DEDOVANJE V BIBLIJI
Oktober 2019
Kdo je dedič? Nekdo, ki je upravičen do dedovanja, običajno zakonec, sin, hči ali najbližji potomec. Biblija veliko govori o naravni dediščini in tudi o duhovni. To je zelo pomembna svetopisemska tema. Mnoge zakonitosti se tičejo nas in naše dediščine v večnosti.
PREGOVORI 13:22 Dobri zapušča dediščino sinovom svojih sinov, grešnikovo imetje pa je shranjeno za pravičnega.
PREGOVORI 19:14 Hiša in imetje sta dediščina po očetih ...
Dediščina velikokrat povzroči spor v družini. Bog je v naravnem postavil red in pravila, da bi se izognili sporu. Prvorojeni sin je prvi dedoval.
NUMERI 27:8-11 Izraelovim sinovom pa govôri in jim reci: ›Če kdo umre in nima sina, prenesite njegovo dediščino na hčer! 9 Če pa nima hčere, potem dajte njegovo dediščino bratom! 10 Če nima bratov, dajte dediščino bratom njegovega očeta! 11 Če pa očetovih bratov ni, dajte njegovo dediščino najbližjemu sorodniku iz njegove rodbine; naj jo dobi v last.‹« To naj bo Izraelovim sinovom zakon in pravo, kakor je GOSPOD zapovedal Mojzesu.
Še več, prvorojeni moške moči je bil deležen dvojne dediščine. Jožef je dedoval dvojno ozemlje v obljubljeni deželi – po svojima sinovoma Efraimu in Manaseju (Gen. 48:5, Jozue 14:4)
DEVTERONOMIJ 21:15 Če ima mož dve ženi, eno, ki jo ljubi, in drugo, ki je ne mara, pa mu rodita sinove, ljubljena in neljubljena, in je prvorojenec sin tiste, ki je ne mara, 16 na dan, ko deli sinovom premoženje v dediščino, ne sme dati prvenstva sinu ljubljene v škodo sinu neljubljene, ki je prvorojenec, 17 temveč mora priznati prvorojenca, sina neljubljene, in mu dati dvojni delež od vsega, kar se najde pri njem. Kajti ta je prvenec njegove moči, njemu gre pravica prvorojenstva.
Primer Abrahamove dediščine:
GENEZA 15:2-4 Abram pa je rekel: »Gospod BOG, kaj mi boš vendar dal, ko pa ostajam brez otrok in bo dedič moje hiše Damaščan Eliézer?« 3 In Abram je rekel: »Glej, nisi mi naklonil potomstva, zato, glej, bo moj dedič hlapec moje hiše.« 4 A glej, zgodila se mu je GOSPODOVA beseda, rekoč: »Ne bo ta dedoval za teboj, temveč tisti, ki bo prišel iz tebe, bo tvoj dedič.«
Vemo, da je bil Abrahamov prvorojeni sin Izmael po egipčanski sužnji Hagari, rojen po mesu iz človeške logike - volje Sare in Abrahama, ker sta izgubila potrpljenje. Ravnala sta tako, kot ljudje okoli njiju in sta po človeško rešila problem neplodnosti. Bog pa je vsemogočen in Izak jima je bil čudežno rojen na stara leta. Izmael ni dedoval, ampak ga je Sara izgnala iz hiše. Izak je bil dedič. Abrahamov služabnik je rekel stricu Labanu, ko je prišel iskat ženo za Izaka:
GENEZA 24:36 Sara, žena mojega gospoda, mu je rodila sina, potem ko je ostarela. Temu je izročil vse imetje.
Kaj pa naslednja generacija? Jakob in Ezav sta bila dvojčka. Ezav je bil prvi, toda ker je bil bedak in posveten, neduhoven človek, ni cenil stvari, ki so mu pripadale. V trenutku šibkosti je prodal svoje prvorojenstvo Jakobu, ki ga je pozneje prevaral še za očetov blagoslov. Duhovna dediščina in rodovna linija do Jezusa je šla naprej po Jakobu in ne po Ezavu, kot bi sicer moralo biti. Ko se je zavedel, je jokal, pa jok ni nič pomagal. Kako hitro zaradi nevednosti ali slabosti zapravimo blagoslov!
PREGOVORI 17:2 Dojemljiv hlapec bo gospodar ostudnemu sinu, dediščino bo delil z brati.
Zgodba gre naprej. Jakob je služil Labanu 20 let in je dobil štiri žene.
GENEZA 31:13 Jaz sem Bog Betela, ki si mu mazilil spomenik in ki si mu izrekel zaobljubo. Vstani zdaj (Jakob), odidi iz te dežele in se vrni v svojo rojstno deželo!‹«
14 Rahela in Lea sta mu odgovorili: »Ali imava še delež in dediščino v očetovi hiši?15 Ali nisva zanj kakor tujki? Saj naju je prodal in tudi požrl najin denar. 16 Zares, vse bogastvo, ki ga je Bog vzel najinemu očetu, pripada nama in najinim otrokom. Stôri zdaj vse, kar ti je rekel Bog!« Laban ni imel drugih otrok, le dve hčeri.
Prvorojeni Jakobov sin Ruben je zagrešil prešuštvo, ker je legel z eno od očetovih žena (Gen. 49:3,4). Izgubil je prvorojenstvo. Rodovna linija do Davida in Jezusa je šla naprej po Judu, toda dvojno dediščino je prejel Jožef, Jakobov ljubljenec, ki je bil prodan v Egipt. Tam je zaradi lažne obtožbe dolgo trpel po zaporih, nato pa je postal drugi voditelj, takoj za faraonom. Bog mu je dal za ženo Egipčanko. Že takrat in tudi še danes je uradno lahko Jud tisti, ki dokaže, da je njegova mati Judinja. Zato je Jakob posvojil Jožefova sinova Efraima in Manaseja, postala sta dvanajsti in trinajsti rod pri dedovanju obljubljene dežele. Jožefu bo tudi v mileniju dan dvojni delež ozemlja Izraelske dežele. Duhovniški rod Levi ni dedoval dežele in je tudi ne bo v mileniju, ker je njihova dediščina Bog in služenje Njemu (Devt. 18:1,2).
GENEZA 48:3 Jakob je rekel Jožefu: »Bog Mogočni se mi je prikazal v Luzu v kánaanski deželi in me blagoslovil 4 ter mi rekel: ›Naredil te bom rodovitnega in te namnožil in naredil bom iz tebe občestvo ljudstev. (Mnogi vidijo izpolnitev te prerokbe v združenju Britanske skupnosti narodov in ZDA. Oni imajo res največ zaslug za širjenje žive krščanske vere po vsem svetu.) To deželo dajem tvojemu potomstvu za teboj v večno last. 5 In tvoja sinova, ki sta se ti rodila v egiptovski deželi, preden sem prišel k tebi v Egipt, naj bosta moja: Efrájim in Manáse naj bosta moja kakor Ruben in Simeon. 6 Toda tvoji otroci, rojeni za njima, naj bodo tvoji; po imenu svojih bratov naj se imenujejo pri svoji dediščini!‹
GENEZA 48:21 Izrael je rekel Jožefu (glede dedovanja obljubljene dežele): »Umrl bom, a Bog bo z vami in vas bo pripeljal nazaj v deželo vaših očetov. 22 Tebi dam en gorski hrbet več kakor tvojim bratom. Vzel sem ga iz rok Amoréjcev s svojim mečem in lokom.«
Po 400 letih suženjstva v Egiptu so se Izraelovi rodovi vrnili v Kaanan. Morali so si izboriti ozemlje obljubljene dežele, si jo razdeliti med 12 rodovi kot dediščino in iztrebiti prvotne prebivalce. Samo kralj David in Salomon sta zavzela ozemlje v podobno velikem obsegu, kot jim ga je obljubil Bog: od Egiptovske reke na Sinaju do reke Evfrat. Ko je Bog leta 70 razgnal uporne Jude po vsem svetu, je dežela opustela in postala puščava do 20. stoletja, tedaj so se Judje spet čudežno vrnili. Ob Jezusovem ponovnem prihodu se bodo prebudili, Bog jim bo razodel, kdo so. V Izrael se bodo vrnili tudi izgubljeni rodovi Izraela. Ezekiel 47 opisuje meje milenijske obljubljene dežele in razporeditev dediščine med dvanajstere rodove Izraela. Bogu tisočletja ne pomenijo nič. Obljubljena dediščina obstaja za vedno. Dobili jo bodo predani, Bogu ubogljivi in bogaboječi ljudje.
1 KRONIŠKA 28:8 Držite se vseh zapovedi GOSPODA, svojega Boga, in se poglabljajte vanje, da ostanete v posesti te lepe dežele in jo zapustite v dediščino svojim otrokom za seboj na veke.
PSALM 25:12 Kdo je mož, ki se boji GOSPODA? Njega poučuje o poti, ki naj jo izbere. 13 Njegova duša vztraja v dobrem, njegov zarod bo podedoval deželo.
Imetje, za katerega se trudimo, ima veliko več smisla, če vemo, da imamo potomce, ki jih ljubimo, so vredni in modri, da bodo prejeli našo dediščino in skrbeli zanjo.
PRIDIGAR 2:18 Zasovražil sem ves svoj trud, s katerim sem se mučil pod soncem in ga bom zapustil človeku, ki bo prišel za menoj. 19 Kdo ve, bo moder ali bo tepec? Vendar bo razpolagal z vsem mojim trudom, kar sem si z muko in modrostjo pridobil pod soncem: tudi to je nečimrnost. 20 Tedaj sem se obrnil, da bi svoje srce izročil obupu zaradi vsega truda, s katerim sem se mučil pod soncem.
21 Kar si namreč kdo pridobi s trudom, z modrostjo, z znanjem in spretnostjo, to zapusti v delež človeku, ki se ni trudil za to: Tudi to je nečimrnost in velika nadloga. 22 Kaj koristi človeku ves njegov trud in prizadevanje njegovega srca, s katerim se muči pod soncem? 23 Da, vsi njegovi dnevi so bolečine, njegovo opravilo je žalost, še ponoči njegovo srce ne počiva: tudi to je nečimrnost.
PREGOVORI 20:21 V začetku na hitro pridobljena dediščina pozneje nima blagoslova.
Kje najdemo dober primer tega? V Luku 15:11 je izgubljeni sin zaradi mladostnih poželenj pritiskal na očeta in preuranjeno zahteval dediščino. Iz neizkušenosti je vse bedasto zapravil za uživaštvo, namesto da bi z modrostjo gradil uspešno prihodnost. Pridigar 7:11 Modrost skupaj z dediščino je dobra in koristna za tiste, ki gledajo sonce.
Če je dedič premlad, mora biti pod skrbništvom, dokler ne odraste, dozori in postane moder pri odločanju. Naslednji odlomek je o duhovni dediščini, o kateri Biblija veliko govori.
GALAČANOM 4:1 Pravim namreč takole: dokler je dedič še nedoleten, se nič ne razlikuje od sužnja, čeprav je gospodar vsega, 2 temveč je pod varuhi in oskrbniki vse do dne, ki ga je določil oče. 3 Tako je bilo tudi z nami. Ko smo bili nedoletni, smo bili usužnjeni prvinam sveta. 4 Ko pa je nastopila polnost časa, je Bog poslal svojega Sina, rojenega iz žene, rojenega pod postavo, 5 da bi odkupil tiste, ki so bili pod postavo, da bi mi prejeli posinovljenje. 6 Ker pa ste sinovi, je Bog poslal v naša srca Duha svojega Sina, ki vpije: »Aba, Oče!«7 Potemtakem nisi več suženj, temveč sin, če pa si sin, si tudi dedič po Bogu.
Pa raziščimo še duhovno dediščino. Jezus je edinorojeni Božji Sin in bi bil legalno tudi edini dedič Boga. Ali bo Bog umrl? Ne bo. Bog je Duh in sin Jezus je njegova telesna manifestacija. Svoje stvarstvo bo razdelil med dediče, Božje sinove, ki so mu poslušni in delajo po Njegovi volji. Dediščina nam je dana, ni naprodaj in si je ne prislužimo. Božji sinovi bodo upravljali Božjo dediščino. On je veliki suvereni voditelj, ki vodi in nadzira vse, kar se v stvarstvu dogaja. Vse stvarstvo je podrejeno njegovi volji. On je lastnik zemlje in vsakogar od nas. Z drugimi besedami: Bog je vrhovni upravitelj, nam pa bo dal v upravljanje in uživanje vsakemu del svojega kraljestva.
GALAČANOM 3:29 Če pa ste Kristusovi, ste potemtakem Abrahamovi potomci, po obljubi pa dediči.
PSALM 24:1 GOSPODOVA je zemlja in kar jo napolnjuje, zemeljski krog in njegovi prebivalci.
EFEŽANOM 1:4 … pred stvarjenjem sveta nas je izvolil v njem, da bi bili pred njegovim obličjem sveti in brezmadežni. V ljubezni nas je 5 vnaprej določil, naj bomo po Jezusu Kristusu Njegovi posinovljeni otroci (in s tem dediči).
GALAČANOM 4:4 Ko pa je nastopila polnost časa, je Bog poslal svojega Sina, rojenega iz žene, rojenega pod postavo, 5 da bi odkupil tiste, ki so bili pod postavo, da bi mi prejeli posinovljenje. 6 Ker pa ste sinovi, je Bog poslal v naša srca Duha svojega Sina, ki vpije: »Aba, Oče!« 7 Potemtakem nisi več suženj, temveč sin, če pa si sin, si tudi dedič po Bogu.
Skrivnost dedovanja je ena. To je Duh Sina Jezusa Kristusa, ki ga Bog pošlje bivat v naša srca, ko smo spravljeni z Bogom. Jezus v nas je upanje slave. Njegov Duh nas posinovi. Brez tega ni nihče dedič. Torej Jezusov Duh nam da dedno pravico. Mi smo cerkev prvorojencev (Hebr. 12:23) – verniki novozavezne cerkve bomo deležni vznešenja k Jezusu v nebo. Božji sin v nas je pečat in poroštvo naše dediščine, naredi nas prvorojence, kot sta bila posvojena Efraim in Manase.
EFEŽANOM 1:13 Vanj (V Jezusa) ste tudi verovali in v njem prejeli pečat Svetega Duha, ki je bil obljubljen. 14 Ta je poroštvo naše dediščine, v odkupitev ljudstva, ki si ga je Bog pridobil, v hvalo njegovega veličastva.
Jezus je edini od Boga rojeni in prvorojeni sin. Kot Božji sin je prejel vso oblast, moč in položaj. Ker imamo Njegovega Duha, postajamo podobni Njemu. V njem imamo podobne pravice kot On. Postanemo so-dediči z njim. Sodediči Njegove slave, avtoritete, moči ... smo dediči sveta. Bog nas blagoslovi z vsemi duhovnimi blagoslovi, ki jih ima Jezus.
RIMLJANOM 8:29 Kajti tiste, ki jih je že vnaprej poznal, je tudi vnaprej določil, naj bodo skladni s podobo njegovega Sina, da bi bil ta prvorojenec med mnogimi brati.
RIMLJANOM 4:13 Kajti obljuba, ki je bila dana Abrahamu ali njegovemu potomstvu, da bodo dediči sveta, ni bila dana po postavi, ampak po pravičnosti, ki izvira iz vere.
Jezus je bil Abrahamov potomec, ki je izpolnil Božjo obljubo, dano Abrahamu, da bodo po njem blagoslovljeni vsi narodi zemlje (Geneza 22:17,18). Glavno šele pride.
Raziskujmo vse, kar je v Jezusu, in hodimo v vsem, kar ima Bog pripravljeno za nas. Pazimo se, da ne bomo zavrgli našega prvorojenstva in dediščine, kot jo je zavrgel Ezav. Cenimo vsako stvar, ki jo ima Bog pripravljeno za nas. Dediščine ne bomo prejeli tukaj na tem materialnem svetu, ampak jo bomo prejeli potem, ko bomo vstopili v večnost. Dediščina je duhovna, večna. V mileniju bomo najprej za tisoč let podedovali Zemljo. Nekateri bodo imeli oblast nad desetimi, petimi ali dvemi mesti, ko bomo vladali na zemlji skupaj s kraljem nad kralji, Jezusom.
MATEJ 5:5 Blagor krotkim, ker oni bodo podedovali zemljo.
Mojzes je bil krotek. Krotek je tisti, ki zna obvladati svoja čustva. Celo Mojzes je eksplodiral in zato ni smel vstopiti v obljubljeno deželo. Kakšen je Jezusov odnos do nas, njegovih bratov?
JANEZ 15:14 Vi ste moji prijatelji, če delate, kar vam naročam. 15 Ne imenujem vas več služabnike, ker služabnik ne ve, kaj dela njegov gospodar; vas sem imenoval prijatelje, ker sem vam razodel vse, kar sem slišal od svojega Očeta. 16 Niste vi mene izvolili, ampak sem jaz vas izvolil in vas postavil, da greste in obrodite sad in da vaš sad ostane; tako vam bo Oče dal, kar koli ga boste prosili v mojem imenu.
Lahko torej rečem: »Jaz sem Božji prijatelj,« kot sta bila Abraham in David.
HEBREJCEM 1:1 Velikokrat in na veliko načinov je Bog nekoč govoril očetom po prerokih, 2 v teh dneh poslednjega časa pa nam je spregovoril po Sinu. Njega je postavil za dediča vsega in po njem je tudi ustvaril svetove. 3 On je odsvit njegovega veličastva in odtis njegovega obstoja, z besedo svoje moči nosi vse. Potem ko je uresničil očiščenje od grehov, je v nebesih sédel na desno veličastja. 4 Postal je toliko višji od angelov, kolikor odličnejše ime od njihovega je dobil.
14 Mar niso vsi ti (angeli) le duhovi, ki opravljajo službo in so poslani, da strežejo zaradi tistih, ki bodo dediči odrešenja? Angeli so duhovi in niso dediči. Mi smo dediči, ker smo bili ustvarjeni po Božji podobi in podobnosti. Odrešenje je naša dediščina. Večno življenje je naša dediščina.
Jezus je dedič stvarstva, mi pa smo sodediči z njim.
JANEZ 3:35 Oče ljubi Sina in mu je vse dal v roko. Vse vključuje tudi nas same.
KOLOŠANOM 1:15 Ta (Jezus) je podoba nevidnega Boga, prvorojenec vsega stvarstva, 16 kajti v njem je bilo ustvarjeno vse, kar je v nebesih in kar je na zemlji, vidne in nevidne stvari, tako prestoli kakor gospostva, tako vladarstva kakor oblasti. Vse je bilo ustvarjeno po njem in zanj.
PSALM 2:7 Rekel mi je: »Ti si moj sin, danes sem te rodil. 8 Zahtevaj od mene, in dam ti narode v dediščino, v lastnino konce zemlje.
Bog pravi, da je Izrael njegova dediščina izmed vseh narodov (Devter. 32:8,9; Izaija 19:25). Jezus bo v mileniju bival v Jeruzalemu med svojimi brati (v mesenih telesih). Jezus, David in 12 apostolov jim bo vladalo, vsak enemu rodu, vsak na svojem ozemlju. To je primer dediščine apostolov:
Matej 19:28 Jezus jim je dejal (apostolom): »Resnično, povem vam: Ko bo Sin človekov ob prerojenju sveta sédel na prestol svojega veličastva, boste tudi vi, ki ste šli za menoj, sedeli na dvanajstih prestolih in sodili (kraljevali) dvanajst Izraelovih rodov.
Kaj bomo še dedovali skupaj z Jezusom? Poveličanje, oslavljenje. Kaj je to? To je posinovljenje, razodetje Božjih sinov. Prejeli bomo neumrljivo nebeško telo, nebeško slavo, nebeško brezgrešno naravo, moč in oblast. To je končna zmaga nad grehom in smrtjo.
RIMLJANOM 8:17 In če smo otroci, smo tudi dediči: dediči pri Bogu, sodediči pa s Kristusom, če le trpimo z njim, da bomo z njim tudi poveličani.
18 Mislim namreč, da se trpljenje sedanjega časa ne dá primerjati s slavo, ki se bo razodela v nas. 19 Kajti stvarstvo nestrpno hrepeni po razodetju Božjih sinov. 20 Stvarstvo je bilo namreč podvrženo ničevosti, in sicer ne po svoji volji, ampak zaradi njega, ki ga je podvrgel, v upanju, 21 da se bo tudi stvarstvo iz suženjstva razpadljivosti rešilo v svobodo slave Božjih otrok. 22 Saj vemo, da celotno stvarstvo vse do zdaj skupno zdihuje in trpi porodne bolečine. 23 Pa ne samo ono: tudi mi, ki imamo prvine Duha, tudi mi zdihujemo sami v sebi, ko željno pričakujemo posinovljenje, odrešenje svojega telesa.
Moč in oblast pomeni, da bomo sedeli na Jezusovem prestolu in vladali skupaj z Njim po Božji volji. To je zaupanje, velika in nepojmljiva dediščina, ko nam bo Oče dal oblast, da vodimo in upravljamo del Njegovega kraljestva.
RAZODETJE 3:21 Kdor zmaga, mu bom dal, da sede z menoj na moj prestol.
EFEŽANOM 1:11 V njem, v katerem smo tudi prišli do dediščine (Ali: V njem smo bili izbrani njemu za dediščino), smo bili vnaprej določeni po načrtu njega, ki vse uresničuje po sklepu svoje volje.
Bog nam razsvetljuje srce in nam razodeva, v kakšno upanje nas je poklical, kako velika, bogata in veličastna je njegova dediščina, ki jo je pripravil za svoje svete.
17 … da bi vam Bog našega Gospoda Jezusa Kristusa, Oče veličastva, dal duha modrosti in razodetja, v spoznanju njega, 18 in razsvetljene oči srca, da bi vedeli, v kakšno upanje vas je poklical, kako bogato je veličastvo njegove dediščine v svetih, 19 kakšna je čezmerna veličina njegove zmožnosti do nas, ki verujemo po dejavnosti njegove silne moči, 20 ki jo je udejanjil v Kristusu, ko ga je obudil od mrtvih in ga posadil na svojo desnico v nebesih.
KOLOŠANOM 3:23 Kar koli že delate, delajte iz srca, kot da delate za Gospoda, ne za ljudi, 24 saj veste, da boste v povračilo prejeli dediščino od Gospoda. Služíte Gospodu Kristusu.
Branko Dežman
