TUJCI IN PRISELJENCI NA ZEMLJI

TUJCI IN PRISELJENCI NA ZEMLJI

Avgust 2024

Biblija pravi, da smo Božji ljudje tujci, romarji in začasni prebivalci na Zemlji. Bog nas tako vidi in mi se tako počutimo. Mi ne spadamo sem. Zakaj? Svet je v oblasti hudobnega, mi pa pripadamo Jezusu.

1 JANEZ 5:19 Vemo, da mi izviramo od Boga, ves svet pa leži v oblasti Hudobnega.

  Bog hoče, da se na Zemlji počutimo kot tujci. Zakaj? Ker nas hoče imeti zase. Mi smo njegovo kraljevsko duhovništvo in državljani nebeškega kraljestva. Bog noče, da bi se podredili oblasti hudobnega in bili državljani tega sveta.

FILIPLJANOM 3:20 Mi pa imamo svoje državljanstvo v nebesih, od koder tudi željno pričakujemou rešitelja, Gospoda Jezusa Kristusa …

To življenje na Zemlji je poligon, kjer nas Bog preizkuša in utrjuje, da bomo postali zanesljivi državljani nebes, kjer bomo deležni čudovite prihodnosti v večnosti. Upora in padca, podobnega Luciferjevemu, ne bo nikdar več. Eno je, da pripravljamo sebe. Drugo pa je, da smo na Zemlji tujci in priseljenci z nalogo od Boga. Kakšno nalogo? Bog je v svoj načrt vključil tudi pogane. Bog jih po nas roti, naj se spravijo z Bogom. 

2 KORINČANOM 5:20 NS - Veleposlaniki smo torej, ki zastopamo Kristusa, kakor da bi Bog po nas rotil. Kot Kristusovi zastopniki prosimo: »Spravite se z Bogom.«

Ne prenapolnimo svojega življenja z aktivnostmi in projekti, ki niso pomembni za Božje kraljestvo in lahko ob sodbi zgorijo.

PSALM 90:12 Pokaži nam, kako naj štejemo svoje dni, da si bomo pridobili modro srce! Z drugimi besedami: Uči nas, kako naj modro porabimo ves čas, ki nam je na voljo.

EFEŽANOM 5:15 Skrbno torej pazíte, kako živite, ne kot nemodri, ampak kot modri. 16 Skrbno izrabljajte čas, kajti dnevi so hudi. 17 Zato ne bodite nerazumni, ampak spoznajte, kaj je Gospodova volja.

Če smo tujci in priseljenci, ne bomo gradili svojih zakladov na Zemlji, ampak v nebesih. Mislim na tuje krščanske delavce, ki so bili tujci in priseljenci tukaj v Sloveniji. Ko je prišel njihov čas, so morali pustiti domove, kavče, omare, pralni stroj in še marsikaj za sabo in oditi. Drugače ne more biti. Kaj pa slika ljudi, ki gradijo bogastvo in sebične zaklade na Zemlji in ne v nebesih? Nič ne moremo odnesti s seboj. Odnesemo samo duhovne zaklade, če smo služili.

MATEJ 6:19 »Ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer uničujeta molj in rja in kjer tatovi vlamljajo in kradejo; 20 nabirajte pa si zaklade v nebesih, kjer jih ne uničujeta ne molj ne rja in kjer tatovi ne vlamljajo in ne kradejo. 21 Kjer je namreč tvoj zaklad, tam bo tudi tvoje srce.«

En lep primer imamo o tem:

LUKA 12:16 Povedal jim je priliko: »Nekemu bogatemu človeku je polje dobro obrodilo, 17 zato je v sebi razmišljal: ›Kaj naj storim, ker nimam kam spraviti svojih pridelkov?‹ 18 Rekel je: ›Tole bom storil. Podrl bom svoje kašče in zgradil večje. Vanje bom spravil vse svoje žito in dobrine. 

19 Tedaj bom rekel svoji duši: Duša, veliko dobrin imaš, shranjenih za vrsto let. Počivaj, jej, pij in bodi dobre volje.‹ 20 Bog pa mu je rekel: ›Neumnež! To noč bodo terjali tvojo dušo od tebe, in kar si pripravil, čigavo bo?‹ 21 Tako je s tistim, ki sebi nabira zaklade, ni pa bogat pred Bogom.« Nič ni nesel s sabo na drugo stran.

Kontrast temu pa najdemo v: 

JAKOB 1:27 Čista in neomadeževana pobožnost pred Bogom in Očetom je to: skrbeti za sirote in vdove v njihovi stiski ter se ohraniti neomadeževan od sveta.

1 KORINČANOM 7:31 ZNZ Ta svet naj vas ne dobi pod svojo oblast s tem, kar vam ponuja in zapomnite si, da vendarle ničesar ne morete obdržati, kajti svet in vse to, kar imamo, bo kmalu propadlo.

KOLOŠANOM 3:1 Če ste torej vstali s Kristusom, iščite to, kar je zgoraj, kjer je Kristus, sedeč na Božji desnici. 2 Mislite na to, kar je zgoraj, ne na to, kar je na zemlji. 3 Kajti umrli ste in vaše življenje je skrito s Kristusom v Bogu. 4 Ko se bo prikazal Kristus, vaše življenje, tedaj se boste tudi vi prikazali z njim v slavi.

5 Zato omrtvite v sebi to, kar teži k zemlji: nečistovanje, nečistost, strastnost, hudobno poželenje in slo po čim večjem imetju, ki je toliko kot malikovanje. 

Meseni kristjani mislijo na zemeljske stvari, duhovni pa na nebeške. Kaj je Jezus rekel o sebi pred farizeji?

JANEZ 8:23  In govoril jim je: »Vi ste od spodaj, jaz pa sem od zgoraj. Vi ste od tega sveta, jaz pa nisem od tega sveta.«

Če smo s srcem osredotočeni na zemeljske stvari, kaj se zgodi?

MARKO 8:36 Kaj namreč človeku koristi, če si pridobi ves svet, svojo dušo pa izgubi? 37 In kaj bi človek lahko dal v zameno za svojo dušo?

Očaki so nedvomno živeli kot tujci in priseljenci. Bog je poslal Abrahama v deželo, ki zanjo še slišal ni. Očaki so bili tujci, romarji in začasni prebivalci v obljubljeni deželi. Živeli so v šotorih, ki so le začasno bivališče. Že takrat je Abraham stremel po nebeškem domu.

HEBREJCEM 11:8 Po veri je bil Abraham pokoren, ko je bil poklican, naj odide v kraj, ki naj bi ga dobil v delež. Odšel je, ne da bi vedel, kam gre. 9 Po veri se je priselil v obljubljeno deželo kot v tujino in z Izakom in Jakobom, ki sta bila z mojim deležna iste obljube, prebival v šotorih. 10 Pričakoval je namreč mesto, ki ima temelje in je njegov graditelj in stvaritelj Bog.

Temelji mesta pa ne označujejo nekaj začasnega, ampak bo to stalno večno bivališče Božjih ljudi. Obljubo nebeškega doma in mesta čakamo še danes tudi mi:

HEBREJCEM 11:13 V veri so pomrli vsi ti. Niso doživeli izpolnitve obljub, vendar so jih iz daljave gledali, pozdravljali in priznavali, da so na zemlji tujci in priseljenci (začasni prebivalci).

Toda izpolnitev obljube prihaja. Razumem, da bomo v mileniju bivali v Božjem mestu v nebesih. Po mileniju pa se bo nebeško mesto spustilo z nebes na Zemljo. In Bog bo prebival med oslavljenimi ljudmi na novi Zemlji. Zmagovalci prve bema sodbe bomo bivali ob Jezusu. Janez 14:3 Ko odidem in vam pripravim prostor, bom spet prišel in vas vzel k sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz. 

Večtisočletno čakanje, hrepenenje in molitev vernikov bo obrodilo sadove.

RAZODETJE 21:1 Nato sem videl novo nebo in novo zemljo. Kajti prvo nebo in prva zemlja sta izginila in morja ni bilo več. 2 Videl sem tudi sveto mesto, novi Jeruzalem, ko je prihajal z neba (nebes) od Boga, pripravljen kakor nevesta, ki se je ozaljšala za svojega ženina. 3 In zaslišal sem močen glas, ki je prišel od prestola in rekel: »Glej, prebivališče Boga med ljudmi! In prebival bo z njimi, oni bodo njegova ljudstva in Bog sam bo z njimi, njihov Bog. 

4 In obrisal bo vse solze z njihovih oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več. Kajti prejšnje je minilo.«

10 Nato me je angel v Duhu odnesel na veliko in visoko goro ter mi pokazal sveto mesto Jeruzalem, ki je prihajalo z neba od Boga 11 in je imelo Božje veličastvo … 

Današnja grešna Zemlja je minljiva in začasna. Zato se ne imejmo za državljane današnje Zemlje, ki bo v sodbi požgana skupaj z brezbožnimi. Nova Zemlja pa bo stalno bivališče za vse pravične, ki bodo odrešeni po drugi sodbi.

1 JANEZ 2:15 Ne ljubite sveta in tudi ne tistega, kar je v svetu! Če kdo ljubi svet, v njem ni Očetove ljubezni, 16 kajti vse, kar je v svetu – poželenje mesa, poželenje oči in napuh življenja – ni od Očeta, ampak od sveta. 17 Svet in njegovo poželenje mineta; kdor pa izpolnjuje Božjo voljo, ostane vekomaj.

2 PETER 3:7 Po isti besedi pa sta sedanja nebo in zemlja shranjena za ogenj ter prihranjena do dneva sodbe in pokončanja brezbožnih ljudi.

RAZODETJE 21:1 Videl sem nova nebesa in novo zemljo. Kajti prejšnja nebesa in prejšnja zemlja sta prešla in morja ni več.

Biblija pravi, da živimo oddvojeni za Boga. Jakob je lepo rekel:

GENEZA 47:9 Jakob je faraonu odgovoril: »Let mojega življenja, mojega bivanja na tujem, je sto trideset; malo jih je in bila so polna tegob. Ni jih toliko, kolikor je bilo let življenja mojih očetov, dni njihovega bivanja na tujem.«

Tudi kralj David je govoril podobne besede.

PSALM 119:19 Tujec sem na tej zemlji, ne skrivaj mi zapovedi svojih.

PSALM 39:12 Gospod, usliši mojo molitev, poslušaj moje vpitje, ne bodi gluh za moje solze, saj sem le gost pri tebi, priseljenec kakor vsi moji očetje.

Bodite v svetu in ne bodite del sveta. Janez 17:14 Niso od sveta, kakor jaz nisem od sveta.

2 KORINČANOM 6:17 »Zato odidite izmed njih in se ločite,« pravi Gospod, »in nečistega se več ne dotikajte in jaz vas bom sprejel.«

2 KORINČANOM 5:6-8 6 Zato smo vedno pogumni, čeprav vemo, da smo zdoma in daleč od Gospoda, dokler smo doma v tem telesu na zemlji), 7 saj v veri hodimo in ne v gledanju. 8 Vendar smo pogumni in zadovoljni s tem, da se bomo izselili iz telesa in se priselili h Gospodu (v nebesa).

Branko Dežman

DAJANJE V POMANJKANJU

DAJANJE V POMANJKANJU

September 2024

V Bibliji je nekaj primerov, kako so krščanske cerkve poskrbele za svoje brate v drugih krajih, ki jih je zadela nesreča. Ekstremno revni Makedonci so zbrali pomoč za kristjane v Jeruzalemu, ki jih je zadela suša. Bog jim je dal gorečnost in sami so želeli darovati nad svojimi zmožnostmi. Veliko ljudi živi nad svojimi zmožnostmi, Makedonci pa so dajali drugim nad svojimi zmožnostmi. Revni bolj čutijo in razumejo, če je drugi v pomanjkanju in mu pomagajo. Bogati pa pogosto nimajo sočutja, ker nimajo izkušnje, kaj pomeni pomanjkanje. 

V nadaljevanju bomo ugotovili, da lahko darujemo več, kot pa imamo na razpolago. Makedonci so darovali to, kar so sami potrebovali! Kot uboga ženica z bakrenimi kovanci v templju. Revni so vajeni zaupati Bogu, da jih bo hranil, saj druge izbire nimajo. Tovrstno dajanje je motivirano iz Božje milosti. Pavel pa je spodbujal cerkev v Korintu k prostovoljnemu dajanju iz ljubezni. Ni jih silil.

2 KORINČANOM 8:1 Bratje, radi bi vam poročali o Božji milosti, ki je bila dana Cerkvam v Makedoniji. 2 Kljub veliki preizkušnji v stiski je njihovo prekipevajoče veselje in njihovo skrajno uboštvo preraslo v bogastvo njihove radodarnosti. 3 Po svojih močeh in – to lahko pričujem – celo čez svoje moči so nas iz lastnega nagiba 4 vneto prosili za uslugo, da bi smeli sodelovati pri služenju svetim. 

5 In to ne tako, kakor smo pričakovali, ampak so najprej sebe podarili Gospodu in po Božji volji nam. 6 In tako smo prosili Tita, naj pri vas to delo milosti tudi izpelje, kakor ga je bil že začel. 7 No, kakor ste v vsem nadvse bogati – v veri, v besedi in spoznanju, v vsakršni gorečnosti in naši ljubezni, ki ste je deležni, tako se izkažite tudi v tem delu milosti.

8 Tega ne pravim kot ukaz. Rad bi pa ob gorečnosti drugih preveril tudi pristnost vaše ljubezni. 9 Saj vendar poznate milost našega Gospoda Jezusa Kristusa! Bogat je bil, pa je zaradi vas postal ubog (vsemu se je odrekel), da bi vi obogateli po njegovem uboštvu. 10 Zato vam svetujem tole: prav je, da vi, ki lani niste le začeli tega dela, ampak ste se zanj tudi odločili, 11 zdaj delo tudi opravite do konca, tako da bo dobri volji, ki ste jo pokazali z odločitvijo, sledilo tudi dejanje iz tega, kar imate. 

12 Kdor ima namreč dobro voljo, je dobrodošel s tistim, kar ima, ne glede na to, česar nima. 13 Ne gre namreč za to, da bi drugi dosegli olajšanje, vi pa bi živeli v stiski. Za enakost gre. 14 V sedanjem času bo vaše obilje lajšalo njihovo pomanjkanje, da bo tudi njihovo obilje lajšalo vaše pomanjkanje. Tako bo prišlo do enakosti, 15 kakor je pisano: Kdor je veliko nabral, ni imel preveč, in kdor malo, ni imel premalo.

Pavel je bil zaupanja vreden in se je tudi izkazal, ko je skrbno in pošteno ravnal z denarjem skupnosti. Bil je zanesljiv in transparenten. Seveda pa je svoje življenje žrtvoval za služenje, učenje, evangeliziranje in molitev. Nikogar ni silil k dajanju. Je pa uporabil pričevanje makedonske cerkve – njihovo veselje in gorečo voljo sredi revščine, da je tudi druge spodbujal k dajanju – v tem primeru Korinčane. Duhovna zrelost vodi v radodarno dajanje skupaj z veseljem v prisotnosti Sv. Duha. 

To je bil nadnaraven dogodek. Pavel ni pridigal, da bodo dobili bogastva na pretek, ampak »za enakost gre«. Vaše obilje bo potešilo njihovo pomanjkanje. Kdaj drugič pa bo njihovo obilje potešilo vaše pomanjkanje. V puščavi so Izraelci nabirali mano. Kdor je malo nabral, je imel dovolj in kdor je veliko nabral, je tudi imel dovolj. To je ta enakost. Vsak ima, kar potrebuje in nihče ne trpi pomanjkanja. V Bogu kombinacija uboštva in veselja sproži veliko požrtvovalno radodarnost. Tako je Božja milost delovala med makedonskimi verniki. To je pričevanje vere. Pravi, da so sebe najprej podarili Bogu in kar so darovali, so v resnici darovali Bogu. Kdor daje revnemu, posoja Gospodu.

Jezus je bil bogat in je postal ubog (izpraznil se je nebeškega), zato da bi mi postali duhovno bogati. Jezus je imel druge standarde kot svet. Če mu sledimo, se tudi mi moramo odreči materialnim stvarem, v katere nas vleče svet. Služimo njemu tako, da služimo drugim. Tudi Pavel je živel po teh standardih. Ne služimo le v dajanju, ampak v vsem, kjer se nam ponuja priložnost: 

2 KORINČANOM 6:3 V ničemer ne dajemo nobene priložnosti za pohujšanje, da se naša služba ne bi grajala, 4 ampak v vsem sebe priporočamo kot Božje služabnike: v veliki stanovitnosti, v nadlogah, v potrebah, v stiskah, 5 pod udarci, v ječah, pri uporih, v naporih, v bedenjih, v postih, 6 s čistostjo, s spoznanjem, s potrpežljivostjo, z dobroto, s Svetim Duhom, z iskreno ljubeznijo, 

7 z besedo resnice, z Božjo močjo, z orožjem pravičnosti v desnici in levici, 8 v slavi in sramoti, na slabem in dobrem glasu, kakor zapeljevalci, a vendar resnični, 9 kakor neznani in spoznani, kakor umirajoči, pa glejte, živimo, kakor kaznovani, a ne usmrčeni, 10 kakor žalostni, pa vedno veseli, kakor ubogi, pa mnoge bogatimo, kakor bi nič ne imeli, pa imamo vse. Za takšno služenje je materialno premoženje ovira, sploh, če nas Bog kam kliče.

Bog deluje po ljudeh. Daje jim na srce, da pomagajo. Človeška narava je taka, da se oklepamo financ in imovine, ker nam pomeni varnost v prihodnosti. Vera ni vedno lahko in lagodno življenje. Radodarnost in darovanje je oblika slavljenja. Slavljenje je žrtev, tudi dajanje. Bog pa obljublja: »Dajte in se vam bo dalo.« To je Božja zakonitost, ki se jo tudi mnogi neverni zavedajo.

2 KORINČANOM 9:6 To pa rečem: kdor varčno seje, bo tudi varčno žel, kdor pa obilno seje, bo tudi obilno žel. 7 Vsakdo naj da, kakor se je v srcu odločil, ne z žalostjo ali na silo, kajti Bog ljubi veselega darovalca. 8 Bog pa vas more obilno obdariti z vsakršno milostjo, tako da boste v vsem vedno imeli vsega dovolj in boste imeli izobilje za vsako dobro delo, 

9 kakor je pisano: Razsul je, dal je ubogim; njegova pravičnost ostane na veke. 10 Tisti, ki sejalcu priskrbi seme in kruh za živež, bo priskrbel in pomnožil vaše seme ter povečal sadove vaše pravičnosti. 11 Obogateli boste dovolj za vsakršno radodarnost, ki bo po nas dajala Bogu zahvalo. 

Vemo, da je naš duh postal pravičen po Jezusovi krvi in je zapečaten s Sv. Duhom. Vcepljeni smo v trto v Jezusa Kristusa in obrodimo Sad Duha. Sadove je treba sejati in Bog bo pomnožil naše seme. Sadove naše pravičnosti moramo kultivirati, jih uporabljati in razvijati v duhovno zrelost. Z delom in služenjem rastejo in zorijo. Služenje pa obrodi žetev. Sad Duha poznamo: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje. Torej poleg materialnega blagoslova nam obljublja tudi rast in zorenje našega značaja.

Pavel pravi, naj bogati ne vlagajo v trenutno življenje, ampak za to, da bodo dosegli resnično življenje in uživali večne zaklade.

1 TIMOTEJ 6: 17 Bogatašem tega sveta naročaj, naj se ne prevzamejo in naj ne naslanjajo svojega upanja na nezanesljivost bogastva, temveč na Boga, ki nam obilno daje vsega v uživanje. 18 Dobrodelni naj bodo in naj se bogatijo z dobrimi deli, naj bodo radodarni, naj z drugimi delijo to, kar imajo. 19 Tako si bodo nabrali zaklad, ki bo dober temelj za prihodnost. Tako bodo dosegli resnično življenje.

Ko Bogu zaupamo naše premoženje in se ga več ne oklepamo, ga lahko začnemo deliti s potrebnimi. Naj vas Bog vodi pri tem! To je vera, to je žrtev, to je zaupanje Bogu, to je resnično življenje. Ne obljublja nam, da bo lagodno. Takšno življenje postane pričevanje vere, ker 100% zaupamo Bogu in smo odvisni od njega.

MATEJ 19:21 Jezus mu je rekel: »Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih. Nato pridi in hôdi za menoj!« 

V Apostolskih delih so to prakticirali. Bili so skupnost, povezani kot eden, enodušni. Delili so vse, kar so imeli in vsak je imel, kar je potreboval. Bili so popolnoma predani duhovnosti. Osredotočenost na Božje delo jim je dala veliko moč in Božjo milost. V našem času kaj takega še nisem videl. Morda so kje takšne skupnosti. V Novi Zelandiji smo bili povezani in smo živeli zbližano. Bili smo enodušni in to je večkrat obrodilo veliko moč. Vsak je imel svojo lastnino. Skupnost mora biti enodušna, če hoče imeti moč in milost.

APOST. DELA 4:32 Množica teh, ki so sprejeli vero, je bila kakor eno srce in ena duša. Nihče ni trdil, da je to, kar ima, njegova last, temveč jim je bilo vse skupno. 33 Apostoli so z veliko močjo pričevali o vstajenju Gospoda Jezusa in velika milost je bila nad vsemi. 34 Nihče med njimi ni trpel pomanjkanja. 

Lastniki, ki so prodajali zemljišča ali hiše, so prinašali izkupiček 35 ter ga polagali k nogam apostolov; in sleherni je od tega dobil, kar je potreboval. 36 Tudi Jožef, levit, po rodu s Cipra, ki so ga apostoli klicali Barnaba (to v prevodu pomeni »Sin tolažbe«), 37 je prodal svojo njivo in prinesel denar ter ga položil k nogam apostolov. Dom je obdržal?

Torej namen dajanja je, da pomagamo drugim. Božja milost pa nas motivira za dajanje. Ne glede, ali čutimo pomanjkanje v težkih okoliščinah, kristjani še vedno lahko dajemo z vero in zaupanjem Bogu, da nam bo dodal tisto, kar nam manjka. Ali so Makedonci čutili finančni pritisk? Seveda so. Šli so preko občutkov mesa in dali in prejeli Božjo radost. Pri Makedoncih vidimo:

Velika stiska zaradi preganjanja + revščina + Božja milost = Obilna radost + velika radodarnost.

Naše dajanje je bolj odvisno od našega srca kot stanja v naši denarnici.

Dajanje se začne z našim odnosom oz. naravnanostjo srca in ne z okoliščinami. Srce nadzira roke.

Od Boga prejmemo, če pa darujemo, Bogu vrnemo, kar nam je dal.

Denar govori. Razkriva naše srce. Bog pa gleda v naše srce. Povrne nam zdaj, glavni poračun pa bo ob sodbi, kjer pripravlja večne zaklade za nas.

Branko Dežman