14 Vrni mi veselje svojega odrešenja, z voljnim duhom me podpiraj. Zavedal se je nevarnosti duhovne smrti, kot beremo v Pregovorih, da če prešuštvuješ z ženo bližnjega, si kot vol, ki ga peljejo v zakol.

Kar je izkusil kralj David, doživi tudi vsak od nas, ko se Sveti Duh oddalji od nas zaradi naših napak: bolečo praznino, ki je z ničemer na tem svetu ne more zapolniti. Ko žalostimo Svetega Duha, bomo izgubili Božje veselje. Izgubili bomo luč na poti in se začeli spotikati kot v temi. Duša ne bo več dobro zalita in ne bo bujen vrt, ampak se bomo počutili kot osamljen in lačen v puščavi. Duhovna rast se ustavi. Takšno stanje zahteva takojšnje spokorjenje in da kličemo k Bogu za pomoč in odpuščanje.

Kadar z napačnim ravnanjem in obnašanjem užalostimo Svetega Duha bomo izgubili vso moč. Molitve bodo brez moči in brez prodora. Počutili se bomo kot Samson, ko so mu ostrigli lase, brez moči, slaboten, jalov, brez sadov in končno slep. Spraševali se bomo: ali je Bog še z mano, kje je moja nebeška naklonjenost? 

Ker se hitro  lahko s kom spremo in zaidemo v sovražen odnos z bližnjim, to žalosti Svetega Duha. Naše molitve in darovi bodo brez učinka.

MATEJ 5:22 Jaz pa vam pravim: Vsak, kdor se jezi na svojega brata, bo kriv pred sodbo. Kdor pa reče bratu ›raká‹ (neumnež), bo kriv pred vélikim zborom (verjetno Božji sodni zbor v nebesih); in kdor mu reče ›norec‹, bo kriv in obsojen na peklensko dolino ognja! 23 Če torej prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj proti tebi, 24 pústi dar tam pred oltarjem, pojdi in se najprej spravi z bratom, potem pa pridi in daruj svoj dar. 25 Spravi se hitro s svojim nasprotnikom, dokler si z njim še na poti, da te nasprotnik ne izroči sodniku, sodnik pa pazniku in te ne vržejo v ječo. 26 Resnično, povem ti: Ne prideš od tam, dokler ne plačaš vse do zadnjega novčiča.«

Včasih celotna skupnost žalosti Svetega Duha. Nekdo zlorabi denar, tolerira se nečistovanje, lažne doktrine, slabi odnosi, razkoli itd. Sveti Duh se oddalji, duhovna atmosfera se ohladi. Če to traja dlje časa, ljudje odhajajo, novi ne pridejo, cerkev postaja mrtva in legalistična (delajo po človeško, ne po Duhu). Takšna cerkev se mora predati molitvi in izrezati raka, ki uničuje skupnost in se spokoriti. Obnova ni lahka, ker so ljudje v cerkvi togi. Toda moč Duha in Božja milost na delu skupaj z enotnostjo vernikov lahko ozdravita situacijo.

To so bolj dolgoročni primeri žalostenja Svetega Duha. Pomembno pa je omeniti bolj kratkoročne, še posebej na bogoslužjih. Za prisotnost Svetega Duha je najpomembnejše, da imamo srce usmerjeno na nebesa in držimo enotnost, red in mir. Benny Hinn je zelo strikten in v skupnosti drži strogi red. Ljudi celo ni pustil na WC med bogoslužjem. Zahteval je absoluten red, mir in tišino in fokus na Svetega Duha.

To je obrodilo velike sadove. Sveti Duh je bil močno prisoten in dogajale so se nadnaravne stvari, še posebej veliko ozdravljenj. To je ves namen naših srečanj – da smo v občestvu z Bogom in da pride atmosfera maziljenja in Božje nadnaravno delovanje. Na žalost pa so na srečanjih  mnogi ravnodušni, niso resni in žalostijo Svetega Duha. V srcu imajo posvetnost in svoje probleme, klepetajo o tem z drugimi, vstajajo in hodijo naokrog, gledajo mobilne telefone in so popolnoma ravnodušni za Božje stvari. Vedno pride dan sodbe, takrat pa bo prepozno! Sami so v potrebah pa jim ni mar, da bi iskali Boga in bili npr. ozdravljeni in osvobojeni. Sveti Duh je plašen kot grlica in takoj odleti, če so ljudje ravnodušni in motijo bogoslužje.

Skupnost mora biti zelo uglašena, da se pusti voditi Svetemu Duhu. Danes je kar čudež, če Sveti Duh vodi srečanje. Takoj ga kaj polomimo, gremo v napačno smer in nismo občutljivi za Božje vodenje. Praznovali smo šotorski praznik; Žena in kolega sta se ujela in slavljenje je postalo nebeško. Komaj sem še lahko stal na nogah zaradi Božje prisotnosti. Imeli smo dva gosta od drugod.  Ko sta žena in kolega malo zajela dih, sta gosta hotela pokazati, kaj onadva znata po rutini njihove cerkve. Toda Bog ni rutina, ampak naredi vedno nekaj novega. Brez komunikacije sta prevzela slavljenje in je vse takoj šlo v napačno smer. Sveti Duh je bil užaloščen in se je umaknil. Mrzla atmosfera je napolnila prostor, kot bi nastal nek vakuum v zraku, ker se je Sveti Duh umaknil. Praznina je bila mučna.

Sveti Duh nam vsem res daje življenje. Bolje da ostanemo doma, če nam ni mar, da bi v skupnosti iskali Božjo prisotnost in blagoslov. Ne bodimo ravnodušni do Božje prisotnosti in do duhovnih zadev, ki nam jih hoče dati. Ne krademo le sebi, blagoslov in življenje krademo drugim, ker jih oviramo s svojo brezbrižnostjo in motenjem duhovnega reda. Drugi bi bili radi blagoslovljeni, pa niso, ker nekdo žalosti Svetega Duha. Samo eden lahko uniči atmosfero med 100 prisotnimi. Včasih to povzroči otroški jok ali nemir in če jih ne moremo umiriti, pojdimo ven z njimi in ne motimo. 

Zanimivo, da Benny Hinn ni dovolil otrokom sedeti v prvih desetih vrstah dvorane. Sveti Duh mu je dragocen čez vse. Dobesedno za vsako ceno je ustvarjal red in razmere za Svetega Duha, da ni zapustil skupnosti. Ker je Božja prisotnost tako dragocena in je pogoj za ozdravitve in nadnaravno delovanje, ki premika gore, moramo tudi mi za vsako ceno držati red in mir na bogoslužjih, in ne dovoliti, da bi kdo žalostil Svetega Duha. Brez resnosti, truda in samodiscipline ne gre. Bodimo odgovorni do drugih, ki si želijo Boga. Če kaj rečemo, pretehtajmo ali je v izgrajevanje ali je le nekaj posvetnega. Vsi smo včasih krivi tega. Če nam ni mar, pa se raje umaknimo drugam, kjer ne bomo motili.

Hoja v posvetnem duhu in v posvetni družbi, da se obnašamo kot pogani, žalosti Svetega Duha. Kolegi me vabijo v Irish pub in jaz se temu izogibam. Nekdo je igral posvetno glasbo v pubu, potem pa je slavil v cerkvi. Napačni duh in vpliv atmosfere puba (ali veselice) se čuti in to ni zdravo. Ne moremo služiti svetu in Bogu. Ne bodi »party animal« skupaj s svetom, potem bi pa rad bil v Božji sveti atmosferi. Psalm 1:1 lepo pravi: Blagor ti, če ne hodiš po isti poti z grešniki in ne posedaš z njimi in ne poslušaš njihovih nasvetov in roganja Bogu.

Precej govora pri žalostenju Boga je tudi glede druženja različnih spolov. Ni zdravo in se odsvetuje, da bi fant bival v stanovanju skupaj z dekletom, češ da si razdelita stroške. Skušnjave vaju bodo premagale. V cerkvah se ve, da ni dobro pastorju ali starešinam, da svetujejo ženskam sami brez prisotnosti žene. Ženska začne razkrivati svoje srce, moški pa podleže skušnjavam in pade v spolni greh. Veliko je takih primerov. Čuvajmo svoje srce. Zato morajo ljudje, ki svetujejo, imeti vsak svojo ženo ob sebi. Tako samski kot poročeni so v nevarnosti, da jih poželenje premaga. Veliko podobnega se lahko zgodi (npr. pri plesu), čuvajmo se in mislimo na Svetega Duha, da ga ne žalostimo.

Še mnogo drugega žalosti Svetega Duha. Eno je naš jezik. Ne preklinjajmo, ne govorimo umazano, vulgarno. Včasih so filmi na TV zelo umazani in včasih preklopim kanal. Standardi filmov se z leti hitro slabšajo in so vse bolj umazani. Pazimo na otroke, kaj vidijo in slišijo. 

Zamera, užaljenost, grenkoba, ko nočemo nekomu odpustiti, žalosti Boga. Nekateri ljudje kar naprej iščejo prepir, so konfliktni in se jezijo. Videl sem ljudi, ki so z vztrajno molitvijo in Božjo pomočjo te slabosti premagali. 

1 TESALONIČANOM 5:16 Zmeraj se veselite. 17 Neprenehoma molíte. 18 V vsem se zahvaljujte: kajti to je Božja volja v Kristusu Jezusu glede vas. 19 Duha ne ugašajte. 20 Preroštev ne zaničujte. 21 Vse preizkušajte in kar je dobro, obdržite. 22 Zla, pa naj bo kakršno koli, se vzdržite.

23 Sam Bog miru naj vas posveti, da boste popolni. In vse, kar je vašega, duh, duša in telo, naj bo ohranjeno neoporečno, dokler ne pride naš Gospod Jezus Kristus.

Branko Dežman

BOG JE VEČJI OD NEMOGOČIH OKOLIŠČIN

BOG JE VEČJI OD NEMOGOČIH OKOLIŠČIN

Marec 2023

Čas konca je tu in sovražnik je začel močno pritiskati na človeštvo. Marsikaj drugega še prihaja, zato je dobro, da čimbolj pripravimo našo vero in zaupanje v Boga, da bomo obstali ne glede, kaj bo sovražnik vrgel na Zemljo.

RAZODETJE 12:12 Zato se veselite, nebesa, in vi, ki prebivate v njih! Gorje pa vama, zemlja in morje, ker je hudič sestopil k vama, poln divjega besa, ker ve, da ima le malo časa.

Sovražnik ugotavlja, da se mu čas izteka. Mi pa vemo, kaj se bo zgodilo, ko se mu čas izteče. Jezus bo prišel sredi najhujših stisk rešit Zemljo. Bog pravi, da v veri dvignimo glave, ko bomo v stiskah in pričakujmo Jezusa, ki bo prinesel raj in mir na Zemljo.

LUKA 21:28 Ko se bo to začelo dogajati, se vzravnajte in vzdignite glave, kajti vaša odkupitev se približuje.

Bog je v zgodovini vedno poskrbel za svoje ljudstvo, še posebej v stiskah. Nikoli, še posebej pa sedaj, mu ne moremo obrniti hrbta, saj bomo vse bolj odvisni od njega. Ko je bila suša in lakota, je večkrat nadnaravno posegel in poskrbel za Božje ljudstvo, da niso pomrli. Kakšen namen imajo zgodbe in doživetja Božjih ljudi v Bibliji? Da se učimo od njih. Bog se ne spreminja in, kar je naredil zanje, bo tudi za nas, če stojimo v veri. In to vero potrebujemo vedno bolj. Ne vero v plačo in penzijo, ampak v Boga. 

Že dolgo se govori o razpadu svetovne ekonomije in s tem tudi plač in penzij. Bog ni odvisen od tega, mi pa moramo postati odvisni od Boga in upreti oči vanj v pričakovanju. V tem času, ko razsaja pandemija, nam je še relativno dobro. Podražitve so, nekateri posli propadajo, drugi bogatijo. Ne vemo, kaj bo. Pomanjkanje je logična posledica, če bo tako stanje trajalo dolgo. Toda Bog pravi, da bo svoje ljudi blagoslovil tudi v pomanjkanju. Biblija govori o pandemijah, kugah in lakotah ob času konca. Pri tem nam je v vzpodbudo zgodba Izaka. Božji ljudje se ne izognemo hudim časom, toda Bog je z nami in nam pomaga, če ga iščemo.

GENEZA 26:1 V deželi je nastala lakota, druga od tiste, ki je bila v Abrahamovih dneh. Zato je šel Izak k filistejskemu kralju Abimélehu v Gerár. 2 GOSPOD se mu je prikazal in rekel: »Ne hôdi v Egipt, ostani v deželi, ki ti jo določim! 3 Bivaj kot tujec v tej deželi; s teboj bom in te bom blagoslovil, kajti tebi in tvojemu potomstvu bom dal vse te dežele. Izpolnil bom prisego, ki sem jo dal tvojemu očetu Abrahamu.

Izak se je zaradi lakote odpravljal v Egipt, kjer je bilo hrane dovolj. Sledil je vzoru očeta Abrahama, toda Bog ga je ustavil in mu obljubil blagoslov. In že te obljube so govorile, da Izak ne bo umrl od lakote. Izak je ubogal, verjel Bogu in ostal v deželi sredi okoliščin lakote. Izak je pokazal svojo vero in kljub suši sejal. Najbrž mu je Bog to dal v srce. Okoliški Filistejci so, ko so ga gledali, gotovo mislili, da je nor. Seme je metal na suho zemljo. To je tudi nam v poduk. Kljub suši moramo sejati, da bo Bog semenu lahko dal rast.

GENEZA 26:12 Izak je sejal v tej deželi. Tisto leto je pridelal stotero; tako ga je GOSPOD blagoslovil. 13 Mož je obogatel in potem še in še bogatel, tako da je bil silno mogočen. 14 Imel je črede drobnice in goveda in veliko služabnikov. Zaradi tega so mu bili Filistejci nevoščljivi. 

Izak je pridelal stoterno. Medtem, ko so Filistejci hirali, je Izak še in še in še bogatel. Stoterno je maksimalen pridelek, maksimalen blagoslov. Sredi suše je Izak obogatel, kako je to možno? Ker je Bog nad okoliščinami. To je Božja ekonomija. Kjer Boga ni, je suša. Kjer Bog je, je blagoslov in blaginja sredi pomanjkanja. Naš problem je, da ne vidimo preko okoliščin. Zato so potrebna pričevanja in spodbujanje vere. Ko smo spodbujeni, se v srcu nekaj premakne in verujemo za več. Vsi rabimo to. Vera se razvija korak po korak.

JANEZ 6:35 Jezus jim je dejal: »Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, gotovo ne bo lačen, in kdor vame veruje, gotovo nikoli ne bo žejen.

Še na drugih mestih Bog obljublja to, kar je doživel Izak:

PSALM 37:18 GOSPOD pozna dneve popolnih, njihova dediščina bo ostala na veke. 19 Ne bodo osramočeni v času nesreče (češ, da nas je Bog pozabil ali zatajil), v dneh lakote bodo nasičeni. (Ali: zadovoljni, zadoščeni bomo, če bomo ubogljivi in pravični.)

Okoliščine ne nadzirajo Boga, ki mu služimo, ampak Bog nadzira in spreminja okoliščine, kakor hoče. Abraham je bil oče Božje generacije. On je verjel Bogu. On je bil zgled Izaku, ki je ravnal po njegovem vzoru. Izak je verjel Bogu enako kot Abraham. Ali se je v času lakote oziral na pomoč k nevernim posvetnim sosedom Filistejcev? Poznal je Boga in pomoč je iskal pri Bogu. Mogoče mu je Bog dal na srce, da je sejal v nadnaravno, v brezupne okoliščine. Seme - hrano si je odtrgal od ust in jo raztrosil po suhem polju. Najbrž je raztrosil več sto kilogramov hrane, ki bi mu zadoščala za nekaj mesecev. Lakota je najbrž trajala več let. Vedel je, morda je izkusil sušo že v času Abrahama. Ni čakal, da bi se okoliščine spremenile – npr. na dež. Tvegal je in sejal v veri, da bo spremenil okoliščine.

Kadar sejemo v veri in verjamemo v nadnaravnega Boga, spremembe ne bodo prišle le za nas, ampak tudi za ljudi okrog nas. Z našo blaginjo bodo tudi drugi blagoslovljeni. Tudi za druge se bodo okoliščine spremenile. (Izak, ko ga je Bog blagoslovil:) Gen. 26:14 Imel je črede drobnice in goveda in veliko služabnikov. Zaradi tega so mu bili Filistejci nevoščljivi. S preobiljem žita je lahko kupil črede in je mnogim brezposelnim dal službo. Postal je mogočen živinorejec.

Današnjemu svetu vlada zmeda in je v velikih težavah. Milijoni umirajo, narodi so v vedno večjih dolgovih. Trgovine so na pol prazne, denar se ne obrača. Denar iz preteklosti lahko usahne. Verjetno bo vse več pomanjkanja. Trenutne razmere so boljše, kot jih je imel Izak. Okrog njega je vladala lakota. Toda Izak je v veri vstopil v nadnaravno. On je proti zdravi pameti posejal na izsušeno zemljo. Njegova ubogljivost in voljnost, da je sejal, da bi spremenil okoliščine, je vplivala tudi na okoliške Filistejce, ki so videli čudež in Božje delo.

Kralj Abimelek je najprej pregnal Izaka z besedami: »Pojdi od nas, kajti premogočen si postal za nas!« (Geneza 26:16) Pozneje pa se je atmosfera in mišljenje Filistejcev spremenilo. Očino so se ga bali zaradi njegove mogočnosti. Ko so pregnali Izaka, so pregnali tudi blagoslov. Najbrž so ugotovili, da so po njem tudi oni blagoslovljeni. Želeli so biti spet v stiku z njim, ker so videli blagoslov in veliko imetje.

GENEZA 26:26 Tedaj je prišel k njemu Abiméleh iz Gerárja. Z njim sta bila še njegov svetovalec Ahuzát in poveljnik vojske Pihól. 27 Izak jim je rekel: »Čemu ste prišli k meni, ko me sovražite in ste me pregnali od sebe?« 28 Rekli so: »Jasno smo videli, da je GOSPOD s teboj in smo rekli: ›Dogovorimo se med seboj, mi in ti!‹ Radi bi sklenili zavezo s teboj, 29 da nam ne storiš nič hudega, kakor se te mi nismo dotaknili in kakor smo ti storili le dobro in te odpustili v miru. Zdaj je tebe GOSPOD blagoslovil.« 30 Tedaj jim je napravil gostijo, jedli so in pili.

Izakovo življenje je tudi nam v poduk in vzor, da naredimo korake vere in sejemo tudi v pomanjkanju in spremenimo nemogoče okoliščine. Pri tem je pomembno, da ne gledamo v strahu samo na okoliščine in rečemo: »Tako je in pika. Tako je in nič več se ne da storiti.« V življenju pridejo priložnosti, Bog naredi poti, kjer jih prej ni bilo. Naše preživetje in naše izobilje je v tem, kar vidimo z nadnaravnimi očmi in da posejemo seme. Gospodova je Zemlja in vse, kar jo napolnjuje.

PSALM 24:1 GOSPODOVA je zemlja in kar jo napolnjuje, zemeljski krog in njegovi prebivalci.

PSALM 50:10 Zakaj moje je vse gozdno živalstvo, živali na tisočerih gorah.

Tukaj smo zato, da vplivamo na svet okrog nas. Kdo drug bo, če ne mi? Pandemija je tudi nas precej osamila in imamo težje okoliščine. A pandemija ne diktira Bogu in on bo tudi nam naredil pot sredi vsega tega. Sejmo Besedo, sejmo vse, kar lahko sejemo. Če življenje poteka bolj virtualno, sejmo v virtualno. Aktivirajmo nadnaravno žetev v našem življenju. Žetev so finance, žetev je hrana, žetev so duše.

2 KORINČANOM 9:8 Bog pa vas more obilno obdariti z vsakršno milostjo, tako da boste v vsem vedno imeli vsega dovolj in boste imeli izobilje za vsako dobro delo, 9 kakor je pisano: Razsul je, dal je ubogim; njegova pravičnost ostane na veke.

10 Tisti, ki sejalcu priskrbi seme in kruh za živež, bo pomnožil vaše seme in povečal sadove vaše pravičnosti. 11 Obogateli boste dovolj za vsakršno radodarnost, ki bo po nas dajala Bogu zahvalo.

Branko Dežman

STOJ TRDNO IN DELAJ ZA BOGA

STOJ TRDNO IN DELAJ ZA BOGA

MAREC 2023

DANIEL 11:32 Ljudstvo pa, ki pozna svojega Boga, bo ostalo trdno in bo delovalo (po junaško delalo). V angleškem King James prevodu pravi: … do exploits. To pomeni, da znamo in imamo moč koristiti vse, kar ima Bog duhovno na voljo: darovi ozdravljenja, izganjanje demonov in razne duhovne zakonitosti.

To je zelo bogat stavek, ki bi moral veljati za vsakega od nas. Imeti odnos z Bogom, biti trden in močen v Duhu ter delati in obroditi veliko sadov. Vsak kristjan sije svojo luč in ima vpliv na druge kristjane pa tudi neverni nas stalno opazujejo. Kaj vidijo v nas, ko nas gledajo? Katere so naše karakteristike? Božji ljudje smo karakterizirani po tem, KAJ VEMO, KAJ SMO IN KAJ DELAMO. Dobro je imeti znanje, dobro je nekaj biti in dobro je nekaj narediti. To kar, delamo, izkazuje to, kar smo. In oboje je plod znanja, ki ga imamo. 

Zidar zida, pleskar barva, vrtnar vrtnari. Vsak ima svoje znanje in izkušnje. Ljudje vedo, kaj so in pridejo k njim: Pridi mi pobarvat sobo! ali Pušča mi voda, pridi zamenjat tesnila! Kaj pa ljudje lahko opazijo v nas kristjanih? Kaj nekdo lahko reče o tebi? Ali kdo pride k tebi in reče: Mama je bolna, pridi molit, da ozdravi! ali: Sin je zašel na napačna pota. Pridi ga osvobodit hudobnega duha itd. To pomeni poznati Boga, da smo trdni, močni v duhu in si drznemo delati v veri.

Samo ko res poznamo Boga, smo lahko močni. Samo ko smo močni, lahko po junaško delamo v imenu Jezusa. In obratno: Če ne delujemo (po junaško), je to zato, ker nimamo moči in moči nimamo, ker Boga ne poznamo dobro.

POZNATI BOGA

O tem smo že govorili. To je osebno delo. Lahko veliko vemo o Bogu, kot npr. vemo o predsedniku Borutu Pahorju, osebno pa ga ne poznamo. Vse deluje z vero in v imenu Jezusa Kristusa.

JANEZ 14:6 Jezus mu je dejal: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni. 7 Če ste spoznali mene, boste spoznali tudi mojega Očeta. Od zdaj ga poznate in videli ste ga.«

FILIPLJANOM 3:10 … da bi spoznal njega in moč njegovega vstajenja ter delež pri njegovem trpljenju, pri tem pa postajam podoben njegovi smrti, 11 da kako pridem do vstajenja od mrtvih.

Enoh je hodil z Bogom, ugajal mu je in Bog ga je vzel v nebo (Geneza 5:24). Z Bogom hodimo tako, da ga imamo v mislih od jutra do večera, ga slavimo in prosimo za vodenje, zaščito in pomoč za zadeve dneva. Najdemo si miren čas za slavljenje in oboževanje, tudi čas v popolni tišini skupaj z njim. Odpremo se mu, da nam govori, umirimo misli, da nam ne blodijo vsepovsod. Precej lažje je govoriti Bogu, kot v miru poslušati njegov glas. V naravnem poznam ljudi, ki so dobri govorci in slabi poslušalci. Odnos z Bogom je naše delo, nihče ne more tega storiti za nas. Če Boga poznamo, mu zaupamo v vsaki okoliščini. Vemo, da bo ob nas in bo skrbel za nas v vsaki stiski.

DANIEL 6:11 Trikrat na dan je (Daniel) pokleknil na svoja kolena, molil in slavil svojega Boga, kakor je delal že prej.

Boga, kako on deluje, lahko spoznavamo tudi v svojih življenjskih izkušnjah in obenem zorimo. Tudi iz izkušenj drugih se lahko marsikaj naučimo. Seveda pa je prvi vir, kjer se lahko učimo iz izkušenj biblijskih osebnosti, Božja Beseda. Poznavanje Boga vpliva na več zadev. Naslednja je:

ČE POZNAMO BOGA, BOMO POSTALI MOČNI

Bolj ko poznamo Boga, močnejši bomo na vseh področjih – ne le duhovno, tudi duševno in telesno. Daniel je poznal Boga. Imel je odličnega duha, Bogu je bil dragocen in ga je ljubil. Živel je v tuji poganski deželi in je prejel čudovita preroška razodetja. Bil je trden in močen duhovno, duševno in moralno, ker je poznal Boga. Imel je nekaj judovskih prijateljev. Zmagoslavno je šel skozi ekstremne preizkušnje. Skušajmo se postaviti v njegovo kožo. V svoji trdnosti je imel popolno zaupanje v Boga. Drugi višji uradniki so mu iz zavisti nastavili zanko: predpis, da mora zaupati edinole kralju in nikakor ne Bogu, česar Daniel ni ubogal. Niso mu le grozili s smrtjo, ampak so ga zares vrgli v levnjak. In zgodil se je čudež. Bog ga je obvaroval in rešil smrti.

S prijatelji ni podlegel, da bi častil velikega malika. Bil je obtožen, da je kršil državne zakone, ni pa kršil Božjih zakonov. Te preizkušnje bodo kmalu prišle nad nas. Režim cepljenja in necepljenosti ter s tem povezana diskriminacija razodeva, v katero smer stvari po svetu gredo. Prišla bo duhovna diskriminacija in Daniel nam bo v poduk. 

Trije možje so bili vrženi v ognjeno peč in spet se je zgodil velik čudež. Četrti – Jezus osebno jih je obiskal v peči, jih obvaroval in rešil smrti. 

JEREMIJA 9:22 Tako govori GOSPOD: Modri naj se ne ponaša s svojo modrostjo, močni naj se ne ponaša s svojo močjo, bogati naj se ne ponaša s svojim bogastvom. 23 Kdor se marveč hoče ponašati, naj se ponaša s tem, da je razumen in pozna mene, da sem jaz GOSPOD, ki delam dobro, prav in pravično na zemlji. To mi je namreč všeč, govori GOSPOD.

Čas konca je tu. Zdaj že lahko rečemo, da živimo na začetku težkih časov. Hudič bo vržen na Zemljo. Ima namreč malo časa in bo vse bolj besnel. Zaradi pandemije se vse draži. Že manjka surovin. To lahko vodi v pomanjkanje. Svetovna ekonomija je zelo občutljiva. Spet prihaja obdobje zatiranja in mučenikov, kot je bilo v prvotni cerkvi. Zato moramo poznati Boga, biti močni, kot je bil Daniel in če je treba, stati, tudi če nam grozi smrt. 

Kar se dogaja z raznimi odloki in prisilo, bo sčasoma vodilo v zatiranje. To že diši po globalizaciji in svetovni diktaturi. Zdaj se zaenkrat še ne krši Božja volja in zakoni Božje besede. Toda kmalu bo tudi to prišlo in obenem tudi preganjanje kristjanov. Takrat pa bomo morali stati in obstati, tudi če nas vržejo levom ali v ognjeno peč. Zakaj je pisana knjiga Daniel? Prav gotovo nam v poduk. Kar je doživel on, lahko doživimo mi v podobni obliki. Prihaja končna bitka za duše in obračun Boga s hudičem, dejansko bo šlo marsikomu na življenje in smrt kot pri Danielu. Če res poznaš Boga in mu zaupaš, se lahko zgodi karkoli in boš obstal.

EFEŽANOM 6:10 Sicer pa zajemajte moč v Gospodu in sili njegove moči. To je treba znati. To je »eksploatacija« duhovnih zakonitosti. David se je okrepil v Gospodu, da je obstal v sovražnih okoliščinah, ko so ga hoteli kamenjati (1 Sam. 30:6).

Poznavanje Boga nas bo oblikovalo, da mu bomo močno zaupali. V stiskah časa konca bomo potrebovali močno zaupanje v Boga in ne v ljudi. Sebi težko zaupamo, kaj šele drugim ljudem. Če poznamo Boga, nas bo opremil, da bomo obstali v sovražnih okoliščinah, stiskah in trpljenju.

JEREMIJA 17:7 Blagoslovljen mož, ki zaupa v GOSPODA in je GOSPOD njegovo zaupanje.

IZAIJA 40:29 Omagujočemu daje moč, onemoglemu povečuje vzdržljivost. 30 Mladeniči omagujejo in pešajo, mladci se spotikajo in padajo, 31 tisti pa, ki zaupajo v GOSPODA, obnavljajo svojo moč, vzdigujejo trup kakor orli, tekajo, pa ne opešajo, hodijo, pa ne omagajo.

Če prejmemo moč, kaj sledi? Lahko po junaško delamo. To ni mišljeno samo za Gideona, Davida in Pavla. Bog hoče, da tudi mi po junaško delamo. Ne v mesu, Bog hoče, da se premaknemo v Duhu. Če začutiš, da imaš moč, čutiš, da jo moraš uporabiti in nekaj premakniti. Avto, ki ima moč, hoče potegniti in pospeševati »po junaško«. Dobro se je obdati z junaki, ki nam dvignejo moralo. Dobro, če sta vsaj dva: kot Barnaba in Pavel, ki sta svoje življenje zastavila za ime našega Gospoda Jezusa Kristusa. (Apd. 15:26) 

Začnemo z molitvijo, tudi spodbujanje in dober, močen vpliv zelo koristi. George Muller je hodil in delal z molitvijo in je stal v veri tudi ob prazni mizi, ko je zgledalo, da bodo stradali. Skrbel je za tisoče sirot. Nihče ga ni sponzoriral, Bog jih je živel iz dneva v dan. Poznal je Boga in se ni zlomil tudi, ko je bila miza prazna in je bilo videti, da bodo lačni. Končno pa se je vedno zgodil čudež, da so lahko jedli. 

Naše pomembno delo je še vedno, da pričujemo. Odrešenje je najpomembnejše, toda ljudje še bolj prisluhnejo, če imamo moč za telesno ozdravljanje s polaganjem rok in notranje ozdravljenje z resnico iz Božje besede. V našem življenju ne moremo biti brez pričevanj o takih in drugačnih junaških dejanjih za Božje kraljestvo. Vsak od nas je poklican za to. Na koncu življenja se bomo vprašali: Za kaj sem potrošil svoje življenje? Včasih se že zdaj vprašam ali gradim sadove, ki ob sodbi ne bodo zgoreli. Ali živim samo za službo in denar? Da hodim sedet v cerkev? Da gledam TV in se igram na računalniku ali telefonu. Bogu bomo odgovarjali, kam smo vložili naš čas. Ne zapravljajmo časa za neumnosti.

EFEŽANOM 5:14 »Prebúdi se, ki spiš, in vstani od mrtvih in razsvetlil te bo Kristus.« 15 Skrbno torej pazíte, kako živite, ne kot nemodri, ampak kot modri. 16 Skrbno izrabljajte čas, kajti dnevi so hudi. 17 Zato ne bodite nerazumni, ampak spoznajte, kaj je Gospodova volja.

Zdaj je čas bolj kot kdaj koli prej, da globlje spoznamo Boga, da smo močni, trdno stojimo in po junaško delamo. Naše življenje mora biti pričevanje dejanj vere. Spodbujajmo se! Mnogi ljudje v Bibliji so bili navadni ljudje kot mi. Ne s svojo močjo, ampak Bog jim je pomagal, da so premaknili okoliščine. Prihaja čas pomanjkanja, stisk in zatiranja. Pripravimo se, da bomo poznali Boga, trdno stali in delovali. Ti ljudje so nam vzor:

HEBREJCEM 11:32 Kaj naj še rečem? Saj bi mi zmanjkalo časa, če bi hotel pripovedovati o Gideónu, Baráku, Samsonu, Jefteju, Davidu, Samuelu in prerokih. 33 Ti so po veri premagovali kraljestva, ravnali pravično, prejeli obljube. Levom so gobce zaprli, 34 silo ognja so pogasili, ušli so rezilu meča, iz slabotnosti so postali močni, okrepili so se v boju in v beg so pognali tuje trume. 

35 Žene so spet dobile svoje mrtve, ker so vstali, drugi pa so bili mučeni in niso sprejeli oprostitve, da bi dosegli boljše vstajenje. 36 Drugi so izkusili zasmehovanje in bičanje pa še verige in ječo. 37 Kamnali so jih, žagali, umirali so pobiti od meča, okrog so hodili v ovčjih kožuhih in kozjih kožah, trpeli so pomanjkanje, stiske in zatiranje. 38 Tisti, ki jih svet ni bil vreden, so se potikali po puščavah, po gorah, po votlinah in podzemeljskih jamah.

Branko Dežman

ZAKON SEJANJA IN ŽETVE

 ZAKON SEJANJA IN ŽETVE 

Marec 2023

Bog je na samem začetku ustvaril in ustanovil zakon sejanja in žetve.

GENEZA 1:11 Nato je Bog rekel: »Zemlja naj požene zelenje, rastlinje, ki daje seme, in drevje, ki na zemlji rodi sadje s semenom po svoji vrsti!« Zgodilo se je tako. 12 Zemlja je pognala zelenje, rastlinje, ki daje seme, in drevje, ki rodi na zemlji sadje s semenom po svoji vrsti. Bog je videl, da je dobro.

Življenje na zemlji je cikel rojevanja, rasti in umiranja. Je cikel letnih časov in je cikel sejanja, rasti in žetve. Čudež sejanja in žetve ohranja stvarstvo pri življenju. Božje življenje je v kalčku semena, ki vzkali in raste. Toda bolj malo ljudi se zaveda, da obstajajo duhovni zakoni sejanja in žetve. Dogodki v našem življenju se vrtijo po zakonu sejanja in žetve. Včasih slišimo koga reči: »Kar boš sejal, boš tudi žel.« To je biblijski izraz, ki deluje, za dobro ali slabo.

Nekateri ljudje vedo, če boš sejal dobro, boš žel dobro, če pa slabo, boš prejemal slabo. Ste opazili, da je celotna Biblija polna izrazov o sejanju in žetvi, ne le na polju, ampak v našem življenju? Že v prvem poglavju Geneze je dvakrat poudarek, da seme obrodi po svoji vrsti! Če sejemo koruzo, ne bomo želi jabolk. Če sejemo finance, ne bomo želi nekaj tretjega, ampak vedno po svoji vrsti.

GALAČANOM 6:7 Kar bo človek sejal, bo tudi žel.

Sejemo talente, znanje, denar, pomoč, Božjo besedo, ljubezen, besede spodbude, vzgoje itd.

Če bomo sejali koruzo, bomo želi le koruzo. Količinsko pa, kolikor semena bo kmet posejal, bo ustrezno temu tudi žel. Malo semena prinese malo žetve, veliko posejanega semena bo prineslo veliko žetve. Podobno velja za nas: količina posejanega semena določa, koliko bomo v življenju dosegli, še posebej v Božjem načrtu za naše življenje. Bog bo poskrbel za naše življenje tudi proporcionalno temu, koliko semena in kam ga bomo posejali. Mnogi pravijo, da v dejanju ne moremo prekositi Boga. Vedno se nam bo vrnilo več, kot smo dali.

Sejemo lahko v dobro zemljo ali pa v trnje, ki bo zadušilo donos. Kam boš seme posejal? Seješ s svojim življenjem in dejanji. Z grešnim mesenim življenjem seješ za pogubo. S pravično duhovno hojo z Bogom utrjuješ svoje odrešenje in boš žel večno življenje v Božji prisotnosti in nebeške nagrade. Bog te bo blagoslavljal že zdaj in še pozneje v nebesih. Del duhovne hoje so tudi dobra dela, ki vedno obrodijo žetev. Božja beseda tako pravi. Če nekomu storiš dobro, pričakuj žetev oz. Božje povračilo. Če daš Božjemu možu le kozarec vode, ti Biblija že obljublja povračilo. Če danes sejemo, ne bomo želi že jutri. Od setve do žetve je polletno obdobje rasti. Od setve jablane traja kakih pet let, preden dobimo sadove. Žetev vedno pride ob Božjem času enkrat pozneje. To deluje! Imejmo vero, da to deluje in se bo zgodilo. 

Kam darujemo oz. sejemo npr. pomoč ali finance? Če npr. darujemo cerkvi, ki je religiozna in mrtva in ne delajo nič, samo grejejo klopi in imajo neke človeške mesene aktivnosti? To pomeni enako kot sejanje daru v trnje ali v kanal, kjer bo propadel v blatu. Molimo, kam sejati, opazujmo in ravnajmo z modrostjo. Naj nas Bog vodi, kam bomo darovali, da bomo sejali v aktivno cerkev, ki ima vpliv na okolico in svet in so ljudje odrešeni. Tak dar bo obrodil sadove in bomo tudi mi nagrajeni. Derek Prince je učil, da je treba tudi revne učiti dajanja. Če bodo sejali le malo, bodo tudi želi. Če ne bodo, tudi žetve ne bo. Sem spada tudi desetina.

Darovanje je sejanje za dobro letino in Božjo naklonjenost v našem življenju in za večnost. Darovanje ni samo denar, ampak pomoč in druga dobra dela. Bog želi, da blagoslavljamo druge s svojimi talenti in sposobnostmi, ki nam jih je Bog dal. Naslednji odlomek govori, kako s svojim življenjem sejemo ali žanjemo, dobro ali hudo. Če sejemo prešuštvo, kaj bomo želi? … Če sejemo duhovno služenje in odrešenje, kaj bomo želi? … To deluje in če ne bomo brezbrižni, se bo v nas razodela velika Božja slava in velik blagoslov.

GALAČANOM 6:8 To se pravi: kdor seje v svoje meso, bo od mesa žel pogubo; kdor pa seje v Duha, bo od Duha žel večno življenje. 9 Ne naveličajmo se, ko delamo dobro; kajti če se ne utrudimo, bomo ob svojem času želi. 10 Dokler torej še utegnemo, delajmo dobro vsem, še posebej pa domačim po veri.

Res, Biblija kar naprej govori o sejanju in žetvi. Celotno stvarstvo je Bog ustvaril po tem principu. Naše krščansko delo je tudi sejanje in ob svojem času bomo želi. Tomo se tega zaveda in služi. Jaz se tega zavedam in služim. Tudi vsak od vas naj služi, kjer je prilika. Na koncu se bomo vsi skupaj veselili, ko bomo prejeli obilno žetev in Božje nagrade v večnosti. Naj Bog ob sodbi reče: »Dobro opravljeno, moj zvesti služabnik. Čez veliko te bom postavil. Vstopi v veselje svojega gospodarja«. (Matej 25:23)

JANEZ 4:35  Ali ne pravite vi: ›Še štiri mesece in žetev bo tu.‹ Glejte, jaz pa vam pravim: Povzdignite oči in poglejte polja, da so bela za žetev. (Gremo oznanjat Božje kraljestvo!!!) 36 Žanjec prejema plačilo in spravlja pridelek za večno življenje, da se bosta skupaj veselila sejalec in žanjec. 37 V tem je namreč resničen izrek, da ›eden seje, drugi žanje‹. 38 Poslal sem vas, da boste poželi, za kar se niste trudili. Drugi so se trudili, vi pa ste vstopili v njihov trud.« Jezus in apostoli so začeli sejati, mi pa živimo v času končne žetve.

Kristjani predstavljamo pšenico na Božjem polju. Prihaja konec sveta in žetev te civilizacije ter sodba in plačilo za to, kar je kdo sejal.

Tudi za svoje življenje moramo stalno sejati in žeti. Kristjani ne smemo biti odvisni od vsakomesečne plače. Ni firma tista, ki skrbi za nas, Bog skrbi za nas. Prej ali slej bo vsak to ugotovil. Nestabilni časi so. Zato moramo preurediti v glavi, da ne bomo čutili odvisnosti od nakazila plače, ampak da smo odvisni od Boga. Odvisni smo tudi od zakona sejanja in žetve. Bolje, da začnemo gledati naš dohodek kot seme za sejanje, namesto da smo od njega odvisni kot vira za preživetje. Obenem pa pričakujmo žetev, od katere bomo živeli. Ne bo čez noč, naše mišljenje in hoja v veri se razvijata postopoma. En kmet ima večje kapacitete za pridelovanje, drugi manjše. Sejmo ustrezno, sejmo z modrostjo. 

Naš dohodek, majhen ali velik naj nas ne omejuje, kaj bomo v življenju naredili za Boga in kako bomo živeli v skladu z Božjo voljo. Pogosto nas zadržuje naše majhno mišljenje  in temu podobne izkušnje iz preteklosti. Bog ima za nas več, kot mi mislimo. V življenju ne sejemo le financ. Finance so pomembne, toda uspešnost življenja je tudi na vseh drugih področjih. Če hočemo imeti blagoslovljeno življenje, moramo najprej prenoviti um – kako razmišljamo, kako govorimo in kakšen odnos imamo. Naše misli usmerjajo, kam naše življenje gre. Naše misli so seme in sejejo v življenje, da smo to, kar smo. Naše misli, besede in odnos krojijo našo usodo. Kar mislimo, obrodi sadove misli.

Tat začne z mislijo: Tole bom vzel, saj me nihče ne bo videl. Nihče ga ni videl in je spodbujen, da naslednjič vzame več. Nazadnje se znajde v zaporu zaradi ropa in se vpraša, kako je prišel tja. Začelo se je z mislijo. Vsak začne z malim, ne z velikim. Če smo usmerjeni le na finance, zanemarjamo pa sejanje misli, besed, odnosov, ljubezni in dobrote, kaj to pomeni? Seme financ bo zadušeno s plevelom, ker ne bomo imeli izgrajenega značaja – misli, besed in odnosov. Božja beseda – Božje misli morajo postati naše misli.

MATEJ 12: 33 »Vzemimo, da je drevo dobro – potem je tudi njegov sad dober. Če pa je drevo slabo – potem je tudi njegov sad slab. Drevo namreč spoznamo po sadu. 34 Gadja zalega! Kako morete govoriti dobro, če ste hudobni? Iz preobilja srca namreč govorijo usta. 35 Dober človek prinaša iz dobrega zaklada dobro, hudoben človek pa iz hudobnega zaklada húdo. 36 Povem pa vam: Za vsako prazno besedo, ki jo ljudje izgovorijo, bodo dajali odgovor na sodni dan. 37 Po svojih besedah boš namreč opravičen in po svojih besedah boš obsojen.«

Dobre misli in besede sejejo dober sad in obrodijo dobre rezultate, slabe pa slabega. Kaj je zdravilo za naš negativen odnos? Samo Božja beseda in vera v Besedo. Bog res misli, kar pravi. Na Boga se lahko zanesemo. Če pa nismo povsem prepričani, se bo to kmalu razodelo z našim odnosom in besedami. Noben ni popoln.

Še nekaj je pomembno pri zakonitosti sejanja. Kolikor semena posejemo, bo vedno  obrodilo veliko več pridelka.

OZEJ 8:7 Ker sejejo veter, bodo želi vihar. 

PREGOVORI 22:8 Kdor krivico seje, žanje nesrečo, in ves njegov trud je zanič.

MATEJ 13:23 V dobro zemljo vsejan pa je tisti, ki posluša besedo in jo tudi doume. Ta zares obrodi in daje sad: eden stoternega, drugi šestdeseternega in spet drugi trideseternega.«

Vedno molimo za Božje najboljše, za stoteren sad! Sledi še ena stvar, ki jo moramo verjeti Bogu in delati na tem. Bog bo dal kruh, Bog bo dal seme, če bomo radodarni in Bog bo pomnožil naše seme za sejanje.

2 KORINČANOM 9:10 Tisti, ki sejalcu priskrbi seme in kruh za živež, bo pomnožil vaše seme in povečal sadove vaše pravičnosti. 11 Obogateli boste dovolj za vsakršno radodarnost, ki bo po nas dajala Bogu zahvalo. Bog to pravi, verjemimo mu!

Karkoli imamo v naši lasti, je potencialno seme za sejanje: oblačila, avto, kolo, celo hiša, avion. Včasih Bog reče: Daj to in to! On to potrebuje. Če ne bomo ubogali in se bomo stvari oklepali, bo blagoslov umrl. Če pa bomo, lahko pričakujemo več in bolje. Sejanje je dejanje vere. Zadrževanje je nevera ali mrtva vera. Kaj je moral Abraham darovati po Božjem ukazu? Svojega sina obljube, Izaka. Ubogal je. Mi nočemo ubogati nič manj. Izak je bil seme. In po Izaku se je končno rodil mesija Jezus Kristus.

Abraham je bil kot Bog, Izak kot Jezus. Teoretično, če Abraham ne bi hotel darovati Izaka, bi Bog tudi lahko rekel: Jaz tudi ne bom daroval svojega sina Jezusa za vaše grehe. Jezus je bil tudi seme. On je zrno, posejano v zemljo, in mi smo žetev, Božji sinovi, ki smo zrasli, ker je on umrl kot zrno in smo mi zrastli iz njega kot njegov sad. Mi smo sad za ustanovitev Božjega kraljestva na Zemlji. Jezus je v nas. Mi smo zrnje, podobno Njemu. Jezus je pomnožen v nas. Hudič je poražen, skupaj z Jezusom pa bomo ustanovili Božje kraljestvo na Zemlji.

JANEZ 12:24 Resnično, resnično, povem vam: Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane sámo; če pa umre, obrodi obilo sadu.

Branko Dežman

BOŽJE ODPRTE ROKE

BOŽJE ODPRTE ROKE

Božja nadnaravna in neobičajna preskrba

Marec 2023

Živimo v letu, ko se po svetu manifestirajo začetne stiske časa konca. Smo v letu 2022. Hebrejska črka, ki označuje število 20, pomeni odprto roko, tudi da dajemo brez zadržkov, radodarno, velikodušno. Ko Biblija govori o odprtih Božjih rokah, vemo, da je Bog pripravljen velikodušno dajati. Božja odprta roka vedno govori o tem, da preskrbi vse naše potrebe. Želi nam dati dobre stvari, da smo potešeni. To je Shalom. Odprta roka je znamenje za dajanje, zaprta pa za skopost in zadrževanje dobrin.

Hebrejska črka za število 22 govori o kaosu in neredu. V takem svetu sedaj živimo. Svet postaja vse bolj nestabilen. O čem govori število 2022? Če ne bomo dovolili, da nas kaos in nered okrog nas sesuje, da nas obvladujeta panika in nevera, bomo videli Božjo odprto roko, ko bo nadnaravno in neobičajno poskrbel za nas. Moramo se naučiti zaupati Bogu in ne gledati na okoliščine, verovati in pričakovati in se ne prepuščati strahu, paniki in neveri. Ko je bila v Izraelu suša in lakota, je Bog nadnaravno blagoslavljal Izaka, da je bogatel, blagoslavljal okolico in imel stoterni pridelek (Gen. 26:1-3, 12-14). 

Kaj je Jezus rekel učencem za čas stisk? Najprej: Pazite se, da ne boste zavedeni, nato pa: Pazite se, da ne boste v strahu in paniki zaradi nereda, kaosa, gorja in vojn. Kristjani se strinjamo, da smo vstopili v obdobje konca. Zato je potrebno in tudi je mogoče, da z vero izurimo svojo dušo, da nas stiske ne bodo vrgle s tira in bomo ohranili svoj mir in zaupanje Bogu, ne glede kaj bo prišlo nad svet. To pomeni, da bomo osredotočeni na Boga in ne na medije, ki sejejo strah in skrbi. Božja beseda nam pove vse, kar potrebujemo, da smo opremljeni za čas stisk in tudi, da je končna zmaga Jezusova, hudič pa spada v pekel.

Število 20 pomeni pričakovanje, pričakovanje, da bomo videli Božjo roko v svojem življenju tudi v kaosu in neredu. Pričakovanje je sestavni del vere. Vera pričakuje in dobi. Ali lahko imamo vero in ne pričakujemo? Jezus je rekel: Zgodi naj se ti po tvoji veri (pričakovanju). Mat. 9:29. Ko rečemo: Zaupam Bogu, to rečemo v pričakovanju, da se bo zgodilo, z nasmehom na ustih, ker nas Bog ne razočara. Pravični kristjani moramo živeti po veri. Kaj pričakujemo za leto 2022 in naprej? Življenje se bo poslabšalo, draginja bo, revščina. Tako govori svet. Ali se bomo prepustili paniki in strahu? Raje pričakujmo Božje odprte dlani in napredovanje na višji nivo. Stiske nas lahko potarejo ali pa izgrajujejo.

RIMLJANOM 5:3 Pa ne samo to, ampak se celo ponašamo s stiskami, saj vemo, da stiska rodi potrpljenje, 4 potrpljenje preizkušenost (našega značaja), preizkušenost upanje. 5 Upanje pa ne osramoti, ker je Božja ljubezen izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan. 

Bog se odzove ljudem, ki od njega nekaj pričakujejo. Ko kličemo in čakamo nanj, on odpira svojo roko in daje, je dobrotljiv. Izpolni želje zvestih in svojih častilcev.

PSALM 145:8,9,14,15 Milostljiv in usmiljen je GOSPOD, počasen v jezi in velik v dobroti. 9 GOSPOD je dober do vsakega, njegovo usmiljenje je nad vsemi njegovimi deli.

14 GOSPOD podpira vse, ki padajo, vzdiguje vse, ki so upognjeni. 15 Oči vseh čakajo nate, ti jim daješ hrano ob pravem času; 16 odpiraš svojo roko in tešiš željo vsemu živemu. 17 GOSPOD je pravičen na vseh svojih poteh, dobrotljiv v vseh svojih delih. 18 GOSPOD je blizu vsem, ki ga kličejo, vsem, ki ga kličejo v zvestobi. 19 Izpolni željo svojih častilcev, usliši njihovo klicanje in jih reši.

Kadar Bog odpre svojo roko, smo preskrbljeni, ker nam bo potešil želje in potrebe. Rezultat Božje radodarnosti je, da smo ljudje zadovoljni. To se zgodi ljudem, ki imajo oči uprte vanj in pričakujejo od njega. Dobimo, kar pričakujemo. Zato ne pričakujmo slabega. Vera je lahko negativna ali pozitivna. Od Boga včasih prejmemo boljše od pričakovanega. Kadar Bog odpre svoje radodarne roke, prejmemo polnost blagoslova. Bog hoče, da smo nasičeni in zadovoljeni. Bog hoče, da uživamo naše krščansko življenje. Noče, da smo revni in bedni. 

Služiti in delati ni vedno lahko, zato si privoščimo tudi, da uživamo življenje. Tat pride, da uničuje in nas drži v bedi. Kaj pa Jezus? Pogosto smo revni in bedni, ker ne poznamo Božje besede in duhovnih zakonitosti. Včasih nas zadržuje napačno mišljenje, ki ga moramo spremeniti. Brez stisk in preizkušenj ne bomo nikoli in Bog nam bo sredi njih pomagal. Namenjene so za našo izgradnjo. Toda pridejo tudi mirna obdobja, ko je prav, da naredimo kaj dobrega tudi zase. Če ne poznamo Besede in imamo napačno sliko o Bogu, mislimo, da moramo biti revni in bedni, da lahko služimo Bogu.

JANEZ 10:10 … jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju.

Ne leti kar z neba, toda Bog odpre svojo roko in nam da želje srca. Ko smo bili v Beljaku v Mediamarktu, je Bog vedel za mojo željo za podvodni in makro fotoaparat Olympus. Želel sem ga videti pa ga sploh ni bilo na trgovski polici, kjer bi moral biti. Nisem imel namena, da bi ga kupil, ker nisem imel denarja. Potem sem ga našel v kotu, kjer predstavljajo izdelke z znižano ceno. Bil je znižan za 25%. Takrat je žena stopila v akcijo. Ponudila je nekaj svojega denarja in od sina Gabriela in zraven prištela mojega, češ da je zdaj čas, da ga kupim. Dobili smo ga in mi je v velik blagoslov in sem zelo hvaležen. Bog je zadevo vzel v svoje roke in mi je izpolnil srčno željo, da se razveseljujem v Gospodu. To je Božji dober dar.

PSALM 37:4 Razveseljuj se v GOSPODU, pa ti bo dal, kar želi tvoje srce. To vključuje tudi, če nekaj hočemo, vendar Bog preceni, ali je to dobro ali ne za nas. Ne bomo vedno vsega dobili.

Božje delo smo in nam želi dobro. Tudi mi želimo dobro svojemu hišnemu ljubljenčku in skrbimo zanj. Toda mnogi imajo napačno sliko in napačen odnos do Boga.

PSALM 145:16 …odpiraš svojo roko in zadovoljuješ želje vseh živih bitij. Vseh živih bitij pomeni tudi živali. Npr. zavrženi psi ali mačke dobijo svoj dom. Pravijo, da so zelo hvaležni. Bog jih je ustvaril in želi skrbeti zanje.

PSALM 145:15 Oči vseh čakajo nate, ti jim daješ hrano ob pravem času; 16 odpiraš svojo roko in tešiš željo vsemu živemu.

Mi smo ustvarjeni po Božji podobnosti. Da bo blagoslov krožil in da bo Bog lahko pomnožil to, kar imamo, moramo tudi mi narediti svoj del:

DEVTERONOMIJ 15:7 Če bo pri tebi revež, kateri izmed tvojih bratov, v katerem koli kraju v tvoji deželi, ki ti jo daje GOSPOD, tvoj Bog, ne zakrkni svojega srca in ne zapiraj roke pred svojim revnim bratom, 8 temveč mu jo na široko odpiraj in mu rad posojaj, kolikor potrebuje tega, kar mu manjka.

PSALM 84:12 … milost in slavo daje Gospod, ne odreka dobrot njim, ki hodijo v nedolžnosti. (poštenosti, popolnosti) Z drugimi besedami: pazimo se greha, ker lahko zadrži Božjo radodarnost.

Vemo, da če hočemo biti blagoslovljeni, moramo imeti odprto, radodarno roko. Imeti pa moramo tudi odprto roko za prejemanje. Večji blagoslov je dajati kot prejemati. Če mi kdo kaj podari, večkrat čutim nelagodje in me je malo sram. Zato nekateri ljudje zavračajo dar, ki je največkrat Božji blagoslov zanje. Ni dobro zavračati Božjega blagoslova. Če zavrnemo dar, smo preprečili tudi, da bi bil darovalec blagoslovljen, saj nas je želel z veseljem blagosloviti. Zato se moramo naučiti tudi prejemati.

Biblija še veliko govori o Božjih rokah. Eno je jasno: naše življenje in naša usoda sta v njegovih rokah in ni druge poti, kot da molimo, čakamo nanj in mu zaupamo.

PSALM 31:15 Jaz pa vate zaupam, o GOSPOD, pravim: »Ti si moj Bog.« 16 V tvoji roki so moji časi (usoda) …

IZAIJA 49:14  Hči sionska pa pravi: »Zapustil me je GOSPOD, Gospod je name pozabil.« 15 Mar pozabi žena svojega otročiča in se ne usmili otroka svojega telesa? A tudi če bi one pozabile, jaz te ne pozabim. 16 Glej, na obe dlani sem te napisal … Včasih imamo obdobja, ko je Bog tiho in imamo občutek, kot da nas je pozabil. Toda Bog nas nikoli ne bo pozabil. Vedno bo z nami, kot mati bedi nad svojim otrokom.

Naslednji odlomek je tudi spodbuda za čas konca:

IZAIJA 41:10 Ne boj se, saj sem s teboj, nikar se plaho ne oziraj, saj sem jaz tvoj Bog. Okrepil te bom in ti pomagal, podpiral te bom z desnico svoje pravičnosti.

Branko Dežman

NAJVEČJI V BOŽJEM KRALJESTVU

 NAJVEČJI V BOŽJEM KRALJESTVU

Marec 2023

Kdo hoče biti največji v Božjem kraljestvu? Biblija pravi, da je glavni pogoj za to, da smo ponižni in vedno pripravljeni služiti. Nekateri imajo talent in motivacijski dar za služenje. Toda Jezus pravi, naj se vsi naučimo služiti tako, kot je služil On. In v nebeškem kraljestvu se bo to služenje nadaljevalo. Jezus prihaja, da bo učil, vodil, sodil, delal red, blagoslavljal.

MARKO 9:33  Prišli so v Kafarnáum. Ko je bil v hiši, jih je vprašal: »O čem ste se menili med potjo?« 34 Oni pa so molčali, kajti med potjo so razpravljali med seboj, kateri izmed njih je največji. 35 Tedaj je sédel, poklical dvanajstere in jim rekel: »Če kdo hoče biti prvi, naj bo izmed vseh zadnji in vsem služabnik.«

Na katerih področjih lahko najbolje služimo? V družini, cerkvi, ljudem okrog nas v vsakdanjem življenju in sodelavcem v službi. Pripravljenosti služiti bodo ljudje rekli tudi dobrota, ki je moramo biti polni. Če stisnemo pomarančo, iz nje priteče okusen pomarančni sok. Če »stisnemo« sebe, naj bi iz nas pritekla dobrota. Dobrota je ljubezen in služenje. Služenje pa pomeni delo. Delo pomeni Božje nagrade. Če mislimo, da nas Bog kliče v službo, pomeni, da nas kliče delat. Služenje pomeni pomagati ljudem. To je tudi Jezusa naredilo za služabnika. 

Bog ljubi veselega darovalca. Prav gotovo velja tudi, da je najboljše služenje tisto, ko nekomu pomagamo z veseljem. Če blagoslavljamo, smo blagoslovljeni. Največje veselje je, če izkoristimo priložnost in nekomu pomagamo. V skupnosti poglejmo naokrog, kdo je najbolj radosten. Po navadi je tisti, ki je blagoslov drugim in je vedno pripravljen pomagati. 

GALAČANOM 5:13 Vi ste namreč poklicani k svobodi, bratje. Le da vam svoboda ne bo pretveza za življenje po mesu, temveč služíte drug drugemu po ljubezni. 14 Saj je celotna postava izpolnjena v eni zapovedi, namreč: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. 15 Če pa se med seboj grizete in obžirate, glejte, da se med seboj ne pokončate.

Če služimo drugim, smo deležni Božje naklonjenosti. Nekateri so bili ozdravljeni, drugim je Bog izpolnil njihove potrebe. Spomnimo se vdove in sina iz Zarepte v 1 Kraljev 17. Sredi suše jima je ostalo le za pest moke in malo olja. Postregla je najprej Eliju in mu spekla kolač. Potem je Bog naredil čudež in pomnožil moko in olje, da je bilo dovolj hrane za dolgo časa. Postavila je potrebo preroka pred svojo potrebo. Tudi danes Bog naredi čudeže, če bomo ravnali tako.

MATEJ 6:33 Ampak iščite najprej kraljestva Božjega in njegove pravičnosti, in vse to vam bo pridano.

Včasih kdo reče: Meni pa Bog nič ne da. Najbrž zato, ker nič ne naredi za Kraljestvo, nikomur nič ne da in nikomur nič ne pomaga. Služenje drugim pomeni služenje Bogu. Darovanje ubogim pomeni posojanje Bogu. Posebej pa Bog ceni, če služimo bratom v veri. Pavel je preganjal kristjane. Jezus mu je rekel: Pavel, zakaj me preganjaš? (Apd. 9:3-5) Očitno to velja tudi danes, da Jezus jemlje osebno, če je kdo sovražen do nas ali pa nam kdo pomaga. Ali nismo eno z Jezusom? Jezusov duh živi v nas in če preganjajo nas, preganjajo Njega. Pomoč nam pa pomeni pomoč Njemu. Ko bo sodba ovnov in koz, bo Jezus rekel:

MATEJ 25:40 Kralj jim bo odgovoril: ›Resnično, povem vam: Kar koli (dobro ali slabo) ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.‹ 

V tem odlomku našteva dobra dela: služiti lačnemu, žejnemu, sprejeti tujca, obiskati bolne ali zapornike. Če to izpolnjujemo, smo Očetovi blagoslovljeni in bo rekel: v. 34 Prejmite v posest kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta!

Podobno je z ljubeznijo do Boga in do ljudi. Ne moremo ljubiti Boga, če sovražimo svojega bližnjega.

1 JANEZ 4:20 Če kdo pravi: »Ljubim Boga,« pa sovraži svojega brata, je lažnivec. Kdor namreč ne ljubi svojega brata, ki ga je videl, ne more ljubiti Boga, katerega ni videl.

Z drugimi besedami: Naše obnašanje do bližnjega odseva našo ljubezen do Boga. Če grdo ravnamo ali sovražimo drugega kristjana, imamo obenem grd odnos ali sovraštvo do Boga. Če opravljamo sestro, opravljamo Boga. 

GALAČANOM 6:9 Ne naveličajmo se, ko delamo dobro; kajti če se ne utrudimo, bomo ob svojem času želi. 10 Dokler torej še utegnemo, delajmo dobro vsem, še posebej pa domačim po veri.

Služimo vsem, še posebej pa bratom, da bomo veliki v Božjem kraljestvu. 

RIMLJANOM 12:20 Če je tvoj sovražnik lačen, mu daj jesti; če je žejen, mu daj piti; če boš namreč delal tako, boš sipal žarečega oglja na njegovo glavo. 21 Ne daj se premagati hudemu, temveč premagaj húdo z dobrim.

Hananija je sprva imel odpor, toda po Božjih besedah je pomagal in služil Savlu, ki je bil do takrat sovražnik kristjanov. Matej 5:45 pravi, da bomo postali popolni (Božji sinovi), če bomo služili in pomagali tudi sovražnikom. S tem ko služimo drugim in jim pomagamo, uničujemo dela hudiča. 

1 JANEZ 3:8 Božji Sin pa se je razodel prav zato, da bi uničil hudičeva dela.

Posredovati odrešenje, spokorjenje, osvobojenje, ozdravljenje, rušenje trdnjav in spon, molitve, svetovanje, poučevanje Božje besede, da nas resnica osvobodi itd., pomeni uničevati hudičeva dela. Kaj se dogaja, kadar služimo ljudem okrog sebe? Gradimo zaklade v nebesih. Za kar se trudimo, tam bo naše srce: ali pri zemeljski imovini ali pri nebeških zakladih.

MATEJ 6:20 … nabirajte pa si zaklade v nebesih, kjer jih ne uničujeta ne molj ne rja in kjer tatovi ne vlamljajo in ne kradejo. 21 Kjer je namreč tvoj zaklad, tam bo tudi tvoje srce.«

Naša življenja morajo biti živo pričevanje, kako smo pripravljeni služiti. Naše ravnanje govori glasneje kot naše besede. Naša lenoba govori, naša sebičnost pa vpije.

TIT 3:8  Zanesljiva je ta beseda. Zato hočem, da nenehno poudarjaš, naj si tisti, ki verujejo v Boga, prizadevajo, da se bodo posvečali dobrim delom. To je dobro in ljudem koristno.

Jezus je bil služabnik učencem in vzor vsem nam, naj služimo drug drugemu. Nihče ni prebogat ali na tako visokem položaju, da bi bil izvzet iz služenja. Jezus je bil in je na najvišjem možnem položaju, pa je služil.

JANEZ 13:15 Zgled sem vam namreč dal, da bi tudi vi delali tako, kakor sem jaz vam storil. 

Tabita je bila poznana po dobrih delih in miloščinah. Njene šiviljske mojstrovine so govorile še po smrti. Kakor koli nas je Bog obdaroval in nas pomazilil, s tem služimo – z veseljem.

APOST. DELA 9:36 V Jopi je živela učenka, ki ji je bilo ime Tabíta, kar v prevodu pomeni »Gazela«; bila je polna dobrih del in rada je delila miloščino. 37 Ravno v tistih dneh pa je zbolela in umrla.

39 Obstopile so ga vdove, ki so vse imele solzne oči; razkazovale so mu (Petru) halje in obleke, ki jih je bila sešila Gazela, ko je živela med njimi. 

Kornelij je bil dober človek. Angel mu je rekel: Tvoje molitve in tvoje miloščine so prišle k Bogu in spomnil se je nate. (Apost. dela 10:4) Pa sploh še ni bil spreobrnjen. Z dobroto si je prislužil Božjo pozornost in naklonjenost in je bil prvi pogan nove zaveze, ki je bil odrešen.

Mnogi pastorji naredijo vse sami, enako kot Mojzes in so na robu pregoretja. Včasih so sami krivi, včasih pa ljudje niso pripravljeni pomagati. Toda pet služb, ki jih je Jezus postavil, potrebuje pomočniško službo, sicer bodo v težavah. Ljudje, ki imajo pomočniško službo, so v skupnosti vitalnega pomena in jih ne smemo jemati samo po sebi umevne. So ravno tako maziljeni kot druge službe. Pavel jim je namenil cel odstavek, enako kot pastorjem in starešinam, to je očitno odgovorna in dostojanstvena služba. Če niso spoštljivi, preizkušeni, vestni in na dobrem glasu, jih ne postavljajmo v službo.

1 TIMOTEJ 3:8 Prav tako morajo biti diakoni dostojanstveni, nikakor ne hinavski, pa tudi ne vdani obilnemu vinu in hlepenju po sramotnem dobičku. 9 Skrivnost vere morajo varovati v čisti vesti. 10 Tudi ti morajo najprej opraviti preizkušnjo in šele potem, ko se jim ne bo moglo nič očitati, naj prevzamejo službo. 

11 Prav tako morajo biti ženske (diakonise) dostojanstvene, ne obrekljive, marveč trezne in vsestransko vredne zaupanja. 12 Diakoni naj bodo možje ene žene, taki, ki dobro vodijo otroke in svoj dom. 13 Tisti, ki diakonsko službo dobro opravljajo, si namreč pridobijo lep položaj in veliko zaupnost v veri v Kristusu Jezusu.

Marljivi pomočniki služijo peterni službi, da organizacijo spravijo v prakso in da vse lepo teče, ne, da bi npr. pastor moral skrbeti in tekati naokrog. Služijo, strežejo, vodijo, držijo red itd.

Branko Dežman

KAKO RAVNATI Z DENARJEM

 KAKO RAVNATI Z DENARJEM

JANUAR 2023

Včasih je bilo drugače. Na polju so delali za pridelke, za hrano. V naši dobi, v potrošniški družbi pa je videti, da gre večini ljudi predvsem za denar. Služimo denar, da plačamo račune, ostalo pa gre za potrošniški način življenja in užitke. Malo se zavedamo, kako nas potrošniška družba manipulira. Kar naprej hočemo nov telefon, računalnik, avto, novo pohištvo, nova oblačila, da lahko sledimo novostim. Ko vse to dobimo, nismo srečni in nikoli nimamo dovolj. Ali ne pravi Biblija, naj bomo zadovoljni s tem, kar nam Bog da v vsakem obdobju življenja?

1 TIMOTEJ 6:6 … mislijo, da je pobožnost le vir dobička. 6 Res je prava pobožnost velik dobiček, a le za tistega, ki je zadovoljen z najnujnejšim. 

7 Ničesar namreč nismo prinesli na svet, zato tudi ne moremo ničesar odnesti. 8 Bodimo torej zadovoljni s tem, da imamo živež in obleko. 9 Tisti pa, ki hočejo obogateti, padajo v skušnjavo in zanko, to je v mnoge nespametne in škodljive želje, ki ljudi pogrezajo v pogubo in uničenje. 10 Korenina vsega zla je namreč pohlep po denarju. Po tem so nekateri hlepeli in tako zablodili proč od vere, s tem pa sami sebi zadali veliko bolečin.

Bog nam je v Bibliji postregel z 2000 odlomki, ki nas učijo ravnanja z denarjem. Kot smo Bogu odgovorni za naše talente, naš čas, smo mu tudi odgovorni za naš denar. Bog hoče, da prav in modro ravnamo z denarjem. Hoče, da imamo zdrav odnos do denarja. Kajti ljubezen do denarja nas lahko hitro zanese v malikovanje in greh. Videl sem premožne in tudi to, da se z denarjem marsikaj ne da kupiti: ljubezen, resnične prijatelje, tudi dobrega iskrenega zakonca itd.

1. Kdor ljubi denar, ga nikoli ne bo imel dovolj. 

PRIDIGAR 5:10 Kjer se množi imetje, se množijo tisti, ki ga uživajo: kakšen dobiček ima njegov lastnik, razen da ga je videl na svoje oči?

2. Bog ti daje moč in sposobnosti, da postaneš premožen. Ustvaril je bogatega, ki ima talent za služenje denarja in mu gre vse gladko. Ustvaril je tudi revnega, ki z delom in trudom ne pride prav daleč.

DEVTERONOMIJ 8:18 A spomni se GOSPODA, svojega Boga, kajti on je tisti, ki ti daje moč, da si lahko pridobivaš bogastvo, zato da uresničuje, kakor to dela danes, svojo zavezo, ki jo je s prisego sklenil s tvojimi očeti. 

3. Ne moreš služiti Bogu in denarju 

MATEJ 6:24 »Nihče ne more služiti dvema gospodarjema: ali bo enega sovražil in drugega ljubil, ali pa se bo enega držal in drugega zaničeval. Ne morete služiti Bogu in mamonu.« Mamon je hudičev duh materializma, ki vlada v svetu in zasužnji ljudi. 

4. Ne bodi pohlepen pastor

1 PETER 5:2 … pásite Božjo čredo, ki vam je zaupana, pazite nanjo, pa ne na silo, ampak prostovoljno, v skladu z Božjo voljo. Ne zaradi grdega pohlepa po dobičku, ampak z voljnim srcem.

5. Kdor je pohlepen in nepravičen, bo pogubil svojo družino 

PREGOVORI 15:27 Kdor si pridobiva nepravičen dobiček, podira svojo hišo, kdor sovraži podkupnine, bo imel življenje.

Ali se zavedamo, da je Bog lastnik vsega na Zemlji, mi pa smo le skrbniki tega, kar nam je On zaupal? S svojim zaupanja vrednim ravnanjem z denarjem lahko damo Bogu slavo. Bog nas bo blagoslovil za pošteno delo in služenje denarja. Za nepoštenost bomo sojeni. Bog želi, da vrnemo dolgove in nismo dolžniki.

6. Nepošteno pridobljen denar hitro izgine. 

PREGOVORI 13:11 Blago, ki se je dobilo s sleparijo, se zmanjša, kdor pa s pošteno roko zbira, ga pomnoži.

7. Plačaj ljudem, kar si jim dolžen plačati. 

Neplačevanje delavcev danes ni redko. Delajo in nimajo za jesti in obleči. Sodba, ki jo Bog obljublja kršiteljem, je dan klanja.

JAKOB 5:4-5 Glejte, plačilo, ki ste ga utajili delavcem, kateri so poželi vaša polja, kriči – in klici žanjcev so prišli do ušes Gospoda nad vojskami. 5 Razkošno ste živeli na svetu, naslajali ste se in za dan klanja zredili svoja srca.

8. Moder človek misli in načrtuje za naprej

PREGOVORI 13:16 Razumni dela vse premišljeno (misli za naprej), bedak pa razseva neumnost.

9. Načrti marljivih vodijo k dobičku 

PREGOVORI 21:5 Zamisli pridnega prinašajo vedno dobiček, kdor je zaletav (se prehitro odloča), pa je vedno v pomanjkanju.

10. Sedi in preračunaj stroške, ko nameravaš graditi (Investitor pravi po polomu: Na preveliko sem šel…)

LUKA 14:28 Kdo izmed vas, ki hoče zidati stolp, prej ne séde in ne preračuna stroškov, ali ima dovolj, da ga dokonča?

11. Bodi kakor mravlja, ki si poleti nakopiči dovolj hrane za zimo

PREGOVORI 30:25 … mravlje, nemočno ljudstvo, vendar si poleti pripravljajo živež

12. Poskrbi za svoje bližnje 

1 TIMOTEJ 5:8 Če kdo za svojce, posebno za domače, ne skrbi, je zatajil vero in je slabši od nevernika.

13. Ne dajaj praznih priseg, zaobljub 

PREGOVORI 14:23 Pri vsakem trudu je dobiček, prazno besedičenje (priseganje) vodi le k pomanjkanju.

PREGOVORI 22:26 Ne bodi med tistimi, ki segajo v roko, med tistimi, ki jamčijo za dolgove.

27 Če ne boš imel s čim plačati, zakaj bi ti jemali posteljo izpod tebe!

Kaj pravi Biblija o desetini in darovih? Biblija uči radodarnost pri desetini in darovih. Desetina nas v praksi spominja, da je Bog lastnik vsega, kar imamo, vključno nas samih. Eddy v Avstraliji je delal in zbral prihranke za pot v Slovenijo. Bog mu je rekel: Ali ti nisem dal denarja za pot v Slovenijo? Čeprav je delal in zaslužil, je bil denar Božji. 

14. Bog ljubi veselega darovalca

2 KORINČANOM 9:6-11 To pa rečem: kdor varčno seje, bo tudi varčno žel, kdor pa obilno seje, bo tudi obilno žel. 7 Vsakdo naj da, kakor se je v srcu odločil, ne z žalostjo ali na silo, kajti Bog ljubi veselega darovalca. 8 Bog pa vas more obilno obdariti z vsakršno milostjo, tako da boste v vsem vedno imeli vsega dovolj in boste imeli izobilje za vsako dobro delo, 9 kakor je pisano: Razsul je, dal je ubogim; njegova pravičnost ostane na veke. 10 Tisti, ki sejalcu priskrbi seme in kruh za živež, bo pomnožil vaše seme in povečal sadove vaše pravičnosti. 11 Obogateli boste dovolj za vsakršno radodarnost, ki bo po nas dajala Bogu zahvalo.

15. Ne zakrkni svojega srca 

DEVTERONOMIJ 15:7 Če bo pri tebi revež, kateri izmed tvojih bratov, v katerem koli kraju v tvoji deželi, ki ti jo daje GOSPOD, tvoj Bog, ne zakrkni svojega srca in ne zapiraj roke pred svojim revnim bratom, 8 temveč mu jo na široko odpiraj in mu rad posojaj, kolikor potrebuje tega, kar mu manjka. 

16. Večji blagoslov je dajati kakor prejemati

APOSTOLSKA DELA 20:35 Vsem sem vam dal zgled, kako moramo s trdim delom pomagati slabotnim in se spominjati besed Gospoda Jezusa, ki je rekel: ›Večja sreča (blagoslov) je dajati kakor prejemati.‹ 

17. Kadar daruješ, ne obešaj tega na veliki zvon 

MATEJ 6:2-5 Kadar torej daješ miloščino, ne trobi pred seboj, kakor delajo hinavci po shodnicah in ulicah, da bi jih ljudje hvalili. Resnično, povem vam: Dobili so svoje plačilo. 3 Kadar pa ti daješ miloščino, naj ne ve tvoja levica, kaj dela tvoja desnica. 4 Tako bo tvoja miloščina na skrivnem, in tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil.

18. Jakobov vzor desetinjenja: ne bo pomanjkanja hrane, oblačil in Božjega varovanja. 

GENEZA 28:20-22 Potem se je Jakob zaobljubil in rekel: »Če bo Bog z menoj in me bo varoval na poti, po kateri hodim, če mi bo dajal kruha, da ga bom jedel, in obleko, da se bom oblačil, 21 in če se bom srečno vrnil v očetovo hišo, bo GOSPOD moj Bog. … In od vsega, kar mi boš dal, ti bom zagotovo dajal desetino.

V tem nestabilnem svetu se zlahka pretirano oklepamo svojega bogastva oz. imovine in mislimo, da bo denar rešil težave. Premoženje je Božji dar in ga uporabljamo za Božjo slavo. Naučiti se moramo modro ravnati z denarjem. Bog želi, da smo radodarni in bogati v dobrih delih. S tem si zagotovimo blagoslovljeno prihodnost in večne zaklade v nebesih.

19. Časti (obožuj) Gospoda s svojim imetjem 

PREGOVORI 3:9-10 Části GOSPODA s svojim imetjem, s prvinami (desetinami) vseh svojih pridelkov. 10 Tvoje žitnice bodo polne hrane, tvoje kadi bodo prekipevale od mošta.

20. Bog hoče, da se veseliš ob svojem trudu 

PRIDIGAR 5:18 Vsakemu človeku, ki mu je Bog dal bogastvo in imetje in mu dopustil, da to uživa, da jemlje svoj delež in se veseli pri svojem trudu, je to Božji dar. 19 Tako ne premišlja preveč o dneh svojega življenja, ker Bog napolnjuje njegovo srce z veseljem.

21. Ne zaupaj v svoje nezanesljivo bogastvo

1 TIMOTEJ 6:17-19 Bogatašem tega sveta naročaj, naj se ne prevzamejo in naj ne naslanjajo svojega upanja na nezanesljivost bogastva, temveč na Boga, ki nam obilno daje vsega v uživanje. 18 Dobrodelni naj bodo in naj se bogatijo z dobrimi deli, naj bodo radodarni, naj z drugimi delijo to, kar imajo. 19 Tako si bodo nabrali zaklad, ki bo dober temelj za prihodnost. Tako bodo dosegli resnično življenje.

Bog bo vedno poskrbel za nas in ne smemo se vdajati strahu in neveri, kaj bo jutri. Življenje moje družine je dokaz, saj Bog že 35 let skrbi za nas. Sebe ne bo zatajil.

22. Bog bo potešil vse naše potrebe

FILIPLJANOM 4:19 Moj Bog, bogat, kakor je, bo po svojem bogastvu v veličastvu potešil vse vaše potrebe v Kristusu Jezusu.