ponedeljek, 14. oktober 2024

DAJANJE V POMANJKANJU

DAJANJE V POMANJKANJU

September 2024



V Bibliji je nekaj primerov, kako so krščanske cerkve poskrbele za svoje brate v drugih krajih, ki jih je zadela nesreča. Ekstremno revni Makedonci so zbrali pomoč za kristjane v Jeruzalemu, ki jih je zadela suša. Bog jim je dal gorečnost in sami so želeli darovati nad svojimi zmožnostmi. Veliko ljudi živi nad svojimi zmožnostmi, Makedonci pa so dajali drugim nad svojimi zmožnostmi. Revni bolj čutijo in razumejo, če je drugi v pomanjkanju in mu pomagajo. Bogati pa pogosto nimajo sočutja, ker nimajo izkušnje, kaj pomeni pomanjkanje. 

V nadaljevanju bomo ugotovili, da lahko darujemo več, kot pa imamo na razpolago. Makedonci so darovali to, kar so sami potrebovali! Kot uboga ženica z bakrenimi kovanci v templju. Revni so vajeni zaupati Bogu, da jih bo hranil, saj druge izbire nimajo. Tovrstno dajanje je motivirano iz Božje milosti. Pavel pa je spodbujal cerkev v Korintu k prostovoljnemu dajanju iz ljubezni. Ni jih silil.

2 KORINČANOM 8:1 Bratje, radi bi vam poročali o Božji milosti, ki je bila dana Cerkvam v Makedoniji. 2 Kljub veliki preizkušnji v stiski je njihovo prekipevajoče veselje in njihovo skrajno uboštvo preraslo v bogastvo njihove radodarnosti. 3 Po svojih močeh in – to lahko pričujem – celo čez svoje moči so nas iz lastnega nagiba 4 vneto prosili za uslugo, da bi smeli sodelovati pri služenju svetim. 

5 In to ne tako, kakor smo pričakovali, ampak so najprej sebe podarili Gospodu in po Božji volji nam. 6 In tako smo prosili Tita, naj pri vas to delo milosti tudi izpelje, kakor ga je bil že začel. 7 No, kakor ste v vsem nadvse bogati – v veri, v besedi in spoznanju, v vsakršni gorečnosti in naši ljubezni, ki ste je deležni, tako se izkažite tudi v tem delu milosti.

8 Tega ne pravim kot ukaz. Rad bi pa ob gorečnosti drugih preveril tudi pristnost vaše ljubezni. 9 Saj vendar poznate milost našega Gospoda Jezusa Kristusa! Bogat je bil, pa je zaradi vas postal ubog (vsemu se je odrekel), da bi vi obogateli po njegovem uboštvu. 10 Zato vam svetujem tole: prav je, da vi, ki lani niste le začeli tega dela, ampak ste se zanj tudi odločili, 11 zdaj delo tudi opravite do konca, tako da bo dobri volji, ki ste jo pokazali z odločitvijo, sledilo tudi dejanje iz tega, kar imate. 

12 Kdor ima namreč dobro voljo, je dobrodošel s tistim, kar ima, ne glede na to, česar nima. 13 Ne gre namreč za to, da bi drugi dosegli olajšanje, vi pa bi živeli v stiski. Za enakost gre. 14 V sedanjem času bo vaše obilje lajšalo njihovo pomanjkanje, da bo tudi njihovo obilje lajšalo vaše pomanjkanje. Tako bo prišlo do enakosti, 15 kakor je pisano: Kdor je veliko nabral, ni imel preveč, in kdor malo, ni imel premalo.

Pavel je bil zaupanja vreden in se je tudi izkazal, ko je skrbno in pošteno ravnal z denarjem skupnosti. Bil je zanesljiv in transparenten. Seveda pa je svoje življenje žrtvoval za služenje, učenje, evangeliziranje in molitev. Nikogar ni silil k dajanju. Je pa uporabil pričevanje makedonske cerkve – njihovo veselje in gorečo voljo sredi revščine, da je tudi druge spodbujal k dajanju – v tem primeru Korinčane. Duhovna zrelost vodi v radodarno dajanje skupaj z veseljem v prisotnosti Sv. Duha. 

To je bil nadnaraven dogodek. Pavel ni pridigal, da bodo dobili bogastva na pretek, ampak »za enakost gre«. Vaše obilje bo potešilo njihovo pomanjkanje. Kdaj drugič pa bo njihovo obilje potešilo vaše pomanjkanje. V puščavi so Izraelci nabirali mano. Kdor je malo nabral, je imel dovolj in kdor je veliko nabral, je tudi imel dovolj. To je ta enakost. Vsak ima, kar potrebuje in nihče ne trpi pomanjkanja. V Bogu kombinacija uboštva in veselja sproži veliko požrtvovalno radodarnost. Tako je Božja milost delovala med makedonskimi verniki. To je pričevanje vere. Pravi, da so sebe najprej podarili Bogu in kar so darovali, so v resnici darovali Bogu. Kdor daje revnemu, posoja Gospodu.

Jezus je bil bogat in je postal ubog (izpraznil se je nebeškega), zato da bi mi postali duhovno bogati. Jezus je imel druge standarde kot svet. Če mu sledimo, se tudi mi moramo odreči materialnim stvarem, v katere nas vleče svet. Služimo njemu tako, da služimo drugim. Tudi Pavel je živel po teh standardih. Ne služimo le v dajanju, ampak v vsem, kjer se nam ponuja priložnost: 

2 KORINČANOM 6:3 V ničemer ne dajemo nobene priložnosti za pohujšanje, da se naša služba ne bi grajala, 4 ampak v vsem sebe priporočamo kot Božje služabnike: v veliki stanovitnosti, v nadlogah, v potrebah, v stiskah, 5 pod udarci, v ječah, pri uporih, v naporih, v bedenjih, v postih, 6 s čistostjo, s spoznanjem, s potrpežljivostjo, z dobroto, s Svetim Duhom, z iskreno ljubeznijo, 

7 z besedo resnice, z Božjo močjo, z orožjem pravičnosti v desnici in levici, 8 v slavi in sramoti, na slabem in dobrem glasu, kakor zapeljevalci, a vendar resnični, 9 kakor neznani in spoznani, kakor umirajoči, pa glejte, živimo, kakor kaznovani, a ne usmrčeni, 10 kakor žalostni, pa vedno veseli, kakor ubogi, pa mnoge bogatimo, kakor bi nič ne imeli, pa imamo vse. Za takšno služenje je materialno premoženje ovira, sploh, če nas Bog kam kliče.



Bog deluje po ljudeh. Daje jim na srce, da pomagajo. Človeška narava je taka, da se oklepamo financ in imovine, ker nam pomeni varnost v prihodnosti. Vera ni vedno lahko in lagodno življenje. Radodarnost in darovanje je oblika slavljenja. Slavljenje je žrtev, tudi dajanje. Bog pa obljublja: »Dajte in se vam bo dalo.« To je Božja zakonitost, ki se jo tudi mnogi neverni zavedajo.

2 KORINČANOM 9:6 To pa rečem: kdor varčno seje, bo tudi varčno žel, kdor pa obilno seje, bo tudi obilno žel. 7 Vsakdo naj da, kakor se je v srcu odločil, ne z žalostjo ali na silo, kajti Bog ljubi veselega darovalca. 8 Bog pa vas more obilno obdariti z vsakršno milostjo, tako da boste v vsem vedno imeli vsega dovolj in boste imeli izobilje za vsako dobro delo, 

9 kakor je pisano: Razsul je, dal je ubogim; njegova pravičnost ostane na veke. 10 Tisti, ki sejalcu priskrbi seme in kruh za živež, bo priskrbel in pomnožil vaše seme ter povečal sadove vaše pravičnosti. 11 Obogateli boste dovolj za vsakršno radodarnost, ki bo po nas dajala Bogu zahvalo. 

Vemo, da je naš duh postal pravičen po Jezusovi krvi in je zapečaten s Sv. Duhom. Vcepljeni smo v trto v Jezusa Kristusa in obrodimo Sad Duha. Sadove je treba sejati in Bog bo pomnožil naše seme. Sadove naše pravičnosti moramo kultivirati, jih uporabljati in razvijati v duhovno zrelost. Z delom in služenjem rastejo in zorijo. Služenje pa obrodi žetev. Sad Duha poznamo: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje. Torej poleg materialnega blagoslova nam obljublja tudi rast in zorenje našega značaja.

Pavel pravi, naj bogati ne vlagajo v trenutno življenje, ampak za to, da bodo dosegli resnično življenje in uživali večne zaklade.

1 TIMOTEJ 6: 17 Bogatašem tega sveta naročaj, naj se ne prevzamejo in naj ne naslanjajo svojega upanja na nezanesljivost bogastva, temveč na Boga, ki nam obilno daje vsega v uživanje. 18 Dobrodelni naj bodo in naj se bogatijo z dobrimi deli, naj bodo radodarni, naj z drugimi delijo to, kar imajo. 19 Tako si bodo nabrali zaklad, ki bo dober temelj za prihodnost. Tako bodo dosegli resnično življenje.

Ko Bogu zaupamo naše premoženje in se ga več ne oklepamo, ga lahko začnemo deliti s potrebnimi. Naj vas Bog vodi pri tem! To je vera, to je žrtev, to je zaupanje Bogu, to je resnično življenje. Ne obljublja nam, da bo lagodno. Takšno življenje postane pričevanje vere, ker 100% zaupamo Bogu in smo odvisni od njega.

MATEJ 19:21 Jezus mu je rekel: »Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih. Nato pridi in hôdi za menoj!« 

V Apostolskih delih so to prakticirali. Bili so skupnost, povezani kot eden, enodušni. Delili so vse, kar so imeli in vsak je imel, kar je potreboval. Bili so popolnoma predani duhovnosti. Osredotočenost na Božje delo jim je dala veliko moč in Božjo milost. V našem času kaj takega še nisem videl. Morda so kje takšne skupnosti. V Novi Zelandiji smo bili povezani in smo živeli zbližano. Bili smo enodušni in to je večkrat obrodilo veliko moč. Vsak je imel svojo lastnino. Skupnost mora biti enodušna, če hoče imeti moč in milost.

APOST. DELA 4:32 Množica teh, ki so sprejeli vero, je bila kakor eno srce in ena duša. Nihče ni trdil, da je to, kar ima, njegova last, temveč jim je bilo vse skupno. 33 Apostoli so z veliko močjo pričevali o vstajenju Gospoda Jezusa in velika milost je bila nad vsemi. 34 Nihče med njimi ni trpel pomanjkanja. 

Lastniki, ki so prodajali zemljišča ali hiše, so prinašali izkupiček 35 ter ga polagali k nogam apostolov; in sleherni je od tega dobil, kar je potreboval. 36 Tudi Jožef, levit, po rodu s Cipra, ki so ga apostoli klicali Barnaba (to v prevodu pomeni »Sin tolažbe«), 37 je prodal svojo njivo in prinesel denar ter ga položil k nogam apostolov. Dom je obdržal?




Torej namen dajanja je, da pomagamo drugim. Božja milost pa nas motivira za dajanje. Ne glede, ali čutimo pomanjkanje v težkih okoliščinah, kristjani še vedno lahko dajemo z vero in zaupanjem Bogu, da nam bo dodal tisto, kar nam manjka. Ali so Makedonci čutili finančni pritisk? Seveda so. Šli so preko občutkov mesa in dali in prejeli Božjo radost. Pri Makedoncih vidimo:

Velika stiska zaradi preganjanja + revščina + Božja milost = Obilna radost + velika radodarnost.

Naše dajanje je bolj odvisno od našega srca kot stanja v naši denarnici.

Dajanje se začne z našim odnosom oz. naravnanostjo srca in ne z okoliščinami. Srce nadzira roke.

Od Boga prejmemo, če pa darujemo, Bogu vrnemo, kar nam je dal.

Denar govori. Razkriva naše srce. Bog pa gleda v naše srce. Povrne nam zdaj, glavni poračun pa bo ob sodbi, kjer pripravlja večne zaklade za nas.

Branko Dežman


Ni komentarjev:

Objavite komentar