SATAN TE HOČE POŽRETI

SATAN TE HOČE POŽRETI

September 2026

Vsak dejaven kristjan doživi sovražnikov napad. Večina to prikriva. Toda, če razkrijemo sovražnikova dela, je to že pol zmage!

1 Peter 5:8 Trezni bodite in budni! Vaš nasprotnik hudič hodi okrog kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl. 9 Uprite se mu, trdni v veri. Saj veste, da prav takšno trpljenje prenašajo vaši bratje, ki so po svetu. 

Kristjani vemo, da v duhovnem obstajata dva tabora: Božji tabor luči in satanov tabor teme. Biblija pravi, da je hudič bog tega sveta (2 Korinčanom 4:4) in ima oblast nad svetom – nad nevernimi. Živimo kot tujci in priseljenci v sovražnem svetu. Ko sprejmemo Jezusa in postanemo kristjani, preidemo iz kraljestva teme v kraljestvo luči (Kološanom 1:13, Apd 26:18). 

Prej kot neverni nismo bili nevarni hudiču. Ko pa smo na strani Jezusa, postanemo sovražnik hudiču, on pa naš. Ali verjamemo ali ne, kmalu ugotovimo, da je to res. To pomeni, da bomo kot aktivni kristjani slej ko prej doživeli sovražnikove napade. Hoče nas odvrniti od Jezusa in nas pogubiti. Bolj ko smo dejavni za širjenje Božjega kraljestva, bolj mu bomo tarča. Bolj se nas bo bal. Moramo biti budni, ker je hinavski, zvit, deluje prikrito in zahrbtno in njegovo hudobno delovanje moramo prepoznati. Napade, ko smo nemočni, ko nič ne pričakujemo. 

Kdo je naš sovražnik? Biblija lepo opiše njegove značilnosti: ime mu je Lucifer, stara kača, hudič, satan, zmaj in je lažnivec, oče laži, morilec, hudobnež, prisvojitelj tega, kar ni njegovo, oviralec, preprečevalec, obtoževalec, požiralec, bog tega sveta, vladar teme, prikritež/slepar in še kaj. Pretvarja se, da je angel luči.

Naslednji verz omenja njegova imena in njegovo usodo:

Razodetje 20: 1 Nato sem videl angela, ki se je spuščal z neba. V roki je držal ključ k breznu in veliko verigo. 2 Ugnal je zmaja, staro kačo, to je hudiča in satana, in ga zvezal za tisoč let. 3 Nato ga je vrgel v brezno, ga tam zaklenil in zapečatil nad njim, da ne bi več zapeljeval narodov, dokler se ne dopolni tisoč let. Nazadnje bo vržen v jezero gorečega žvepla.

Zadeva je resna. Nekateri kristjani pravijo, da je najbolje, da sovražnika sploh ne omenjamo in ga ignoriramo. Le kako? Več cerkva celo uči, da ni ne hudiča ne pekla. Oni so religiozni, neduhovni, ne poznajo Boga in hudiču niso nevarni. Tudi njegovih spletk se ne zavedajo. Zato jih ne napada. Če smo duhovni in aktivno širimo Božje kraljestvo, se moramo pripraviti na napade, da se mu bomo znali upreti. Uprimo se mu z Božjo besedo. Vsak sam se mu mora upreti in ga nagnati! Ukažimo mu, naj izgine v imenu Jezusa Kristusa. Povejmo mu, da ga je Jezus že porazil na križu in da je pod našimi nogami. Povejmo mu, da bo končal v jezeru gorečega žvepla. 

Razodetje 12:11 Toda oni so ga premagali zaradi krvi Jagnjeta in zaradi besede svojega pričevanja …

Jakob 4:7 Podvrzite se torej Bogu, hudiču pa se uprite in bo od vas pobegnil. 8 Približajte se Bogu in se vam bo približal. Umijte si roke, grešniki, in očistite si srca … Spodbuja nas, da se spokorimo grehov in se očistimo. Greh namreč odpre vrata sovražniku, da legalno pride nad nas.

Efežanom 4:27 …  ne dajajte prostora hudiču. Če smo v sovraštvu, zameri, grenkobi in drugih grehih, odpremo hudiču vrata, da pride! V oče-našu pa molimo tudi, da nas Bog obvaruje skušnjav in hudiča:

Matej 6: 13 (Oče naš) … in ne vpelji nas (da ne zaidemo) v skušnjavo, temveč reši nas hudega (to je hudiča). Boriti se moramo pa tudi Bog nam lahko pomaga.

Živimo v času konca in sovražnik postaja vse bolj agresiven, ker ve, da ima malo časa, preden pride Jezus. Rad bi uničil cerkev in vsakega kristjana. Skoraj 40 let hodim z Bogom in mu aktivno služim. Zato me ne mara in se me boji. Nešteto napadov sem imel v tem času. Prvih 10 let morda bolj malo zaradi neaktivnosti. Pozneje pa, ko sem postal aktiven, je bilo napadov veliko več. Nekateri so bili zelo hudi, dobesedno na življenje in smrt, ko sem mislil, da je vsega konec in me bo uničil. Obstati moramo. Včasih je minilo več dni, da sem se odpočil in opomogel. Včasih je uporabil malenkosten konflikt, ki ni niti omembe vreden, in ga spremenil »v goro« in hud napad. 

Čutil sem, da me hoče uničiti, včasih tudi mojo družino. Napisal sem osem krščanskih knjig. Prav za vsako me je napadel in poskušal ustaviti delo. Ko smo napadeni, je zelo priporočljivo, da smo obdani z duhovno močnimi kristjani. Ne glede na vsebino napada, tudi kadar se je težko komu zaupati – razodenimo bližnjemu, kaj se dogaja. Stali Vam bodo ob strani, svetovali in molili. Najslabše je, da se izoliramo in se zapremo vase. Takrat bomo lahka tarča. Vemo, da levi v Afriki najdejo šibko žrtev in jo odženejo od črede. Takrat jo zlahka ujamejo in požro. Takšna taktika deluje tudi na nas!

Ali kristjana satan lahko požre? Kako je to videti? Če odneha hoditi z Jezusom, ga je požrl. Če pa nikoli ne odnehamo, smo zvesti in trdni, ne glede kako hudo je, nas ne more požreti. 

Sovražnik vedno išče naše slabosti ali kotiček v našem srcu, ki ga še nismo podredili Gospodu. Tam nas bo najraje napadel z vsemi silami. Ne more nas izpriditi. Njemu zadostuje, da najde eno zadevo, kjer kršimo Božjo besedo. Tam nas bo skušal na vse načine in z vso močjo. Tam bo podstavil nogo v priprta vrata in vstopil. Nekateri neizgrajeni rečejo: »Vem, kaj Biblija pravi, ampak ta stvar mi je tako pomembna, da bom ravnal po svoje.« Temu se reče upornost, ki lahko veliko stane. Če nas ne more spotakniti v naših slabostih, so mu vrata zaprta in ne more vstopiti, da bi nas porazil. 

Jezusa se ni mogel dotakniti in poraziti, ker ni imel greha:

Janez 14:30 (Jezus) Ne bom več veliko govoril z vami, kajti vladar tega sveta (hudič) prihaja. Meni sicer ne more nič …

Satan ga je skušal, vendar mu ni mogel nič. Če se mi očistimo, tudi ne more vstopiti. Toda kljub temu se bo spravil na nas s skušnjavami, z bolečinami in stiskami, da bi nas ustavil v hoji in služenju. Pavel je rekel, da ga je oviral pri Božji službi in mu metal »polena pod noge« (1 Tesalon. 2:18). 

Stiske vedno bodo, prečiščujejo nas in kalijo naš značaj, enako kot se čisti zlato:

1 Peter 4:12 Ljubi, ne čudite se požaru (stiskam, napadom), ki prihaja nad vas, da vas preizkusi, kakor da bi se vam dogajalo kaj nenavadnega. 13 Nasprotno, kolikor ste soudeleženi pri Kristusovem trpljenju, bodite veseli, da se boste veselili in radovali tudi, ko se bo razodelo njegovo veličastvo. 

Jezus nas hrabri:

Janez 16: 33 To sem vam povedal, da bi imeli mir v meni. Na svetu imate stisko, toda bodite pogumni: jaz sem svet premagal.

Hudič hoče požreti in onesposobiti tudi cerkve. Poglejmo si področja, ki lahko vodijo k temu, da bi nas hudič požrl. Izognimo se jim! Najprej poskrbimo, da bomo molili, meditirali v Božji besedi, da bomo hodili z Bogom v ubogljivosti. Vsak dan glejmo proti Bogu za zaščito:

2 Tesaloničanom 3:3 Toda Gospod je zvest in vas bo utrdil in obvaroval pred hudičem (in vsako hudobijo od zunaj).

Oglejmo si nekaj osnov, v katerih lahko razvijamo pobožno obnašanje in držo, da bomo duhovno zdravi.

Podreditev: 

Če se ne podrejamo, je to upornost, zaradi katere nas satan lahko požre. Podrejamo se avtoritetam v cerkvi, državnim avtoritetam, v službi, otroci staršem, žene možem in tudi medsebojno. (Hebrejcem 13:17, Efežanom 5:21)

Ponos: 

Ponos vodi v padec in satan nas lahko požre. Pregovori 16:18 Napuh gre pred polomom, in prevzetnost duha pred padcem. Bog se prevzetnim upira, ponižnim pa daje milost. Aroganca in napihnjen ego prezirata druge in gledata zviška nanje. Če razvijamo ponižnost, se bomo izognili tem slabostim in napakam, ker nas bo varovala pred padcem.

Zaupanje Bogu: 

Če ne zaupamo Bogu v vsem in delamo v lastni moči, nas satan lahko požre. Bog hoče, da mu vedno zaupamo v vsem in vedno gledamo vanj za modrost in rešitev problemov. Z vsem srcem mu zaupajmo ne glede, če se nam problem vidi prevelik.

Pregovori 3:5 Ne zanašaj se na svojo razumnost, temveč z vsem svojim srcem zaupaj v Gospoda. 6 Upoštevaj ga (moli za vsak problem) na vseh svojih poteh, in on bo tvoje poti poravnal.

Samoobvladanje:

Če nam manjka samoobvladanja, nas satan lahko požre. Smo kot mesto brez obzidja. Odprti smo za napade sovražnika in nam naredi razdejanje.

Pregovori 25:28 Razdejano mesto brez obzidja je človek, ki se ne obvlada. Samoobvladanje je sad Duha. Daje nam moč, da se obvladujemo in varujemo pred raznimi slabostmi.

Bodi trezen in buden:

To pomeni, da smo čuječi, previdni, da pazljivo opazujemo vse okrog sebe (gr. grēgoreō).  Izognemo se nevarnostim. Najdemo jo 22-krat v novi zavezi: bodimo duhovno budni. Vemo, da pijanec ne more jasno videti in razmišljati. Če nismo stalno budni, nas rjoveč lev lahko zahrbtno požre. Išče duhovno slabotne, nepazljive, brezumne, ravnodušne in take, ki se ne znajo braniti. Božja beseda nam izostri um.

1 Peter 1:13 Zatorej prepašite ledja svojega uma, bodite trezni in zaupajte popolnoma v milost, ki se vam nudi v razodetju Jezusa Kristusa.

Stanovitnost, potrpljenje, neomajnost:

Če smo nestanovitni, brez potrpljenja, nas rjoveč lev lahko požre. To pomeni, da odnehamo, kadar smo v stiski in pod pritiski. Stanovitnost je krepost in tudi sad Duha, ki nam pomaga skozi vse hudo.

Jakob 5:10 Bratje, za zgled trpljenja in potrpežljivosti si vzemite preroke, ki so govorili v Gospodovem imenu. 

2 Korinčanom 1:3 Slavljen Bog, Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, Oče usmiljenja in Bog vse tolažbe. 4 On nas tolaži v vsaki naši stiski…

Ker vemo, da je z nami Bog, ki nas tolaži in nam pomaga skozi stiske, se lahko stanovitno držimo vere, kadar gremo skozi težka obdobja. Job nam je vzor. Ni zatajil Boga. Stanovitnost ni apatija ali pasivno čakanje na boljše čase. Je vsakodnevno odločanje, da ubogamo Boga in ostanemo zvesti ne glede, kaj nas doleti, in ne delamo kompromisov.

VERA IN POTRPEŽLJIVOST

VERA IN POTRPEŽLJIVOST

Junij 2026 

Vera ima v Bibliji partnerja, s katerim zelo dobro sodelujeta, to je potrpežljivost. Vera in potrpljenje sta dvojčka, ki skupaj proizvedeta moč in rezultate. Morata delati skupaj, da lahko v življenju po veri dosežemo čim več.

Ni moč samo v veri, ki deluje in proizvede rezultate, tudi potrpežljivost je moč, ki deluje. Vera je sama po sebi neodločna in omahuje. Zato je potrebna moč potrpežljivosti, ki veri pomaga, da trdno in odločno stoji. Moč potrpežljivosti podpira vero. 

HEBREJCEM 6:12 ... da se ne bi polenili, temveč da bi posnemali tiste, ki so zaradi vere in potrpežljivosti podedovali obljube.

Božje obljube v obstoj prikličemo. Po veri in skupaj s potrpežljivostjo materializiramo obljube, da se nam zgodijo.

JAKOB 1:2-4 Moji bratje, kadar vas doletijo raznovrstne preizkušnje, si to štejte zgolj v veselje, 3 saj veste, da se iz takšne preizkušenosti vaše vere razvije zdržljivost. 4 Zdržljivost pa naj svoje delo opravi do konca (perfektno), da boste popolni in zdravi v vseh pogledih, da vam ne bo ničesar manjkalo.

Potrpežljivost nas napravi zrele, dovršene in popolne. Sama potrpežljivost brez vere pa nima moči, da bi priklicala v obstoj stvari, ki si jih želimo. 

HEBREJCEM 11:1 Vera pa je trdno pričakovanje (angl. substanca) tistega, kar upamo, uverjenje o stvareh, ki jih ne vidimo.

Ker je vera substanca stvari, za katere upamo, to pomeni, da potrpežljivost brez vere nima substance. Je brez vsebine, brez podlage. Po drugi strani vera brez potrpežljivosti ne bo trdno stala na obljubah v Božji Besedi, kar nam daje pravico lastništva za stvari, ki jih še ne vidimo. Na podlagi Božjih obljub imamo pravico, da si jih z vero prilastimo.

Pokojni Jerry Savelle je rekel: »Vse, kar imam, sem prejel po veri.« Ko sem malo razmislil, lahko tudi jaz rečem: »Vse, kar imam, sem prejel po veri.« To pomeni, da smo popolnoma odvisni od Boga, ne veliko od svojih rok. Ženo sem prejel po veri, sina sem prejel po veri, avto sem prejel po veri, vsako pot in vse stroške na Filipine k ženini družini smo prejeli po veri itd. Včasih smo prejeli, še preden smo prosili. Za večino stvari pa smo veri morali dodati veliko potrpežljivosti, da smo željeno prejeli. Včasih rečem: »O Bog, zakaj traja toliko časa?«

Moje najdaljše vztrajanje v veri je tole: Bog mi je v Novi Zelandiji dal obljubo in odlomek iz Biblije (Janez 1:40-42), kako je Andrej pripeljal brata Petra k Jezusu. Starešina cerkve mi je potrdil pričevanje, da bo moj brat odrešen, če bom zvest. Minilo je osemintrideset let in se še ni zgodilo. Tega pričakovanja in vere mi nihče ne more vzeti. Še vedno s potrpežljivostjo trdno pričakujem, da bo Bog izpolnil obljubo. Vidim nevidno: Moj brat bo odrešen! Vera rabi podporo potrpežljivosti. Zlahka bi rekel: 

»Osemintrideset let je minilo, Bog je pozabil.« Pa vem, da ni! Abraham je potrpežljivo veroval za obljubljenega sina 25 let. Jaz pa v veri potrpežljivo čakam še 13 let dlje in bom dočakal!

RIMLJANOM 8:25 Če pa upamo to, česar ne vidimo, pričakujemo to s potrpežljivostjo.

Jezus je rekel Petru, da je molil zanj, da mu vera ne opeša. Brez delovanja potrpežljivosti lahko meseno zaznavanje neugodnih okoliščin preplavi našo vero, da opeša. Vera mora v Duhu gledati na Božjo besedo in ne na okoliščine. Potrpežljivost ji pri tem pomaga, da zdrži in vztraja do konca, ko izpolnitev oz. odgovor pride.

Vera je mogočna sila, ki vedno deluje. Ni res, da je vera šibka in da rabi okrepčanja. Če smo brez moči potrpežljivosti, lahko vero izničimo, da ne bo delovala v našem življenju. Kako? Z našimi negativnimi besedami, z izpovedjo in dejanji. Z našim ravnanjem aktiviramo vero ali pa jo ohromimo.

Mnogi mislijo, da je vloga potrpežljivosti, da smo zadovoljni s tem, kar nam življenje prinese na pot, torej da podležemo, se predamo in da priznamo poraz.  Pogosto slišimo besede: »Ja, tako je.« Toda to ni potrpežljivost. Ona ne podleže. Potrpežljivost je resnična moč, ki jo moramo razviti. Z Božjo pomočjo lahko premaknemo gore težav.

TIT 2:2 pravi: ... stari možje morajo biti trezni, dostojanstveni, razumni, zdravi v veri, ljubezni in stanovitnosti (zdravi in utrjeni v potrpežljivosti).

Tudi vero je treba razviti. Ta isti odlomek pravi, da moramo biti zdravi v veri. Potrpežljivost in vera delujeta skupaj podobno kot vera in ljubezen. Vsaka sila ima v življenju kristjana edinstveno vlogo. Zato jih ne smemo pomešati ali nadomestiti eno z drugo. Hebrejcem 11:1 pravi, da je vera trdno pričakovanje (substanca) stvari, za katere upamo. 

Upanje brez vere nima substance (nima vsebine). Ljudje npr. rečejo: »Molimo in upamo.« Sliši se dobro, vendar je brez vsebine. Upanje pomešajmo z vero. Vera mora zamenjati upanje. Upanje samo ne prinese rezultatov. Naše napačno razmišljanje moramo spremeniti tako, kot uči Biblija. Le tako bomo te tri sile uporabili pravilno. Dosegli bomo Božjo popolno voljo.

Naj omenim še eno napačno verovanje, ki ga večkat slišimo. Pravijo, da stiske in trpljenje razvijejo vero. Resnica pa je, da stiske in trpljenje ne razvijejo vere. Kako pride vera? Rimljanom 10:17 Potemtakem je vera iz oznanjevanja (iz slišane Besede), oznanjevanje pa je po Kristusovi besedi. Stiske in trpljenje razvijejo potrpežljivost in ne vero. 

Rimljanom 5:3 ... stiska rodi potrpljenje, 4 potrpljenje preizkušenost, preizkušenost upanje. Jakob 1:3 pravi, da preizkušenost vere rodi potrpljenje.

Definicija potrpežljivosti je, da je človek konstanten – stalen, zvest, nespremenljiv. Ves čas ravna enako in je stanoviten. Jakob 1:6,7 pravi, naj ne bomo razdvojenih misli. Na vsako okoliščino se moramo odzvati z Božjo besedo. Tako se bomo izognili strahu in dvomom. 

Naše »zdravo« potrpljenje odgovori na vsak dvom in strah s trdnim prepričanjem in izpovedjo Božje besede v veri. Kar čutimo vidimo ali slišimo, nam ne sme vzeti vere.

Vera se razvija, ko ubogamo in se ravnamo po Božji besedi. Hebrejcem 12:2 pravi, da je Jezus začetnik in dovršitelj naše vere. Jo pa mora razvijati v nas, če jo hoče dovršiti. Moramo razlikovati razvijanje vere in razvijanje potrpežljivosti. Preden preizkušnje in stiske pridejo, mora biti vera razvita na temelju Božje besede. Saj poznamo prispodobo v Luku 6:47. Kdor se ravna po Božji besedi, je kot mož, ki je sezidal svojo hišo na trdni skali. Ko je hudournik prišel, je hiša še vedno trdno stala.

Ta mož je moral globoko kopati do skale. To govori o razvijanju vere. Njegova potrpežljivost pa se je razvila v času nevihte. Ve, da bo hiša zdržala, ker je utemeljena na skali. Ubogal je Božjo besedo. Beseda je Jezus in on je ta skala. Vera mora biti močna, preden stiska pride, da obstanemo. Sila potrpežljivosti pa se razvije v toku trpljenja in stisk. Ona podpira delovanje vere, da vztraja in zmaga v stiskah in doseže željeno na duhovnem nivoju.

Tudi če pridejo stiske, Božja beseda ne zataji. V sovražni atmosferi mora vera delovati in premagati vse, kar nam je satan vrgel pod noge.

JAKOB 1:12 Blagor človeku, ki stanovitno prenaša preizkušnjo, kajti ko bo postal preizkušen, bo prejel venec življenja, ki ga je Bog obljubil njim, kateri ga ljubijo. 13 Nihče, ki je preizkušan, naj ne govori: »Bog me skuša.« Boga namreč zlo ne more skušati in sam ne skuša nikogar. 

14 Vsakogar skuša njegovo lastno poželenje, ki ga vleče in zavaja. 15 Nato poželenje spočne, rojeva greh, storjeni greh pa porodi smrt. 16 Ne varajte se, moji ljubi bratje; 17 vsak dober dar in vsako popolno darilo prihaja od zgoraj, od Očeta luči, pri katerem ni spremembe ne sence menjave. 18 Po svoji volji nas je rodil z besedo resnice, da bi bili nekakšna prvina njegovih stvaritev.

19 Zavedajte se, moji ljubi bratje, da mora biti vsak človek hiter za poslušanje, počasen za govorjenje, počasen za jezo, 20 kajti človekova jeza ne uresničuje Božje pravičnosti. 21 Zato odpravite vso umazanost in odvečno zlo ter s krotkostjo sprejmite besedo, ki je v vas vrojena in ima moč, da reši vaše duše.