ponedeljek, 6. marec 2017

GLINA V LONČARJEVI ROKI

GLINA V LONČARJEVI ROKI
April 2012

IZAIJA 64:7 In zdaj, GOSPOD, si ti naš oče! Mi smo glina, ti si naš upodabljavec, vsi smo delo tvojih rok.

Bog v več odlomkih Svetega pisma ponazarja sebe kot lončarja, nas pa kot glino ali lončeno posodo. Oblikuje nas, kakor ga je volja. Naredi nas v posodo, kakršno on želi imeti in uporabiti. Job je rekel: … tudi jaz sem upodobljen iz ila. (Job 33:6) Iz gline lončar lahko oblikuje raznovrstne posode: sklede, vaze, majolike, skodele in druge, vsak izdelek je predviden za drugačno uporabo. Biblija pravi, da je človek posoda, ki je lahko napolnjena z dobrim ali slabim, s čistim ali nečistim. Bog je kot lončar ustvaril posode za čisto rabo in posode za nečisto rabo. V posode za čiste stvari shranjujemo na primer pitno vodo, hrano, olje, vino, v posodo za nečiste stvari pa shranjujemo na primer barvo, razredčila, umetna gnojila, odpadno olje ali vodo, kuhinjske odpadke, jih napolnimo z zemljo in vanjo posadimo rože. Takih posod pozneje ne moremo uporabiti za shranjevanje čistih stvari, recimo živil.
Kristjani naj bi bili čiste posode, polne Svetega Duha, namenjene za sveto rabo, da obrodimo dobre sadove in dela. Čiste posode izpolnjujejo Božjo besedo in voljo. V stvarstvu ni bilo greha in zla, dokler se ni hudič uprl. Po uporu je hudič izgubil svojo svetost, bil je oskrunjen on in tudi njegovi angeli. Očitno pa je tudi, da je Bog z določenimi nameni ustvaril tudi hudobne ljudi oz. je »iz gline« oblikoval posode za nečast, za nečisto rabo.
Vemo, da je bil eden takih posod Juda Iškarijot. Kralj David je že tisoč let prej v Psalmih prerokoval o Judu, da se bo vzdignil proti Jezusu in ga izdal (Psalm 41:10). Že prej je živel nečisto življenje. Bil je pohlepen in je kradel denar. Vemo, da se na zemlji bije boj za duše med Bogom in upornim hudičem. »Nečiste posode« izpolnjujejo hudičevo voljo in eden takih bo tudi antikrist, ki bo skušal uničiti vse Jude in kristjane, vse Božje ljudi. Antikrist in vsi njegovi privrženci so posode, pripravljene za Božjo jezo in pogubljenje. Čiste posode, posode usmiljenja pa je Bog že vnaprej pripravil za slavo, za svojo nebeško družino in za svoje večne sodelavce.
RIMLJANOM 9:19 Vendar mi boš lahko rekel: »Zakaj torej še graja? Kajti kdo se more upirati njegovi volji?« 20 O človek, kdo si vendar ti, da bi se prerekal z Bogom? Bo mar lončenina rekla tistemu, ki jo je naredil: »Zakaj si me naredil takšno?« 21 Mar lončar ne razpolaga z glino tako, da lahko iz iste mešanice naredi eno posodo v čast, drugo v nečast?
22 Bog pa, ki je hotel pokazati svojo jezo in razodeti svojo mogočnost, je z veliko potrpežljivostjo prenašal posode jeze, že pripravljene za pogubljenje, 23 da bi razodel bogastvo svoje slave posodam usmiljenja, ki jih je vnaprej določil za slavo, 24 se pravi nam, ki nas je poklical ne samo izmed Judov, ampak tudi izmed poganov.
2. TIMOTEJ 2:20 V veliki hiši ni le zlate in srebrne posode, marveč tudi lesena in lončena, prva za čast, druga za nečast. 21 Kdor se bo teh očistil, bo postal posoda za čast, posvečena, gospodarju koristna in pripravljena za vsako dobro delo.
Ko se ob spreobrnjenju spokorimo grehov in zaživimo čisto življenje, ki je Bogu po volji, smo sveti in Bogu koristni, torej posoda za čast. Uporabljal nas bo za častne naloge, za Božjo slavo. Če pa bomo vztrajali v grehu in grešnih navadah, bomo Bogu nekoristni in nas bo začel uporabljati hudič za nečastna, nečista dela in bomo izpolnjevali njegovo voljo. Posode nečasti bo doletela Božja jeza in poguba v ognjenem jezeru.

ANALOGIJA O LONČARJU IN GLINI
JEREMIJA 18:1-6 Beseda, ki se je zgodila Jeremiju od GOSPODA, rekoč: 2 »Vstani, pojdi v lončarjevo hišo; tam ti bom naznanil svoje besede.« 3 Šel sem torej v lončarjevo hišo in glej, lončar je ravno delal pri lončarskem kolovratu. 4 Kadar se mu je posoda, ki jo je oblikoval iz gline, v roki pokvarila, je iz nje naredil drugo, kakor se je lončarju zdelo prav.
5 Tedaj se mi je zgodila GOSPODOVA beseda, rekoč: 6 Mar ne morem, Izraelova hiša, storiti z vami kakor ta lončar? govori GOSPOD. Glejte, kakor je glina v lončarjevi roki, tako ste vi v moji roki, Izraelova hiša!

Kristjani smo duhovni potomci našega očeta vere Abrahama in smo tudi Božje ljudstvo, torej »duhovni Izrael«. Ta analogija se tiče tudi nas. Pred spreobrnjenjem smo bili vsi posoda, polna nečistega. Ko pa smo sprejeli Jezusa v svoje srce, nas je Bog temeljito pregnetel, iz nas je začel odstranjevati nečistoče in nas oblikovati v posodo za čast, primerno za Božjo uporabo. Oblikuje nas vse življenje, če se mu pustimo oblikovati in ne želimo hoditi po svoji volji. Če pa živimo svojevoljno, nas tudi Bog ne more oblikovati v posodo, ki si jo želi imeti za svojo uporabo. Končni izdelek Boga, našega lončarja in oblikovalca, bomo na dan naše smrti. Vse življenje se razvijamo, rastemo in izpopolnjujemo in Bog nas medtem tudi uporablja na nivoju, na katerem smo. Ko vstopimo v večnost, bodo šla naša dela skozi ogenj Božje sodbe. V večnost bomo odnesli samo dela, ki smo jih delali po Božji volji, za Božje kraljestvo in  za katera bomo obilno blagoslovljeni. Vse ostalo bo zgorelo.
Primerjava z lončarjem in glino je znana in pomembna. Govori o Božjem oblikovanju našega značaja, o naši duhovni preobrazbi in posvečenju. Zato se moramo poglobiti v podrobnosti lončarjevega dela, da bomo primerjavo lahko dobro razumeli. Kot svetovni popotnik sem lahko videl lončarje in lončarske izdelke prav v vsaki deželi sveta: med Indijanci v ZDA, pri Maorih v Novi Zelandiji, v Afriki, Aziji in seveda vseokrog nas. Vsak narod ima svoj stil in občutek za lepoto. Arheologi prav po lončenih izkopaninah ugotavljajo starost najdb in kateri kulturi pripadajo. Kjer je bil človek, tam je bilo lončarstvo in v katerikoli del sveta je prodrla Božja beseda, bo vsak lahko razumel to primerjavo.
Na Bližnjem vzhodu in v Indiji sem imel priložnost videti lončarske kolovrate, ki se po obliki že stoletja niso spremenili. Veliko spodnje leseno ali kamnito kolo, ki služi kot vztrajnik, so lončarji z nogo enakomerno in ne prav hitro poganjali in na zgornjem kamnitem ali kovinskem kolesu oblikovali vrtečo se glino v posodo. Pri nas vidimo bolj moderne, ki jih poganja elektromotor. Na podrobnosti postopka takrat nisem bil pozoren, zato sem si zdaj pogledal film na spletu, kako lončar oblikuje glino.
http://www.youtube.com/watch?v=SHOoD8ddObI&feature=related
Izkušen lončar točno ve, kakšno posodo potrebuje, kakšen izdelek želi in kako ga bo izdelal, preden vzame v roke glino. Podobno Bog ve, kakšno usodo ima pripravljeno za nas, kako nas želi uporabiti in v kaj bi nas rad izoblikoval. Glino lončar pazljivo izbere in jo najprej dobro pregnete. Po potrebi ji doda vodo, kajti trda ni dovolj voljna za oblikovanje. Če naleti na nečistoče, kamne ali strdke, jih odstrani. Nečistoče bi pozneje pri vrtenju in oblikovanju lahko posodo uničile; nastala bi luknja ali nepopravljiva deformacija v steni posode ali pa bi se lončarju glina enostavno sesedla vase. Podobno Bog ob našem spreobrnjenju začne iz nas čistiti grehe in zakoreninjene grešne navade. Sveti Duh nas v srcu prepričuje o grehu in nas spodbuja k spokorjenju. Grešne navade nas pozneje lahko tudi uničijo. Bogu nismo uporabni, če greh ni odstranjen.
Voda v Bibliji simbolizira Božjo besedo. Žive vode pa simbolizirajo Svetega Duha (Janez 7:37,38), ki nam ga Bog da. Zavedati se moramo, da je Bog v Stari zavezi prebival v najsvetejšem prostoru templja. V Novi zavezi pa smo mi postali tempelj, oz. posoda, v kateri prebiva Sveti Duh. Stari Izrael je Bogu obrnil hrbet in grešil, zato Bog dolga obdobja ni prebival v templju. Enako tudi ne bo prebival v nas, če smo posoda, polna nečistoč.
EFEŽANOM 5:25 … kakor je Kristus vzljubil Cerkev in dal zanjo sam sebe, 26 da bi jo posvetil, ko jo je očistil s kopeljo vode z besedo …
Torej dodana voda glino zmehča in jo napravi voljno za oblikovanje. S premalo vode je glina presuha, trda, in se lončarjevi roki upira, ne da se je oblikovati. Zato tudi mi potrebujemo duhovno vodo – Božjo besedo in Svetega Duha, da nismo trdi in uporni in nas Bog ne bi mogel oblikovati. Naše delo je, da proučujemo Božjo besedo in jo srkamo vase. Sveti Duh pa nam jo bo razodeval in jo pomagal razumeti, še posebej, če za to molimo. Bog nas ne more oblikovati, če Biblije nikoli ne vzamemo v roke. Za vedno bomo ostali duhovni dojenček. Ne bomo vedeli, kaj je prav in kaj ni. Božja beseda in Sveti Duh predstavljata vodo in življenje našemu duhu oz. notranjemu človeku. Brez tega duhovno umremo, kot bi se glina lončarju posušila, da jo mora zavreči. Posušena glina nima nobene vrednosti in je neuporabna. Z rednim prilivanjem vode - Besede pa bomo duhovno rastli.
Kdor se Bogu noče podrediti in se upira Božjemu oblikovanju, bo zgrešil Božji namen in klic; v življenju ne bo dosegel svojega najboljšega. Svojevoljen človek sam brez Boga nikoli ne bo našel življenjske izpolnitve in zadovoljstva. Zafrustriran bo in se bo bolj ali manj trudil za veter.
Štefanov govor:
APOSTOLSKA DELA 7:51 Vi, ki ste trdovratni in neobrezani v srcih in ušesih, vi, ki se vedno upirate Svetemu Duhu: kakor vaši očetje, tako tudi vi!
Bog ne more delovati v trdovratnih in upornih ljudeh. Uporabi pa jih hudič kot posodo za nečast, da opravijo njegovo delo. V gornjem odlomku so se trdovratni verski voditelji hudo ujezili nad Štefanovimi besedami in ga dali kamenjati. Podobno so dali križati Jezusa. Prislužili so si pogubljenje.
EFEŽANOM 4:30 Ne žalostite Božjega Svetega Duha, s katerim ste bili kot s pečatom zaznamovani za dan odkupitve.
1. TESALONIČANOM 5:19 Duha ne ugašajte. (Ne zatreti njegovega delovanja, prepričevanja in prigovarjanja.)
Bog je omejil moč svojega delovanja v nas, ko nam je dal svobodno voljo. Ne bo nas silil in manipuliral, če smo trdovratni, ampak se bo umaknil. Mnogi ljudje bi radi sebe postavili za lončarja, Boga pa spremenili v glino. Radi bi Bogu ukazovali, kaj naj naredi zanje, da bi Bog izpolnjeval njihovo voljo. Kdor pozna mogočnost Boga in je bogaboječ, ve, da tako ne gre. Vsak od nas si kdaj jemlje vlogo Boga in dela sebično in po svoje, kakor mu ustreza. Včasih mislimo, da imamo boljšo rešitev kot Bog. Prerok Izaija pravi, da smo popačenci, sprevrženci, kadar tako ravnamo:
IZAIJA 29:16 (Ekum.) 16 O vaša napačnost (popačenost, sprevrženost)! Ali se morda ilovica enako ceni ko lončar? Ali more stvar reči o svojem stvarniku: »Ni me naredil«, in lonec reči o lončarju: »Nič ne razume?«
Biblija pravi, da je Bog kot lončar vedno isti. Mi kot glina moramo biti oblikovani in naše hrapave površine zglajene. Savel (apostol Pavel) je bil sprva trdovraten in uporen; kot posoda za nečast je poln sovraštva do kristjanov goreče izpolnjeval hudičevo voljo. Preganjal jih je, jih vklepal v verige in pomagal, ko so jih morili. Sam Jezus je prišel z nebes, se mu prikazal in ga je potrkal po glavi. Oslepil ga je za nekaj dni, da se je zavedel svoje duhovne slepote in je spremenil svoje mišljenje. Potem je Bog staro posodo za nečast pregnetel in jo preoblikoval v posodo za čast. Šel je skozi ogenj trpljenja, v katerem mu je Bog utrjeval značaj, da je opravil čudovita Božja dela in je napisal polovico Nove zaveze.
APOSTOLSKA DELA 9:15 Gospod pa mu je rekel (Hananiju): »Pojdi, zakaj on (Pavel) je POSODA, ki sem si jo izbral, da ponese moje ime pred pogane in kralje in Izraelove sinove.

NARAVNATI GLINO V SREDIŠČE
Naslednji lončarjev korak je, da pregneteno in navlaženo glino položi na okroglo vrtljivo ploščo (kovino ali kamen) čimbolj v središče. Glino med počasnim vrtenjem scentrira. Če je namreč izven centra, se je ne da oblikovati. Sprva se mu nekoliko upira. Šele ko je glina postavljena točno na sredino, neha »opletati« in lončar lahko začne z oblikovanjem. Duhovna stran tega lončarjevega postopka je, da moramo tudi mi biti »scentrirani« v Jezusu. To pomeni, da smo osredotočeni na Jezusa in Jezus postane središče našega življenja. Takoj, ko smo spreobrnjeni, najbolj čutimo upornost. Preoblikovanje našega grešnega življenja v posvečeno je večkrat boleče. Jezus mora prevzeti popoln nadzor nad vsemi področji našega življenja. Podrediti mu moramo vsak kotiček našega srca: finance, zakon, otroke, službo, hobi itd. Jezus mora biti v vsem prvi in ničesar ne sme biti med nami in njim. Če mu česa ne podredimo, to ovira našo duhovno hojo z Bogom. Jezus mora postati Gospod našega življenja in takrat smo osrediščeni kot glina na lončarskem kolovratu. Bog nas takrat lahko začne nemoteno oblikovati, mi pa začnemo duhovno rasti.
Ko lončar prvič položi glino na okroglo ploščo, mu malo opleta, ker ni takoj točno v središču okrogle plošče. V začetnem obdobju, ko smo mladi kristjani, tudi mi duhovno »opletamo«. Borimo se proti grešnim navadam, vplivu sveta in stare družbe in tudi stare navade nas vlečejo, da bi se vrnili nazaj v prejšnje življenje. Potrebno je neko obdobje, da se mlad kristjan »scentrira« v hoji z Jezusom in pridobi duhovno ravnotežje. Lončar glino na vrteči se plošči redno po malem moči z vodo, da ostane mehka in prožna za oblikovanje. Študij Biblije in resnica iz Božje besede pomaga mlademu verniku najti trdnost v Jezusu, osvobodi ga nečistoč, hrani njegovega notranjega človeka in mu pomaga najti Božjo voljo. Biti v Božji volji pomeni biti v središču okrogle plošče lončarskega vretena. Če gremo izven Božje volje, bomo začeli opletati. Če bi se odmaknili predaleč iz centra Božje volje, bi se po primerjavi z lončarjevim oblikovanjem glinene posode pokvarili, izmaličili.

OBLIKOVANJE POSODE
Lončarski kolovrat se vrti počasi in enakomerno. Bogu se nikoli ne mudi in tudi nas oblikuje počasi in vztrajno. Prehitro vrtenje bi uničilo posodo. Zato se moramo pri naši hoji z Jezusom opremiti s stanovitnostjo in potrpežljivostjo, ki je sad Duha.
GALAČANOM 5:22 Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, POTRPEŽLJIVOST, blágost, dobrotljivost, zvestoba, 23 krotkost, samoobvladanje. Zoper te stvari (ali zoper takšne ljudi) ni postave.
KOLOŠANOM 3:12 Kot Božji izvoljenci, sveti in ljubljeni, si torej oblecite čim globlje usmiljenje, dobrotljivost, ponižnost, krotkost, POTRPEŽLJIVOST.
V tem našem norem svetu se vse vrti prehitro. Ne vzamemo si časa, da bi čakali na Božje vodstvo pri odločitvah. Stvari najraje vzamemo v svoje roke in se odločamo po svoje, namesto da bi se dali voditi Bogu, zato zaidemo v težave. Mnogi niso pripravljeni čakati na Božje najboljše in se na primer poročijo z nekom, ki ni Božje najboljše zanje ali naredijo kakšne druge napačne življenjske odločitve. Vse življenje trpijo zaradi tega. Bog ima tudi svoj čas za vse. Včasih je odločitev lahko prava, vendar ne ob pravem času. Hitro se nam zgodi, da nismo dovolj potrpežljivi, da bi čakali na pravi čas pred Bogom. Če prehitevamo Boga s svojimi dejanji, bomo tudi zašli v težave. Za vsako stvar nas mora Bog izgraditi in pripraviti, obenem pa tudi okoliščine okrog nas. Če smo prehitri, to pomeni, da še nismo dovolj pripravljeni in ne bomo kos nalogi.
Kot piše v Jeremiju 18:4 se včasih lončarju posoda podre in jo mora znova narediti. Bog ni odgovoren niti za naše napačne odločitve, neuspehe, polomijo niti za naš greh in upornost, kadar hočemo ravnati po svoje in rečemo: »Ni govora! Po svojih mislih hočemo ravnati; vsi hočemo delati po trmi svojega hudobnega srca.« (v. 12) Če imamo tak odnos do Boga, smo lahko prepričani, da nas bo v prihodnosti doletela polomija in se bomo sesuli kot lončena posoda. Bog dopusti sesutje, da mu končno prisluhnemo. Včasih moramo skozi trpljenje, da postanemo voljni za preoblikovanje.
Ko bomo trpeli zaradi svoje nespameti, je verjetno, da bomo krivili Boga, kako krut je, da dopusti vse naše stiske. Poznamo Davidov padec z Batšebo in kako je trpel zaradi tega. Znan nam je Jonov padec, ko je neubogljivo bežal od Boga in ga je v neurju pogoltnil kit. Tudi Peter je padel zaradi slabosti svojega značaja in trikrat zatajil Jezusa. Bog jim je padec odpustil in jim je dal novo možnost. Končno jih je preoblikoval in v njih dokončal dobro delo. Vsi trije niso odnehali, ampak so se spokorili, podredili Bogu in se pustili preoblikovati. Job ni grešil, vendar ga je Bog tudi podrl kot glineno posodo. Po sedmih letih stisk ga je obnovil in preoblikoval v še lepšo posodo in mu povrnil dvojno vsega, kar je prej imel:
JOB 10:7 … čeprav veš, da nisem krivičen in me nihče ne more rešiti iz tvoje roke? 8 Tvoje roke so me oblikovale in naredile, na mah pa si se obrnil in me pogoltnil. (Bog je dovolil hudiču, da mu je v kratkem času uničil vse, kar je imel, tudi zdravje.) 9 Spomni se vendar, da si me naredil iz ila in me boš spet spremenil v prah.
Mnogim kristjanom Jezus ni zares Gospod v njihovem življenju, kar pomeni, da tudi ne hodijo v popolni Božji volji in jih Bog ne more oblikovati tako, kot bi jih rad. Kakor je glina voljna v lončarjevi roki, tako moramo tudi mi postati popolnoma voljni, predani, se prepustiti Božjim rokam in njegovi volji za naše življenje in mu zaupati, da nam želi vse najboljše. Če bi lahko videli končni rezultat, v kaj nas Bog želi izoblikovati, verjetno ne bi bili neubogljivi, še posebej, če bi videli v večnost in Božje načrte za nas v večnosti.
JEREMIJA 29:11 Vem za načrte, ki jih imam z vami, govori GOSPOD: načrte blaginje in ne nesreče, da vam dam prihodnost in upanje.
Lončar oblikuje svojo posodo počasi in stanovitno. Dela korak za korakom in ničesar ne more prehiteti. Za oblikovanje vsake posode je potreben svoj čas. Bog nas oblikuje na podoben način in je z nami zelo potrpežljiv. Nismo še popolni, vendar hvala Bogu, da nismo več taki, kot smo bili na začetku poti … Bog nas že lahko uporablja kot posode za čast.
2. PETER 3:9 Gospod ni počasen glede obljube, kakor nekateri mislijo, da je to počasnost. Ne, le potrpežljiv je z vami, ker noče, da bi se kdo pogubil, temveč da bi vsi dosegli spreobrnjenje.
Lončar potem začne s palcema na sredini potiskati glino navzdol in napravi odprtino za oblikovanje, ki jo spet navlaži z vodo. Potem gre z roko v odprtino, jo poveča in začne oblikovati posodo od znotraj navzven. Drugo roko drži zunaj kot protiutež, da iz notranjosti s prvo roko pritiska glino obnjo in jo zelo pazljivo, nežno izpodriva, kamor želi. S pritiski iz notranjosti zunanjost dobiva obliko. Posoda nenadoma začne rasti tudi v višino. Stena posode postaja vse tanjša in tudi vse bolj občutljiva na napačne lončarjeve gibe.
Podobno se dogaja, ko se nekdo spokori in prejme Svetega Duha; postane odprt za Božje delovanje in oblikovanje. Sveti Duh ga začne nadnaravno spreminjati - vedno od znotraj navzven. Kakšna je razlika med religioznimi in resnično spreobrnjenimi kristjani? Religiozni si nadevajo pravičnost od zunaj. Pred drugimi se kažejo dobre, poštene in pravične, toda znotraj so drugačni, gnili in umazani. Nadevajo si fasado. Resnične kristjane pa Sveti Duh spreminja od znotraj navzven. Znotraj nas oblikuje, spreminja in čisti. Navzven pa obrodimo dobre, prave sadove posvečenja, brez sprenevedanja in hinavščine.
Farizeji so bili brezbožni religiozni ljudje, ki so izpolnjevali mnoge človeške zapovedi in tradicijo. Živeli so krivično življenje, skrito za fasado pravičnosti. Tudi danes je vsepovsod polno farizejstva. Jezus jim je povedal v obraz:
MATEJ 23:25 Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker kozarec in skledo čistite od zunaj, znotraj pa sta polna ropa in nezmernosti. 26 Slepi farizej! Očisti najprej kozarec znotraj, da bo čist tudi zunaj.
27 Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker ste podobni pobeljenim grobovom, ki se na zunaj zdijo lepi, znotraj pa so polni mrtvaških kosti in vsakršne nečistosti. 28 Tako se tudi vi na zunaj kažete ljudem pravične, znotraj pa ste polni hinavščine in nepostavnosti.

Sv. Duh dela z nami in nas oblikuje nežno in pazljivo. Pusti nam svobodno voljo in nas ne sili. Potrebuje naše sodelovanje pri preoblikovanju; če smo predani, ubogljivi in ponižni, bomo začeli duhovno rasti.
1. PETER 5:6 Ponižajte se pod močno Božjo roko, da vas ob svojem času poviša.
Oblikoval nas bo glede na klic ali službo, ki nam jo je Bog pripravil. Božje delo znotraj nas se začne kazati tudi na zunaj in ljudje okrog nas bodo to opazili. Bog začne notranjo operacijo in spreminja slabosti našega značaja: ponos, aroganco, poželenje, napačne miselne trdnjave, zakoreninjen greh itd. Temu Biblija pravi tudi obreza srca in je posebno pri mladih kristjanih boleča, ker je potrebno veliko spremeniti (Rimljanom 2:29). To je proces našega posvečenja. Biblija nas imenuje svete (Apostolska dela 9:13), ker v nas prebiva Sv. Duh in zaradi notranjega dela, ki ga Bog opravi v nas. Bog nas vidi kot svetnike, čeprav se sami največkrat ne počutimo tako.
Lončar izoblikuje posodo za določen namen, ki jo nekdo rabi. Bog nas izoblikuje v posodo, ki jo rabi, ker ima namen z nami. Vaza je za rože, majolika je za vino, skleda je npr. za žgance ali solato. Tako nas Bog izoblikuje enega za pomočniško službo, drugega za slavljenje, tretjega za vodenje, četrtega za delo z otroci itd. Vsak od nas bi moral odkriti in se zavedati svojega klica, v katerega nas Bog želi izoblikovati. Če bomo delali Božje delo, bomo tudi začutili Božjo usmeritev in našli svoj klic. Če ne bomo hoteli delati za Boga, najbrž tudi svojega klica ne bomo našli in se ga ne zavedali. Če ne vemo zagotovo, kaj je naš klic, je najbolje, da sprva pomagamo v cerkvi. Sčasoma bomo ob molitvi našli področje, kjer se bomo počutili »doma« in bomo spoznali, v kaj nas Bog želi oblikovati, v kaj nas vodi. V svojem klicu se bomo počutili izpolnjene in zadovoljne.
Sklede ne uporabljamo kot vazo za rože, v majoliki ne delamo solate, tako se tudi mi držimo svojega klica in namena. Hodimo in delajmo zvesto v tem, kamor nas je Bog poklical in v kar nas je izoblikoval. Če imamo klic, da pomagamo pastorju v cerkvi, si ne poželimo njegove službe, ker tega dela ne bomo dobro opravljali, saj nas  Bog za to ni oblikoval in pomazilil. Včasih je na voljo prosto mesto v neki službi, toda če nas Bog ni poklical in oblikoval za tako delo, ne vstopajmo vanjo, ker ne bomo uspešni. Ne izgubimo let ali desetletij na napačnem mestu, kjer ne bomo zadovoljni in ne moremo uporabiti svojih talentov in sposobnosti. Brez Božjega maziljenja ne bo niti rasti niti sadov in napredka.
Včasih pastor, ki ima glasbeni talent in igra inštrument, prevzame mesto vodje slavljenja, ker hoče imeti vse pod nadzorom, čeprav ga Bog ni poklical za to in ga ni pomazilil. Slavljenje ne bo imelo pravega maziljenja in življenja v sebi, dokler pastor ne bo stopil na stran in predal mesto nekomu, ki ima klic in maziljenje za tako delo. Mora mu dati možnost in ga usposobiti. Kadar je pravi človek na pravem mestu, bo slavljenje nenadoma oživelo, postalo dinamično in začelo rasti v maziljenju in močni prisotnosti Svetega Duha. Bog bo vstopil in mogočno deloval. Najti moramo svoj klic. Držati se moramo v okvirih, kot nas je Bog oblikoval in poklical. Mnogi najdejo klic takoj, drugi pa morajo moliti in iskati Božje usmeritve dalj časa. Včasih nam Bog s prerokbo potrdi naš klic, če nismo čisto prepričani.
Na koncu lončar z dodatnimi pripomočki zgladi hrapave površine in robove posode in s kovinsko lopatico ostrga ali odreže odvečno glino, ki se je nabrala okrog nje. Posoda postane gladka in lepa. Nedavno sem pisal članek in učil o napačnih prijateljstvih, takrat sem molil o tem tudi zase. Bog mi je kmalu potem »odrezal« nekaj dolgoletnih prijateljstev z ljudmi, ki so imeli slab vpliv name in na moj duhovni napredek. Seveda želi iz našega življenja odrezati tobak, preobjedanje, škodljivo prehrano, izbruhe jeze, kronično nerganje, godrnjanje, opravljanje itd. in izgladiti hrapave površine našega značaja … da bomo lepši znotraj in zunaj. Vse to je za naše dobro. Bog nas oblikuje v pravične in čudovite Božje ljudi, posode za čast, primerne za Božjo uporabo.

SUŠENJE IN ŽGANJE POSODE
Ko je posoda zglajena in dodelana, jo lončar z vrvico ali z žico odreže od podlage – plošče na vretenu, kjer je bila kot prilepljena, prime jo in položi na podstavek. Postane »samostojna«. Mlad kristjan je nekaj let v varnem gnezdu skupnosti, nekaj časa se hrani z mlekom Božje besede in se počasi navaja na bolj zahtevno hrano. Prej ali slej mu bo Bog pripravil okoliščine, ko se bo moral postaviti na svoje noge, ko bo moral kdaj tudi sam stati v veri in pričevati drugim.
To me spominja na čas, ko sem živel v krščanski skupnosti v Novi Zelandiji. Kot štiri leta star kristjan sem moral sam potovati iz duhovno varnega »gnezda« v Izrael in v Evropo za tri mesece. V Izraelu je Bog po mojih rokah osvobodil nekoga iz Cipra homoseksualnega greha in ga odrešil. Ko pa sem prišel domov, pa se mi je za nekaj dni vera sesula. Čutil sem, kot da me je Bog zapustil, kar me je spravilo v jok. Ne bi se smel zanašati na občutke, ampak le na Božjo besedo. Morebiten greh ni bil vzrok tega. Nobenega drugega kristjana nisem poznal, da bi mi bil v oporo. Duhovno sem bil popolnoma na tleh. Stati sem moral na svojih nogah. Očitno sem bil še mlad kristjan in nisem bil dovolj utrjen v Jezusu. Sveti Duh mi je pomagal iz tega z nekaj nadnaravnimi dejanji. Med drugim sem vodil očeta v odrešenje. To mi je pomagalo, da sem se pobral v veri. Nikoli več se mi ni kaj takega zgodilo. Pozneje se je odrešilo še nekaj prijateljev in Bog je po meni ustanovil skupino v Kranju.
 Naslednji lončarjev korak: posodo na podstavku da sušiti na polico. Kot mladi kristjani smo šli skozi veliko aktivnosti in smo se veliko novega naučili. Veliko se je dogajalo. Potem pa včasih pridejo obdobja suše. Nič se ne dogaja. Kot bi nas Bog postavil na polico in nas tam pozabil. Toda tudi v takih obdobjih Bog deluje. Skozi taka obdobja postajamo zrelejši in se utrdimo. Ni nas pozabil, ampak nas skozi potrpežljivost in vztrajnost pripravlja za večje stvari. Tudi v suhih obdobjih moramo biti v skupnosti z Bogom in opazovati, kaj nas uči in kam nas vodi. Ne izgubimo volje in potrpljenja, kadar nas Bog postavi na sušenje na polico. Molimo in pričakujmo čudovite stvari, ki jih ima pripravljene za nas v prihodnosti.
Ko se je posoda posušila in strdila, je pripravljena za žganje. Lončar jo postavi v peč za žganje in jo žge pod pritiskom pri visoki temperaturi 900 - 950 stopinj C za več ur. Če jo vmes glazira, jo žge dvakrat. Zapeče jo, da ohrani obliko in postane vodoodporna in trda. Pri žganju pride do molekularnih in strukturnih sprememb. Na začetku pri gnetenju lončar lahko doda malo apna, da bo posoda bolj odporna visokim temperaturam pri žganju. Po žganju je posoda končni izdelek, primeren za prodajo in uporabo.
Ogenj in žganje gline govori o našem trpljenju, ki utrdi naš značaj, podobno kot vročina utrdi mehko glino. Vsak od nas gre skozi obdobja stisk, ki nas kalijo in utrjujejo našo vero. Zato ne omagujmo. Pri stiskah in pritiskih se najbolj pokažejo slabosti našega značaja, da lahko Bog opravi z njimi. Trpljenje, ko nas Bog preizkuša v ognju, nas pripravi za zahtevno Božje delo, da ne bi odnehali sredi naloge, v katero nas Bog pokliče. Če pademo v ognjeni preizkušnji, nam bo Bog ponovno pripravil nekaj podobnega v drugačnih okoliščinah.
2. KORINČANOM 4:17 Naša trenutna lahka stiska nam namreč pripravlja čez vso mero težko, večno bogastvo slave …
1. PETER 1:6 Bodite tega veseli, čeprav morate zdaj nekaj časa trpeti v raznih preizkušnjah, 7 da bo preizkušenost vaše vere veljala več kakor zlato, ki je minljivo, pa se v ognju preizkuša, vam v hvalo, slavo in čast, ko se bo razodel Jezus Kristus.
1. PETER 4:12,13 Ljubi, ne čudite se požaru, ki prihaja nad vas, da vas preizkusi, kakor da bi se vam dogajalo kaj nenavadnega. 13 Nasprotno, kolikor ste soudeleženi pri Kristusovem trpljenju, bodite veseli, da se boste veselili in radovali tudi, ko se bo razodelo njegovo veličastvo.
Vsaka posoda, ki jo lončar izdela, je vsaj za malenkost drugačna od druge. Nobena ni popolna. Pri Bogu je vsak človek unikat in celo dvojčki si niso popolnoma podobni, še posebej po značaju. Za vsakega od nas je Bog pripravil drugačno usodo in drug namen uporabe. Najbolj pomembno pa je, da postanemo in ostanemo čista, sveta posoda, posoda za čast, Bogu na voljo. Zato ne dajajmo prostora hudiču.
Branko Dežman