OBRODIMO SADOVE
Februar 2022
Vsak predan vernik ima v srcu, da obrodi sadove za Boga. Želimo delati kaj pomembnega, da se počutimo koristne. Radi kaj uresničimo s svojim delom in kaj dosežemo v življenju. Novi spreobrnjenci so bili veselje Pavlu, pa tudi nam so. Nismo odrešeni po dobrih delih, kot nekateri mislijo. Sadovi oz. dobra dela so posledica oz. rezultat odrešenja! Sadovi nam prinesejo Božjo pohvalo in večno plačilo v nebesih (Matej 25:23). Tistega pa, ki s svojim od Boga danim talentom ne obrodi nobenih sadov, Bog imenuje hudobni, malopridni in leni služabnik, ki bo vržen v zunanjo temo, kjer je jok in škripanje z zobmi (Matej 25:30).
EFEŽANOM 2:10 Njegova stvaritev smo, ustvarjeni v Kristusu Jezusu za dobra dela; zanje nas je Bog vnaprej pripravil, da bi v njih živeli.
Delo je do neke mere naša identiteta. Pastor si, če skrbiš za čredo. Samo ime te ne naredi pastorja. Oče ali mati si, če imaš otroke. Samo ime te ne naredi starša. Vsak od nas je poslan oz. poklican od Boga, da nekaj je, da najde in izpolni svoj klic. Lahko nekaj si in imaš klic v Bogu, toda če nič ne narediš iz tega, nisi nič in tvoja vera je mrtva, nedejavna. Za vsakega od nas ima Bog namen, zato nas je poslal na Zemljo. Nismo sami padli sem kar tako, brez namena. Nekateri se tega zavedajo in obrodijo obilen sad, drugi pa nič, ker niso osredotočeni ali se ne zmenijo za to, kar Bog želi od njih. Dokler smo osredotočeni na svoje načrte, ne moremo najti in izpolniti Božjih pričakovanj.
Vsak od nas si želi biti uspešen. To drug drugemu zaželimo za Novo leto. Zgornji verz Svetega pisma pravi, da nas je Bog ustvaril za dobra dela za Božje kraljestvo. Zakaj vsi tega ne izpolnjujemo? Kdo je prvi v napoto in ovira načrte, ki jih ima Bog zame? Bolj kot kdorkoli drug sem jaz sam lahko ovira. Jaz se odločim, ali bom služil ali ne. Dobra dela so več kot samo, da živimo moralno in pravično. Dobra dela so ustvarjalna dela. Bog nas je vnaprej pripravil, v nas je položil želje in sposobnosti. Ko služimo drugim, Bog s svojo ljubeznijo živi skozi nas.
Ko si bil rojen, je Bog vate položil skrit namen, ki ga odkriješ medtem, ko odraščaš. Vidiš, katere stvari rad delaš z veseljem. In to je Božji namen in klic. Edinstven si in nihče drug ne more izpolniti tega, za kar si ustvarjen ti. Samo ti imaš nek krog ljudi, ki jih dosegaš s služenjem. Temu se reče tudi usoda, ki jo izpolniš ali pa zgrešiš. Bog te najraje uporabi na področjih, kjer si dober.
Nick Vujičić je rekel: »Upam, da bodo ljudje opazili, da če Bog lahko stori nekaj čudovitega z mano, ki živim v telesu brez udov, ima prav gotovo načrt tudi za vsakega drugega kristjana.« Dobro je imeti načrte in sanje, toda Bog te lahko pripelje nekam čisto drugam. Predaj se Božji volji, ker če se boš boril proti temu, kamor te vodi, se boriš proti Njemu. Božji načrti so bolj pomembni od naših in so končno namenjeni tudi za naše dobro. Božje misli so visoko nad našimi. Mi smo zelo kratkovidni. Kar je Bog delal z Davidom ali Abrahamom, sta onadva dojemala le v okviru svojega časa in okolja. Toda Bog je gledal na večnost kar onadva nista mogla razumeti. Božje zaveze z njima bodo veljale tudi v mileniju in v večnosti. Izrael je večen, Davidov prestol je večen. To, kar dela z nami, bo tudi vplivalo na večnost. Zato postavimo Božje načrte nad svoje, ker Bog gleda na večnost, kar mi pač težko razumemo.
Včasih se nam zdi življenje jalovo, občutek imamo, da nismo storili dovolj. Toda nikoli ne vemo, kaj je Bog naredil v zakulisju, morda imamo večji vpliv na okolico, kot si mislimo. Ne vemo, kaj ima Bog pripravljeno za nas. Po navadi Bog naredi iz našega življenja precej več, kot smo si zamišljali in drugače, kot smo si predstavljali. Vztrajati moramo in ne odnehati. Bog nam bo razodel svoje načrte ob Njegovem času. Abraham je desetletja čakal, da mu je Bog izpolnil svoje obljube. David se je dolgo potikal po jamah in puščavi, proti zdravi pameti je služil filistejskim kraljem in se je bal za svoje življenje.
Po preroku je bil maziljen za kralja, pa je skoraj izgubil upanje. S potikanjem v puščavi ni nič zgledalo, da bo kdaj postal kralj. Nič mu ni bilo jasno, kaj se dogaja z njim in ni vedel, kaj se bo zgodilo z njegovim življenjem, ali bo sploh preživel. Toda Bog je vedel, kaj pripravlja in je načrtoval čas za vse. David se je moral naučiti življenja in pridobiti izkušnje. Imel je 600 odpadnikov - zavrženih mož, ki so mu sledili, z njimi se je učil vodenja, reševanja različnih problemov. In končno je postal kralj.
Večkrat je videti, kot da se nič ne dogaja in mislimo, da nas je Bog pozabil. Toda On ima načrte z nami. Včasih se počutimo, da bi odnehali, vendar vemo, da to ni prav. Če odnehamo in se ne pripravljamo za prihodnost, bo naša usoda okrnjena ali pa je sploh ne bomo mogli izpolniti. Zato delajmo naprej. Božji načrti se uresničijo, ko čas dozori. Zato ne odnehajmo, delujmo in se pripravljajmo v tem, kar imamo na srcu, in iščimo Božjo voljo. Živimo za Boga in obrodimo sadove, kjer jih lahko. Prišel bo čas, ko se bo Božja slava razodela in želi bomo sadove za svoj trud. Bog nam to obljublja:
GALAČANOM 6:9 Ne naveličajmo se, ko delamo dobro; kajti če se ne utrudimo, bomo ob svojem času želi. 10 Dokler torej še utegnemo, delajmo dobro vsem, še posebej pa domačim po veri.
Kdo je naš vzornik? Po kom se zgledujemo, da bomo obrodili sadove? Vsekakor je bil Jezus prvi, ki je šel pred nami, mi pa mu sledimo. Vemo, kaj so dobra dela, ko služimo ljudem okrog sebe. So pa tudi duhovna dobra dela, ki jih je Jezus opravljal, in bi morala biti tudi naša redna praksa in moramo stremeti za njimi. Rekel je, da bomo delali še večja dela kot on. Kdo bo delal ta dela? Samo izbranci, ki jih preštejemo na prste? Ne, ampak vsi tisti, ki verjamemo v Jezusa – vsi kristjani. Kaj so večja dela? Poredko je kdo obujen od mrtvih, poredko kdo hodi po vodi, poredko kdo z enim hlebcem kruha nahrani 5000 ljudi. Ena stvar pa je, ki je večja od vsega tega in jo lahko služimo. To je odrešenje, ki ga Jezus in učenci niso mogli posredovati ljudem pred križanjem, vstajenjem in binkoštmi. Z Jezusom se ne moremo enačiti. On je deloval v vseh darovih in je imel vse službe. Mi nimamo vseh, ampak le nekatere. Vsaka služba ima svoje tipične darove.
1 KORINČANOM 12:29 So mar vsi apostoli? So vsi preroki? Vsi učitelji? Ali vsi delajo čudeže, 30 ali imajo vsi milostne darove ozdravljanja? Ali vsi govorijo jezike? Jih vsi razlagajo? 31 A vendar morate hrepeneti po večjih milostnih darovih.
Naštejmo, kaj je Jezus delal in je mogoče tudi nam, da služimo nadnaravno: izganjal je demone, veliko je ozdravljal, delal je čudeže – vodo je spremenil v vino, pomnožil je kruh in ribi, da je nahranil 5000 mož in družin.
JANEZ 14:12 Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje vame, bo dela, ki jih jaz opravljam, tudi sam opravljal, in še večja kot ta bo opravljal, ker grem jaz k Očetu.
Biblija pravi: Po njihovih delih jih boste spoznali. Opravljajmo torej Božja dela, da bomo prepoznani kot Božji otroci. Oče in Jezus sta v nas. Ljudje čutijo nekaj v nas, če pa vidijo Božja dela po nas, bomo njihov vzor. Sledili nam bodo. Nisem bil še 10 let star, niti kristjan, ko me je teta pobožala po glavi in rekla: »Ti si Božji otrok.« Jezus je rekel zase in tudi zate, da boš spoznan po sadovih:
JANEZ 10:37 Če ne opravljam del svojega Očeta, mi ne verjemite; 38 če pa jih opravljam, verjemite delom, če že ne verjamete meni, da boste spoznali in spoznavali, da je Oče v meni in jaz v Očetu. Jezus je govoril o nadnaravnih delih, po katerih prepoznajo Boga v nas.
Jezus je rekel, da morajo biti besede, ki jih oznanjamo, podkrepljene tudi z deli Božje moči, kar bo ljudi vodilo k veri.
1 KORINČANOM 4:20 Božje kraljestvo namreč ni (le) v besedi, temveč v moči. (NET Bible For the kingdom of God is demonstrated not in idle talk but with power.)
Torej iščimo, da bomo opremljeni z Božjo prisotnostjo oz. maziljenjem in njegova moč bo delovala. Prazno, religiozno govorjenje ni prepričljivo. Naše besede, naša dela, naše življenje morajo dajati slavo Jezusu.
JANEZ 15:5 Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu, kajti brez mene ne morete storiti ničesar.
MATEJ 5:13 »Vi ste sol zemlje. Če pa se sol pokvari, s čim naj se osoli? Ni za drugo, kakor da se vrže proč in jo ljudje pohodijo. 14 Vi ste luč sveta. Mesto, ki stoji na gori, se ne more skriti. 15 Svetilke tudi ne prižigajo in ne postavljajo pod mernik, temveč na podstavek, in sveti vsem, ki so v hiši. 16 Takó naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.«
Branko Dežman
