POMLADANSKI BIBLIJSKI PRAZNIKI
V BIBLIJSKIH PRAZNIKIH JE ZAPISAN CELOTEN BOŽJI PREROŠKI NAČRT ODREŠENJA ZA ČLOVEŠTVO
April 2012
JANEZ 8:31 Tedaj je Jezus govoril Judom, ki so verovali vanj: »Če ostanete v moji besedi, ste resnično moji učenci. 32 In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.«
Zakaj bi morali proučevati in bolj od blizu spoznati biblijske praznike? Biblija pravi, da so senca prihodnjih stvari. Z drugimi besedami, vse izpolnitve prerokb, ki jih je Bog naredil v naravnem izraelskemu ljudstvu, so bile le senca prihodnjih dogodkov in so preroško kazale v prihodnost na Jezusa in njegove duhovne ter stvarne izpolnitve.
KOLOŠANOM 2:16 (Ekum.) Nihče naj vas torej ne sodi zaradi jedi in pijače ali v zadevi kakega praznika ali mlaja ali sobote; 17 zakaj vse to je senca prihodnosti, stvarnost pa je Kristusova. Beseda stvarnost pomeni resnični predmet ali osebo, ki »meče« oz. ustvarja senco. Jezus je tista stvarnost, torej resničnost, od katere se je najprej pojavila senca, preden je prišel. Če človeka, ki hodi po cesti, obsije sonce s hrbtne strani, gre senca pred njim. Najprej vidimo njegovo senco, potem šele pride oseba, ki hodi. Tako se je v času stare zaveze najprej pojavila senca, potem pa se je zgodilo.
Dogodki na praznične dni pomladanskih praznikov v Stari zavezi so bili senca, ki je kazala na Jezusov prvi prihod. Odrešenje, ki ga je podaril človeštvu s tem, ko se je žrtvoval na križu, vstal od mrtvih in ko je cerkvi poslal Sv. Duha, je stvarnost in bistvo pomladanskih praznikov. Do dneva, celo ure natančno je Jezus vse to izpolnil. Praznikov zato ne moremo postaviti na stran in pozabiti nanje, češ da so starozavezni. Izpolnitve v Stari zavezi so bile le senca stvarnih dogodkov, ki so se zgodili v Novi zavezi.
Jesenski prazniki pa, čeprav so precej pozabljeni, čakajo na pomembne izpolnitve prerokb o Jezusu ob njegovem drugem prihodu, ko bo prišel kot kralj nad kralji. Tudi stvarnost jesenskih praznikov pripada Jezusu in se bo kmalu manifestirala. Njegov drugi prihod bo prinesel ozdravitev Zemlje, Jezus in Božji sveti bodo v mesijanskem obdobju pravočno vladali namesto sedanjih pokvarjenih in grešnih vladarjev. Zemlja bo obnovljena v raj in Božja volja se bo končno na Zemlji zgodila tako kakor v nebesih, kot molimo v »očenašu«. Ko je hudič zapeljal Adama in Evo v greh, je prevzel uničujočo oblast nad Zemljo, Bog pa je že imel načrt za rešitev padlega človeštva in ozdravitev Zemlje.
Ves ta Božji preroški načrt dogajanja od padca Adama do prvega in drugega prihoda Jezusa (in še naprej) je zapisan v sedmih biblijskih praznikih, ki so preroška hrbtenica vseh velikih preteklih in prihodnjih Božjih del za človeštvo, še posebej za Božje ljudstvo. Vse duhovne prelomnice v zgodovini in prihodnosti Zemlje so se in se bodo zgodile natančno v dneh Gospodovih praznikov. Prazniki so kot mejni kamni na Božji cesti. Na njih so zapisani glavni dogodki, ki krojijo usodo Zemlje in duhovno potovanje Božjih ljudi. Vsak praznik ima svoj namen in svoje značilnosti. Vsak praznik kaže na Jezusa in Mu daje slavo.
LEVITIK 23:1 GOSPOD je spregovoril Mojzesu in rekel: 2 »Govôri Izraelovim sinovom in jim reci: ›To so GOSPODOVI prazniki, ob katerih sklicujte svete shode, moji prazniki.
Vseh Gospodovih praznikov je sedem. Bog jih dal ne samo Judom, ampak vsem Božjim ljudem:
Pomladanski in poletni prazniki:
1 – Pasha – mimohod
2 – Praznik (teden) nekvašenega kruha - opresnikov
3 – Praznik prvih sadov
4 – Binkoštni dan
Jesenski prazniki:
5 – Praznik trobent
6 – Veliki spravni dan
7 – Šotorski praznik
Sedem praznikov je kot sedem korakov Božjega načrta odkupitve človeštva in ozdravljenja Zemlje, da stvarstvo ne bo več služilo hudiču.
Kako se določi Biblijsko novo leto in na kateri datum so bili letos (2012) pomladanski prazniki? Pomladanski mlaj je bil 22. marca. Prvi dan prvega meseca nisana ali abiba se določi z opazovanjem mlade lune. Čakamo, kdaj se kot tanek noht prvič pojavi na nebu. To je običajno en dan po mlaju. Biblijski dan se začne zvečer po sončnem zahodu do zahoda naslednjega dne. Torej prvi nisan je bil letos od petka zvečer do sobote zvečer, 24. marca. Pasha pride na 14. nisan zvečer (petek, 6. april), prvi dan tedna nekvašenega kruha je takoj zatem (15. nisan, sobota, 7. april). Praznik prvih sadov je dan po soboti v tem prazničnem tednu, letos je bilo v nedeljo, 16. nisana, 8. aprila). Praznični teden opresnikov pa se konča 21. nisana, to je bilo v petek, 13. aprila zvečer. (Levitik 23:5,6)
Od dneva prvih sadov, letos od nedelje, 8. aprila, pa se šteje petdeset dni do binkošti, ki so letos bile v nedeljo, 27. maja (od sobote zvečer do nedelje zvečer). Določanje prazničnih dni ni preveč zahtevno. Ugotoviti je treba le večer po pomladanskem mlaju, ko se pojavi prvi nohtek mlade lune na nebu. To je začetek 1. nisana, ko začnemo šteti dneve. Biblija temelji na lunarnem koledarju!
Bog se bo vedno ravnal po svojem bibličnem koledarju do dneva, včasih do ure natančno. Vsekakor pa se ne bo ravnal po človeški tradiciji. Božje izpolnitve bodo prišle natančno v dneh, ki jih je odredil, pa čeprav se svet ne zaveda in ne pozna Biblijskih praznikov. Bog bo svoj načrt in izpolnitve velikih prerokb o Jezusu, ki so pred nami (Jezusov drugi prihod) do potankosti izpeljal v dneh jesenskih biblijskih praznikov. Nihče mu ne more tega preprečiti. Božja dela so bila dokončana že pred stvarjenjem sveta! Bog je zmagovalec, hudič pa je izgubil svojo uporniško vojno in bo odšel v večno pogubo!!! To je tako, kot bi gledali včerajšnjo tekmo, ko nam je rezultat že znan.
Verski voditelji in celo Savel, dokler ni postal apostol Pavel, so se pred 2000 leti borili proti Božjemu in Jezusovemu delovanju. Toda Bog je natančno izpolnil svoj načrt odrešenja, na vsakega od štirih spomladanskih praznikov nekaj velikega. V takratnih spomladanskih praznikih je bila hudičeva glava strta z Jezusovo žrtvijo na križu in cena za greh plačana. Jezus je premagal smrt z vstajenjem od mrtvih, potegnil nas je iz jame pogubljenja, nas duhovno oživil in nam poslal Svetega Duha.
S takratnimi spomladanskimi prazniki se je svet spremenil. Od Judov je Božje odrešenje prišlo med pogane. Po statistikah se ima danes 2 milijardi ljudi (skoraj 1/3 človeštva) za kristjane. Jezus bo odločal, koliko od teh bo zares odrešenih in bodo podedovali Božje kraljestvo. Jezus je začel širiti evangelij s 120 učenci, danes pa nas je na milijone, ki postajamo podobni izvirnemu semenu – Jezusu in tako izpolnjujemo Božjo voljo. Seme (Jezus) je padlo v zemljo, umrlo in obrodilo ogromen sad na Zemlji, na milijone semen podobnih Njemu. Žito na Zemlji je zrelo za žetev, da se požanje in spravi v nebeške kašče, ljuljko - uporne grešnike pa sežge.
PASHA – MIMOHOD
Še preden je Mojzes od Boga prejel zapisano postavo o biblijskih praznikih, mu je Bog zapovedal žrtvovanje pashalnega jagnjeta. Zgodbo si lahko preberemo v knjigi Eksodus, 12. poglavje. Po štirih stoletjih suženjstva v Egiptu je Bog uslišal vpitje Izraelcev in jih je po Mojzesu poklical iz Egipta. Egipt je namreč simbol za posvetno in grešno življenje. Faraon simbolizira upornega satana, ki zatira Božje ljudi in jih drži ujete v suženjstvu posvetnega in grešnega življenja. Vsak od nas kristjanov je pred spreobrnjenjem sužnjeval posvetnemu grešnemu življenju v »Egiptu« in Bog nas je poklical, da gremo ven, se osvobodimo greha in postanemo državljani nebes.Bog je zaradi upornosti faraona kaznoval Egipt z desetimi nadlogami (žabe, kobilice, tvori, toča itd.) Deseta nadloga je bila odločilna, da je faraon dovolil Izraelcem, da odidejo iz Egipta. Ta nadloga je bila sodba nad Egipčani in tudi sodba nad tamkajšnjimi duhovnimi vladarstvi, hudičevimi temnimi silami, ki so takrat vladale nad Egiptom. Bog je preko Mojzesa naročil Izraelcem, naj v vsaki hiši izberejo neoporečno jagnje, naj ga na 14. dan prvega meseca zakoljejo in s krvjo namažejo okvir okrog vhodnih vrat. Jagnjetova kri na vhodu je bila znamenje, ki je vsako hišo obvarovala pred sodbo angela smrti. Angel je šel mimo zaznamovanih hiš in nobeden od prvorojencev v njih ni umrl.
Med Egipčani pa so pomrli vsi prvorojenci med ljudmi in živino, tudi faraonov sin. Nobeden od Izraelcev ni umrl, ker so ubogali Božji ukaz. Jagnjetova kri na vhodu v hišo je bilo znamenje, ki jih je obvarovalo smrti. Eksodus 12:14 pravi, da je na 14. nisana zvečer Pasha - Gospodov praznik, ki naj se ga spominjamo kot večni zakon.
Ta dogodek je bil le senca pravih stvari in je preroško kazal na stvarnost, na Jezusa, ki je prišel 1500 let pozneje kot Božje jagnje, ki je odvzelo grehe sveta (Janez 1:29). Jezus je bil križan in je prelil svojo kri točno na dan pashe, da nas je rešil duhovne smrti. Kristjani smo vsi imenovani Božji prvorojenci (Hebrejcem 12:23), ker nas je Jezusova kri rešila duhovne smrti.
Izhod iz Egipta in Jezusovo križanje sta dve veliki Božji izpolnitvi na pashalni dan. V knjigi Jozueta zasledimo še tretjo Božjo izpolnitev na ta dan. Izraelci so 40 let tavali v puščavi, potem pa so čudežno po suhem šli čez reko Jordan in so vstopili v obljubljeno deželo. Prav tam so praznovali pasho in praznik opresnikov. Mana je prenehala, jedli so pridelek obljubljene dežele: nekvašen kruh in praženo zrnje.
JOZUE 5:10 Izraelovi sinovi so šotorili v Gilgálu in štirinajsti dan meseca zvečer obhajali pasho na jerihonski planjavi.
STVARNOST PA PRIPADA KRISTUSU
IZAIJA 53:7 Mučili so ga, a uklonil se je in ni odprl svojih ust, kakor jagnje, ki ga peljejo v zakol, kakor ovca, ki pred svojimi strižci umolkne in ne odpre svojih ust. Preberite celotno poglavje, ker govori o stvarnosti, o tem, zakaj je Jezus prvič prišel na Zemljo in izpolnil pomladanske praznike kot Božje jagnje, ki je prevzelo grehe človeštva nase!
Jezus je umrl na križu ob treh popoldne na dan pashe, to je ob uri, ko so od izhoda iz Egipta naprej 1500 let Izraelci vsako leto kot daritev zaklali pashalno jagnje. To jagnje pa je bilo le senca pravega in je kazalo na prihod nebeškega jagnjeta.
Jezus je bil položen v grobnico zvečer ob začetku praznika nekvašenega kruha in je v njej ležal tri noči in tri dni (Matej 12:40). Njegovo telo ni bilo prepuščeno podzemlju, ker ni imel greha in ni videlo trohnobe. (Psalm 16:10)
Vemo, da kvas simbolizira greh. V Stari zavezi so ga simbolično, kot senco stvarnega, morali za en teden pospraviti iz hiš. Jezus je kruh iz nebes in je tudi nekvašen – brez greha in je tudi v tem izpolnil značilnosti tega praznika. V Stari zavezi je bil praznik nekvašenega kruha spomin, da so Izraelci v naglici odšli iz hiše sužnosti in so en teden jedli nekvašen kruh – kruh stiske (Devteronomij 16:3). Bili so Božje ljudstvo, oddvojeno za Boga, vendar jih kri jagnjet ni moglo očistiti grehov. Za nas kristjane je pasha skupaj s tednom opresnikov postala stvarnost, ki nam je prinesla odrešenje. Ko v veri sprejmemo Jezusa in njegovo žrtvovanje za naše grehe, nas Jezusova kri popolnoma očisti vsakega greha. Sami pa moramo postrgati stari kvas – greh in grešne navade iz svojega življenja. Postati moramo nekvašeni, polni iskrenosti in resnice.
Pavel v Novi zavezi uporablja simbolični jezik biblijskih pomladanskih praznikov:
1. KORINČANOM 5:6 Ni lepo to, s čimer se ponašate. Mar ne veste, da malo kvasa prekvasi vse testo? 7 Postrgajte stari kvas, da boste novo testo, ker ste nekvašeni. Kristus, naše pashalno jagnje, je bil namreč žrtvovan. 8 Praznujmo, pa ne s starim kvasom hudobije in zla, ampak z nekvašenim kruhom iskrenosti in resnice.
Jezus torej ni izpolnil svojega poslanstva nekega naključnega dne, ampak na natančno določen dan in uro. Zgodovinski dogodki, ki so spremenili svet, so se zgodili v dneh biblijskih praznikov in so bili v vsem prerokovani. Kot je Bog rešil izraelski narod suženjstva v grešnem Egiptu, je 1500 let kasneje po Jezusu rešil svet sužnjevanja grehu, seveda le tiste, ki to hočejo verjeti in sprejmejo.
Dan po soboti v tem prazničnem tednu je tretji pomladanski biblijski praznik - Praznik prvih sadov, ki je pomenil začetek žetve ječmena in tudi začetek štetja 50 dni do binkošti. Dokler niso darovali prvega snopa Bogu, niso smeli jesti pridelka. Prvi sadovi pridelka, živali, denarja in prvorojeni vedno pripadajo Bogu.
LEVITIK 23:9 GOSPOD je spregovoril Mojzesu in rekel: 10 »Govôri Izraelovim sinovom in jim reci: ›Ko boste prišli v deželo, ki vam jo dajem, in boste poželi njeno žetev, prinesite prvi snop svoje žetve k duhovniku! 11 Ta naj snop daruje s primikanjem (in odmikanjem – ekum. prevod) pred GOSPODOM, da boste sprejeti; na dan po soboti naj ga duhovnik daruje s primikanjem. … 14 Kruha in praženega ali svežega zrnja ne jejte vse do dne, ko boste prinesli dar svojemu Bogu. To naj vam bo večni zakon iz roda v rod, kjer koli prebivate! Biblijski prazniki so večna zapoved!
Darovanje prvega snopa je bilo tudi senca pravega in je tudi kazalo na stvarnost, tj. na Jezusovo izpolnitev. Vsak praznik kaže na Jezusa in Jezus je središče vsakega biblijskega praznika. Kako je Jezus izpolnil praznik prvih sadov? Na ta dan je Jezus vstal od mrtvih kot prvi sad žetve človeštva (1. Korinčanom 15:20). On je bil izpolnitev oz. stvarnost obreda, ko je duhovnik s primikanjem in odmikanjem daroval prvi snop žetve. V čem je smisel? Jezus je kot pšenično zrno umrl, da bi obrodil obilo sadu.
JANEZ 12:23,24 Jezus jima je odgovoril: »Prišla je ura, da se Sin človekov poveliča. 24 Resnično, resnično, povem vam: Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane sámo; če pa umre, obrodi obilo sadu.«
Jezus je bil dokazano mrtev. Rimljani so mu prebodli stran (Janez 19:34) – pritekla je voda s krvjo, kar je potrdilo Jezusovo smrt. Toda na praznik prvih sadov je vstal od mrtvih. Rimljani tega niso nikoli potrdili. Zato se je moral tega dne pojaviti pred Očetom v nebesih, da je bil uradno proglašen spet za živega in je bil tudi oslavljen. Nekaj ur po vstajenju se je prikazal Mariji Magdaleni, še preden je šel k Očetu v nebesa in preden je bil oslavljen.
JANEZ 20:17 Jezus ji je rekel: »Ne oklepaj se me! (Ne dotikaj se me! Ni bil še oslavljen.) Kajti nisem še šel gor k Očetu; pojdi pa k mojim bratom in jim povej: ›Odhajam gor k svojemu Očetu in vašemu Očetu, k svojemu Bogu in vašemu Bogu.‹«
Odšel je k Očetu in se je vrnil istega dne. Trajno pa je bil vzet v nebesa šele po 40 dneh (Apostolska dela 1:9). Zvečer prvega dne se je prikazal učencem in so se ga lahko dotaknili (Luka 24:38), ker je že bil oslavljen. Torej, prvi dan po vstajenju, med časom, ko se je zjutraj prikazal Mariji Magdaleni, in ko se je zvečer pokazal učencem in se jim dal dotakniti, se je šel pokazat Očetu v nebesa. Zakaj je šel k Očetu? Da je bil spet »uradno« proglašen za živega, pa tudi, da je bil tega dne - na praznik prvih sadov tudi oslavljen, prejel je nebeško telo in je Bogu daroval prvi snop žetve človeštva. Vemo, da so bili po Jezusovem vstajenju mnogi sveti obujeni in so vstali iz grobov (Matej 27:52). Verjamem, da so ti vstali svetniki predstavljali prvi snop žetve človeštva, ki ga je Jezus kot veliki duhovnik daroval pred Bogom s primikanjem in odmikanjem, in so bili sprejeti v nebeške kašče ...
Žetev človeštva traja od takrat do danes in v naši dobi še vse do drugega prihoda Jezusa na Zemljo. Darovanje prvega snopa žita je leta 33 n.š. postala izpolnitev oz. stvarnost! Jezus je nebeški veliki duhovnik po Melkizedekovem redu. Pravično Božje ljudstvo pa je žito, obilni sad, ki je bilo darovano Bogu in sprejeto v nebesa.
Jezus je torej podaril odrešenje vsem pravičnim dušam, ki so bile v začasnem raju v Abrahamovem naročju v podzemlju. O tem starozaveznem kraju za mrtve piše Luka 16:19-31. Tam so bili, ker jih živalska kri v Stari zavezi ni mogla očistiti njihovih grehov. Nečisti pa nimajo vstopa v nebeški raj in pred Božje obličje. Rešil jih je od tam, očistil jih je v svoji krvi in jih povedel v raj v nebesih (Efežanom 4:7-10 SSP). Lahko so vstopili v nebesa, ker jih je Jezusova kri popolnoma očistila grehov in so bili spravljeni z Bogom. Po Jezusovem vstajenju se je celoten raj preselil iz podzemlja v nebesa, kamor duše pravičnih umrlih gredo še danes. Pekel pa se je na žalost čezmerno povečal tudi v prostore nekdanjega »Abrahamovega naročja«!!! O tem piše Izaija 5:14 (Kraskov prevod). To pomeni, da bo zelo veliko ljudi končalo tam.
Včasih se nam zdijo starozavezni obredi neka zgodovina brez smisla. Toda pri Bogu ima vse svoj pomen. Če se poglobimo, nam Bog lahko da čudovita razodetja. Torej starozavezna darovanja prvih sadov in obredi, ki so jih vršili v naravnem, so bile le senca stvarnega. Jezus ni bil senca. On je bil stvarnost Božjega načrta za odkupitev človeštva. On je bil stvarni prvi sad žetve človeštva. On je bil prvi, ki je vstal od mrtvih in šel v nebesa in je odprl pot še drugim.
Kar je Bog odredil kot značilnosti praznika prvih sadov, je Jezus ob natančnem času z natančno določenimi dejanji izpolnil. Jezus je storil velika dela v dneh Gospodovih pomladanskih praznikov. Spremenil je svet in mu dal upanje. Odprl nam je pot v nebesa. Od takrat naprej gredo mnogi naši dragi v raj, ne v podzemlje, ampak v nebesa – v nebeške kašče. Lahko vidijo Božje obličje in tudi mi se trudimo, da bi to dosegli. Tega prej v zgodovini pred letom 33 n.š. ni bilo! Hvala in slava Bogu in Jezusu, ki nam je odprl pot. Pojdimo, oznanjajmo ljudem Božjo besedo in pripravimo Božje polje za končno žetev. Jezus prihaja!
LUKA 10:2 (Jezus) Rekel jim je: »Žetev je obilna, delavcev pa malo. Prosíte torej Gospoda žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev.«
Branko Dežman
