ponedeljek, 11. oktober 2021

STVARI, KI UNIČUJEJO ZAKON


STVARI, KI UNIČUJEJO ZAKON

Avgust 2021





Kaj najbolj uničuje zakone? Neupoštevanje Božje besede. Hudič je postavil svet na glavo, še posebej v zadnjih desetletjih. Atmosfera v krščanstvu se ne razlikuje veliko od atmosfere v svetu. Pravijo, da je v krščanstvu v ZDA nekaj več ločitev kot med nevernimi. Zakaj? Ker smo bolj pod napadom in se ravnamo po vzoru sveta. V Novi Zelandiji so bile ženske povečini doma in družine so štele več otrok kot v Evropi. V Evropi starša gradita vsak svojo kariero in en otrok je največkrat dovolj. Evropa se stara in izumira, če ne bi bilo priseljencev. Duh kariere in prezaposlenosti uniči duha družine. 

Žena je običajno tista, ki drži družino skupaj, ne mož. Za ceno družine, ki naj bo zdrava celica družbe, se je vredno odreči eni plači, če je to možno. Lahko se odločamo v prid družine ali pa v prid razdora družine. »Nije u šoldima sve,« poje Oliver Dragojevič. Družina je večja vrednota kot denar. Družina nas bogati, denar nas pusti prazne. Bog hoče, da cenimo, gradimo in utrjujemo družine, svet pa pravi, da zakon ne deluje in je iz mode.

Prvo, kar ruši družino, je sebičnost, ko vidimo samo sebe in svoje interese. Oboji, ženske in moški, smo sebični. Vsak želi biti center vesolja. Komunikacija je bistvena, toda nekateri pari težavno komunicirajo in zato imajo več problemov. Vsak dela po svoje in se ne zaveda ali ignorira občutja partnerja. Problem traja iz dneva v dan, iz leta v leto. Ona ali on rad komandira in vedno doseže, da so stvari po njegovo. Če ne, pa uprizarja jezne izpade. Partnerju nenehno dela škodo. Nihče ne pomisli na Božjo Besedo, kadar uveljavlja svoj ego. Toda, če najprej svojo voljo podredimo Jezusu, bomo upoštevali tudi želje partnerja. Abraham je bil Sari Gospod. Ali je vedno obveljala njegova? Rekla mu je: »Naženi deklo Hagaro in njenega otroka!« To mu nikakor ni bilo všeč, vendar je Saro poslušal, ker je šlo za duhovno in naravno dediščino Izaka.

EFEŽANOM 5:21 Iz strahospoštovanja do Kristusa se podrejajte drug drugemu. (To pomeni, da ne zmaga vedno volja ene in iste osebe.) 22 Žene naj bodo podrejene svojim možem kakor Gospodu, 23 mož je namreč glava ženi, kakor je Kristus glava Cerkvi: on, odrešenik telesa.

Če ljubezen, zaupanje in skrb deluje obojestransko, se je lažje podrejati, v atmosferi sebičnosti pa je nemogoče. Odnos do denarja je v zakonu pogost razlog za razdor. Po navadi eden rad zapravlja in drugi zna bolje ravnati z denarjem. Velikokrat tisti, ki služi denar, lahko manipulira drugega: »Jaz zaslužim in bom kupil, kar hočem. Denar je moj.« Danes je svet obrnjen na glavo in lahko ženska dobro služi, moški pa ne najde službe. Lahko ona zasluži dvakrat več kot on. Zato ga ponižuje in je ničvreden. Morda ga ona ne ponižuje pa se sam počuti ničvrednega. 

Moški ego je močnejši od ženskega in če ženska v življenju doseže več kot on, bo razočaran nad sabo. Izgubi voljo in motivacijo. Stvari lahko vodijo tudi v tekmovalnost. Toda Bog nas je ustvaril različne, da se dopolnjujemo, si pomagamo in ne tekmujemo. Situacija se lahko obrne. Zakonske zadeve so občutljive, morata se razumeti in si pomagati. Če bo mojemu zakoncu dobro, bo dobro tudi meni. Če je eden na dnu, ga drugi pobere. Če enega zebe, ga drugi ogreje.

Žena npr. stalno hoče, da mož naredi stvari po njenem, sicer mu bo zagrenila življenje. Včasih je spolnost orodje, da dosega svojo voljo. Biblija pravi, da če veš, kako ravnati prav, pa narediš obratno, se ti to šteje v greh (Jakob 4:17). Najbrž smo vsi polni teh nezavednih ali na pol zavednih grehov. Jezusova kri nas očiščuje. Bog ima odgovor za vse in če oba hodita v duhu, ne bosta dovolila, da ju okoliščine privedejo do razdora. Običajno so vzrok težav razlike v značajih, ki jih ima vsak par in je treba moliti, da nas bo Bog izgradil, da bomo dozoreli in razvijali modrost.

JAKOB 1:2 V zgolj veselje si štejte, bratje moji, če pridete v razne preskušnje, 3 ker veste, da preskušnja vaše vere rodi stanovitnost. 4 Stanovitnost pa naj vrši popolno delo, da boste popolni (zreli, odrasli) in dovršeni in ne boste v ničemer zaostajali.

Slabosti značajev in težave v zakonu vedno so in bodo. Biblija pravi, da moramo gledati navzgor, kjer je Kristus in usmeriti upanje na večnost. Sedanje bedno življenje je le začasno, čaka pa nas popolno v nebesih.

KOLOŠANOM 3:1 Če ste torej vstali s Kristusom, iščite to, kar je zgoraj, kjer je Kristus, sedeč na Božji desnici. 2 Mislite na to, kar je zgoraj, ne na to, kar je na zemlji. 3 Kajti umrli ste in vaše življenje je skrito s Kristusom v Bogu.

Drobne stvari so tiste, ki lahko postanejo za zakon uničujoče. Eno in isto vedno nervira partnerja pa nismo obzirni, ni nam mar. Ali pa bezamo in drezamo po malenkostih z besedami: » … vedno tako ravnaš.« Stalno se spotikamo ob malenkosti. Pri prerekanju moramo vedno imeti zadnjo besedo in pohodimo partnerja, da se počuti poraženca. Pomembno  je le, da sem jaz zmagovalec.

Škodo delamo zakonu tudi, če so nam otroci bolj pomembni kot zakonec. Pogosto ravnanje žena povzroči, da se možje ne počutijo del družine. Izključeni iščejo uteho v delu, športu na TV, neverni preživijo veliko časa za šankom. Žena mora to začutiti in modro z nekaj truda pomagati možu, da se vključi in se počuti član družine. Niso redke, ki cenijo le sebe in svoje otroke, potem pa dolgo časa nič, potem šele moža pa še to, če potrebuje denar od njega. Mož se lahko počuti nepotreben, Biblija pa pravi, da je potreben. Otrokom nekaj vidno manjka, če odrastejo brez očeta. To so močne stvari, ki rušijo zakon, da ne rečem tudi poznejši zakon otrok, ki so odrasli s pomanjkanjem v duši. Potrebna je modrost, morda nekaj požrtvovalnosti s strani žene, da zbudi ljubezen v moškem. On mora čutiti, da je potreben. Ženska gradi gnezdo in zato je veliko verzov v Bibliji posebej za ženske.


Poznam primere, ko je moški našel lepšo, privlačno, mlajšo žensko. Ko vidimo ženo, se zdi jasno zakaj. Preveč časa je posvetila otrokom, zanemarila je svoj videz, zredila se je, ni zadosti čista in redoljubna, pogosto je neprijazna in sitna.

Danes je pogosto, da je oče veliko v službi, potem želi pomagati otrokom s šolskimi nalogami, da bodo uspešni, kot je on, intimnosti z ženo pa ni več in se odtujita. Ne uničujmo zakona. Najdimo čas za zmenke z ženo brez otrok, za pozornost, pogovor in romanco.

Ne bodi nespoštljiv in prezirljiv do zakonca doma in še veliko bolj v javnosti z besedami: zavaljena, grda, ti si neumnež, zguba, nesposobnež, idiot. Kristjani nismo izjeme. Včasih je mimika obraza dovolj. Kadar smo prizadeti, lahko kritiziramo partnerja, ko ga ni zraven in celo ko je zraven, npr. na šaljiv način – da se skašljamo, kar nas teži. Neka ženska, ki je deloholični mož ni hotel ali znal uslišati, ga je napadla v moji prisotnosti, da bi ga pripravila k odločitvi, da bi le enkrat šli skupaj na morje. Težko je in Bog nam mora dati modrost. Rušiti je lažje kot graditi.

Vsi imamo čustvene potrebe. Moški potrebujejo nekaj drugega kot ženske: spolno potešitev, razvedrilo in rekreacijo, urejeno in privlačno ženo, ki skrbi za urejen dom in prehrano, ženino spoštovanje, da ga zna pohvaliti in da izrazi, kar ji je na njem všeč. Kako ona ruši zvezo? Če ravna obratno od tega: nima spoštovanja, njene prijateljice ali bližnji sorodniki so pomembnejši od njega, stalno ga kritizira, ponižuje. Včasih je njeno delo v Cerkvi pomembnejše kot dolžnosti doma.

Ženska rabi čustveno naklonjenost, pozornost, ljubezen, da jo mož ceni in ščiti. Rabi odkritost in pogovor, da je pošten do nje, skrben in odgovoren v financah in predan družini. Kako on ruši zakon? Če ji ni naklonjen, da ima tiho vojno, da se zapre pred njo, da jo s finančnim ravnanjem spravlja v skrbi, da začuti v njem nezvestobo. Tudi če zanemarja popravilo polomljenih stvari v domu. Ona je zafrustrirana.

Žena, ne ravnaj z možem, kot da si njegova mama. Mož ne pričakuj, da ti bo žena vedno stregla kot mama. Če je mraz, on ve, kje je jakna in zna vzeti dežnik, če je dež. Ne delaj zanj vsega, kar lahko sam stori, da se ne bo počutil kot 3-letnik. Dovoli mu, da misli s svojo glavo.

Naslednja uničujoča stvar za zakon so izbruhi jeze in stalno vpitje v hiši. Ni treba povzročati bolečin z dlanjo. Bolečino lahko sejemo z jezo in uničujočimi besedami, ko v hiši ustvarjamo atmosfero pekla in zakoncu delamo rane v duši. Partner in s tem zakon je po takšnem izbruhu lahko prizadet dlje časa. Sebi s tem škodujemo enako kot drugemu. Jeza je sebična in manipulira in hoče svoje!  Pregovori 14:29 Kdor je počasen za jezo, kaže veliko razsodnost (je razumen), kdor je nagle jeze, povzdiguje bedaštvo (je nerazumen, nerazsoden. V jezi zgubiš razsodnost, preklinjaš, lahko fizično obračunavaš).

1 KORINČANOM 13:5 pravi: … ljubezen ni brezobzirna, ne išče svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega.  Ne veseli se zla. (love is not ill-mannered (neolikana) or selfish or irritable; love does not keep a record of wrongs.) Maščevalnost si zapomni slabe stvari in hoče povrniti slabo s slabim.

PREGOVORI 31:12 Izkazuje mu dobroto in ne hudega vse dni svojega življenja. Mislimo na te stvari iz Biblije, molimo, izpovedujmo. Borba in trud prinese zmago. Naše dobre poteze bodo prebudile tudi dobro v zakoncu.

Jezus vedno čaka, da vstopi. Čaka na pobožno atmosfero, ki jo moramo ustvariti doma in zagotovo pride in vstopi v naš dom. Vsak od nas si doma želi miru in Božje atmosfere in ne pekla. Molimo, da bomo nadzorovali jezo in uničujoča čustva. Izbruhi jeze – koga kličejo? In ta tudi pride – sovražnik!

Če hočemo graditi zakon, kaj je v moči enega zakonca, da stori? Bori naj se proti sebičnosti. Misli naj na to, da bo več dajal in služil. Moli naj za služabniško srce. Nauči naj se tolerirati. Naj gredo malenkosti včasih mimo, namesto da se obregnemo obnje, saj po navadi niso vredne pričkanja. Ljubezen skupaj z milostjo pokrivata napake (1 Peter 4:8). Naredimo kaj za interese partnerja pa tudi za obojestranske interese. Storimo vsak dan kakšno nesebično dejanje za partnerja. Imejmo zakon za center svojega življenja, ker v življenju ni nič bolj pomembno od tega. Trudimo se za dober intimen odnos. 

Lahko je govoriti in težje udejaniti. Trudimo se za spoštljiv odnos, bodimo prijazni z besedami in dejanji. Tudi, če se počutimo nelagodno, odprimo se, zaupajmo in komunicirajmo. Ujemimo pravi trenutek za to. Zalijmo dejanja z molitvijo. Razmislimo in opazujmo partnerjeve potrebe. Ni vse samo po sebi umevno. Žene, sprejeti morate moža kot glavo družine in ga spodbujati – pa ne z nerganjem in poniževanjem. 


    Možje, postanite vodje, ki služijo, ne ukazujejo. Jezus je služil. V Bibliji vodje služijo. Tudi Pavel je bil služabnik. Tudi ženska je imenovana pomočnica. Podpirajte može pri Božjem delu in viziji. Pasivnost ali tiranija/manipulacija naj ne bo niti omenjena. Tudi ekran naj ne poje uric vajinega odnosa in intimnosti. Ljubimo drugega kot sebe in nam bo dobro. Če nas prevzema jeza, se naučimo počakati in se zadržati, da se ohladimo in da se lahko kontroliramo. Trudimo se biti razumni in razsodni.

Branko Dežman