VERA – SAD DUHA
Marec 2019
Sedmi od devetih darov je preveden zvestoba, zaupljivost ali vera. V grščini najdemo besedo pistis, ki je v Novi zavezi običajno prevedena kot vera. Vera je lahko sad Duha ali pa dar Duha. Ali je v tem kaj razlike? Seveda je. S čem to lahko dobro ponazorimo? Novoletna jelka ima na sebi okraske in bonbone, ki jih ni sama rodila, ampak so ji podarjeni oz. obešeni nanjo in se zanje ni trudila. Med sadom in drevesom ni nobene sorodnosti in povezave. Smreka ne rodi bonbonov. Ni bilo zalivanja in negovanja, drevo se ni trudilo za te sadove.
Jablana je drevo, ki rodi sadove. Potrebno je obrezovanje in gnojenje. Od cvetenja do zrelih jabolk mine pol leta razvoja, rasti, zalivanja. Sadovi so del drevesa, z njim so tesno povezani in od njega odvisni. Drevo je opravilo neko delo. Potreben je bil čas, da je obrodilo svoj sad. Drevo prepoznamo in vemo, kakšen sad lahko pričakujemo. Jablana ne more roditi pomaranč. Za kvalitetno sadje je potrebno znanje, čas in veliko truda.
Duhovno gledano, darove prejmemo po Sv. Duhu. Dar nam je dan in je neodvisen od nas. Nismo ga mi kultivirali. Ni odvisen od značaja človeka, ki ga uporablja. Dar lahko deluje tudi po tem, ko je nekdo padel v greh. Sadovi vere pa razodevajo razvoj značaja in duhovne rasti človeka. Da se nekdo odlikuje v sadovih, mora vložiti veliko truda, časa in znanja. Darovi izražajo sposobnosti, sadovi pa značaj. Kaj je bolj pomembno? Dolgoročno se izkaže, da je značaj pomembnejši kot sposobnosti. Značaj bo šel z nami v večnost, darovi pa so samo začasni! Ljubezen nikoli ne mine, darovi preroštva, jezikov bodo prešli.
Sadovi in darovi se medsebojno ne izključujejo, ampak se dopolnjujejo. Tudi darovi bi se morali izražati skozi izgrajen značaj.
Jezus je deloval s sočutjem in ljubeznijo, uporabljal je darove, da je služil in pomagal ljudem. On je razodeval naravo svojega nebeškega Očeta. Naša naloga pa je, da se skozi nas razodeva Jezusov značaj, ko služimo z darovi: sočutje, skrb in ljubezen. Lahko pokažemo skrb in obiščemo bolnega na domu, lahko pa se izognemo tem »sitnostim«. Bolj, ko smo Bogu na voljo, bolj se bodo darovi manifestirali in Bog bo proslavljen.
Sadovi razodevajo značaj. Če je prisotno vseh devet duhovnih sadov in so v polnosti razviti, predstavljajo celovitost krščanskega značaja. Vsak sad zadovolji določeno potrebo, vsak od njih pa dopolnjuje vse ostale. Sad vere služi na dva načina. Grška beseda 'pistis' pomeni zaupanje ali pa, da smo zanesljivi in vredni zaupanja.
ZAUPANJE
Beseda pistis pomeni, da popolnoma zaupamo. Jezus je rekel, da mora biti vsak, ki želi vstopiti v Božje kraljestvo, podoben majhnemu otroku (Matej 18:3). Majhni otroci popolnoma zaupajo staršem. Nezaupljivi postanejo pozneje zaradi slabih izkušenj. To kvaliteto zaupanja vidimo v zrelih ljudeh vere: Abraham, Mojzes, David, Pavel. Stopnja zaupanja Bogu govori o nivoju naše duhovne zrelosti. Sad Duha je torej mirno, zanesljivo, neomajno zaupanje v zvestobo, dobroto in modrost Boga. Kadar pridejo preizkušnje in katastrofe, ostanemo mirni in sproščeni, ne glede kaj se zgodi. Imamo trdno zaupanje, da ima Bog vse pod nadzorom in neomajno pričakujemo zmago v Jezusu kljub nemogočim okoliščinam. Bog ima svoj način in svoj namen, kako nas bo izgradil in blagoslovil v življenju. Takšno zaupanje se odraža v stabilni hoji z Bogom.
David je rekel:
PSALM 125:1 Tisti, ki zaupajo v GOSPODA, so kakor gora Sion, ta ne omahuje, na veke ostane.
Vernik, ki ima razvit sad vere, se je naučil neomajno zaupati Bogu. Ko pride hudournik, bo ostal miren in bo trdno stal, medtem ko bodo drugi okrog njega zmedeni in panični. Moramo biti prepričani, da je naša duša varna v Božjih rokah.
JAKOB 1:2 V veliko veselje si štejte, moji bratje, kadar pridete v različne preskušnje, 3 saj veste: kadar je vaša vera preskušana, poraja stanovitnost. 4 Stanovitnost pa naj v polnosti deluje v vas, da boste popolni in brez graje in ne boste v ničemer zaostajali.
Ključ do stanovitnosti in sadov vere je stopnja predanosti našega življenja Jezusu. Če smo popolnoma predani Bogu, mu bomo zaupali tudi v trenutku, ko se znajdemo v situaciji med življenjem in smrtjo. Predanost vodi v zaupanje. Kadar Bogu zaupamo, on stori. Ko ljudje nesejo denar na banko, zaupajo, da je denar na varnem in da ga lahko po potrebi spet vzamejo. Banka je odgovorna za naš denar. Vemo, da ljudje zaupajo banki, Bogu pa ne.
PSALM 37:5 Izroči svojo pot GOSPODU (predanost), zaupaj vanj, in on bo storil.
Izroči svojo pot pomeni, da predamo Bogu vse svoje načrte, odločitve in vse svoje imetje. On nas bo vodil, nam pomagal, nas blagoslavljal, mi pa mu moramo zaupati. Zaupanje je sad in vsak sad moramo kultivirati in razvijati.
PSALM 62:7 Le on je moja skala in moja rešitev, moja trdnjava: ne bom omahoval (ne bom pretresen).
Dokler nismo popolnoma predani in popolnoma ne zaupamo Bogu, nas problemi in nasprotovanja lahko pretresejo in je uspeh že to, da ne pademo. V popolni predanosti in zaupanju Bogu pa ne bomo niti pretreseni, ko stiske pridejo nad nas. Nič nas ne bo pretreslo, še manj pa vrglo. Tovrstno zaupanje je na nivoju duha, ne v čustvih.
David je rekel:
PSALM 56:4 … ko me bo strah napadel, bom v tebe zaupal!
Lahko opazimo dvoje, kar je v medsebojnem konfliktu. Strah je površinski, deluje skozi v čustva, zaupanje pa je globoko v duhu, v srcu. Zrelo zaupanje lahko ponazorimo z močno, globoko reko. Strahovi in dvomi pa so močan veter, ki buta ob površino vode, dela valove in jo peni, toda v globino reke ne seže. Nemoteno in vztrajno teče proti morju, dokler ne pride do cilja.
VERA – DA SI VREDEN ZAUPANJA
Izvirni pomen grške besede pistis je biti vreden zaupanja ali biti zanesljiv. Hebrejska beseda je emunah, pomeni zvestobo in vero. Izpeljanka tega je beseda amen. Obe besedi sta združeni v osebi in značaju Boga. Če gledamo vero kot zaupanje, je naš temelj v tem, da je Bog zaupanja vreden. Če vidimo vero kot biti vreden zaupanja, pomeni, da zaupamo Sv. Duhu, da nam bo podelil Božjo vrednost zaupanja. Bog je začetek in konec vere. Da je on vreden zaupanja, je temelj našega zaupanja. Naše zaupanje v Boga razmnoži v nas njegovo vrednost zaupanja. Od vseh Božjih kvalitet Biblija najbolj poudarja, da je Bog zaupanja vreden. Hebrejska beseda za to je chesed, lahko jo opišemo z več besedami: prijaznost, ljubeznivost, naklonjenost, dobrotljivost, milost, sočutje, usmiljenje, biti ljubeč.
Beseda chesed pomeni, da je Bog zaupanja vreden, izpolni obljube in obveze vseh danih zavez, kar presega vse, kar si zaslužimo. Človek tega ni zmožen, Bog pa se popolnoma drži vsega, kar je izrekel, tudi ko minejo tisočletja.
Obstaja še tretja, s prvima dvema hebrejskima besedama tesno povezana beseda. Torej prva: emunah je vera ali zvestoba, druga: chesed – Bog je vreden zaupanja in tretja: berith – zaveza. Vse te besede po večkrat najdemo v Psalmu 89:24.
PSALM 89:24 (Chraskov prevod) In moja zvestoba (emunah) in moja milost (chesed – srčna dobrotljivost) bo z njim, in v mojem imenu se povzdigne njegov rog.
28 Vekomaj mu ohranim svojo milost (chesed – iz srca dobrotljiv, zaupanja vreden), in moja zaveza (berith) mu ostani zvesta (se ne bo pretrgala, ker je Bog zaupanja vreden).
33 Toda svoje milosti (chesed – srčna dobrotljivost) mu ne odtegnem in lagal ne bom zoper svojo zvestobo (emunah – ne bom nezvest). 34 Ne oskrunim (ne bom prekršil) svoje zaveze (berith) in ne spremenim ustnic svojih obljube. (ker sem 'chesed' – zaupanja vreden)
-----
NS 24 Z njim sta moja zvestoba in srčna dobrotljivost, njegov rog je povišan zaradi mojega imena.
28 Za vekomaj bom ostal iz srca dobrotljiv do njega, zaveza, ki sem jo sklenil z njim, se ne bo pretrgala.
33 Toda od njega ne bom odtegnil svoje srčne dobrotljivosti niti se ne bom izkazal nezvestega. 34 Ne bom pretrgal svoje zaveze, ne bom spremenil besede svojih ust.
-----
SSP 25 Moja zvestoba in dobrota bosta z njim, v mojem imenu se bo dvigal njegov rog.
29 Na veke mu bom ohranjal svojo dobroto, moja zaveza mu bo ostala zvesta.
34 Toda svoje dobrote ne bom odtegnil od njega, ne bom ga zatajil v svoji zvestobi.
35 Ne bom prelomil svoje zaveze, izjav svojih ust ne bom spreminjal.
Zadnji verz poudarja, da Bog svojih besed ne bo požrl in je popolnoma zaupanja vreden. Bog nikoli ne bo prelomil izrečene zaveze, ne bo se odmaknil od tega, kar je rekel. Kaj pa mi? Ali smo zaupanja vredni? Eden bolj, drugi manj. Ta značilnost daru vere lahko v nas raste. Božja kvaliteta, da smo zaupanja vredni, nam je lahko podeljena po Sv. Duhu. S tem se bomo bližali popolnosti v poštenju in se bomo držali danih besed, bomo mož beseda. Te vrednote so danes ob času konca v razsulu. 2 Timotej 3:1-4 govori propadu moralno etičnih standardov. Svet vse bolj drvi v temo, Božji ljudje pa si moramo prizadevati, da hodimo v luči druženja in odnosu zaveze. Zoreti moramo v sadu vere, da bomo zaupanja vredni. Daniel 12:10 pravi, da bomo pravični preizkušeni, prečiščeni in pobeljeni, hudobni pa bodo vse hujši.
1 JANEZ 3:16 Ljubezen spoznavamo po tem, da je On dal življenje za nas. In takó smo tudi mi dolžni dati življenje za brate.
Še enkrat ponovimo. V čem se razlikujejo sadovi Duha od duhovnih darov? Duhovni dar nam Bog podeli z enim dejanjem. Sad Duha pa se razvija in je nenehen proces, ki zahteva čas, trud in urjenje. Darovi niso v neposredni povezavi z značajem človeka, ki jih uporablja. Sad Duha pa se poraja iz značaja. Sadovi in darovi bi morali uravnotežiti drug drugega, služiti človeštvu in slaviti Boga. Vero kot sad moramo razumeti na dva načina: zaupanje in biti vredni zaupanja. Zaupanje se kaže v stabilnosti, ki se utrjuje, ko zorimo. Začetek zaupanja je, da se v srcu odločimo biti predani.
Temelj našega zaupanja je, da je Bog zaupanja vreden. Bog nam to dokaže tako, da izpolni besede svojih zavez, ki jih je dal Božjemu ljudstvu. Božje zaveze presegajo vse, kar si mi lahko zaslužimo ali od Boga zahtevamo.
