JESENSKI BIBLIJSKI PRAZNIKI
Februar 2012
Hudič ve, da so se v preteklosti že in se v prihodnosti še bodo, vse pomembne prerokbe o Jezusu izpolnile natančno v dneh Božjih praznikov. Zato se je zelo potrudil in prikril resnico o njih ali pa jo je zamaskiral s tradicijo. Le manjšina kristjanov razume in jim je razodeto, kako pomembno vlogo imajo biblijski prazniki, Gospodovi prazniki, opisani v 3. Mojzesovi knjigi:
LEVITIK 23:1 GOSPOD je spregovoril Mojzesu in rekel: 2 »Govôri Izraelovim sinovom in jim reci: ›To so GOSPODOVI prazniki, ob katerih sklicujte svete shode, moji prazniki.
Tako sobote, kot praznike je Bog določil za vekomaj, očitno tudi na novi, večni Zemlji:
IZAIJA 66:22 Kajti kakor novo nebo in nova zemlja, ki ju narejam, da stojita pred menoj, govori GOSPOD, tako bosta stali vaše potomstvo in vaše ime. 23 Od mlaja do mlaja, od sobote do sobote bo prihajalo vse meso (vse človeštvo) molit predme, govori GOSPOD. Ne samo tedensko soboto, ampak tudi praznike imenuje 'sobota' (šabat - dan počitka: Lev. 23:32).
Prazniki so duhovni zaklad, so kot nekakšna GPS cestna navigacija Biblije. S to računalniško satelitsko navigacijo v avtu točno vemo, od kod prihajamo in po katerih cestah bomo šli, da bomo prišli natančno na želeni cilj. Če naravo praznikov dobro poznamo, tudi razumemo, da so prazniki navigacija Božjega delovanja skozi celotno Biblijo in zgodovino. Vemo, od kod prihajamo in tudi vemo, kam svet hiti.
Bog je v praznikih zapisal vse najpomembnejše mejnike biblijske zgodovine. V njih vidimo celotno pot odrešenja in odkupitve človeštva; od padca in odtujitve Adama Bogu v Genezi; do obnove in sprave človeštva z Bogom, vstop v Božjo družino in v večnost skupaj z Bogom v knjigi Razodetja. Prazniki nam povedo, kaj Bog dela na Zemlji in kaj še namerava storiti! Prazniki niso le neka religija, ampak so mejniki pretekle in prihodnje zgodovine, ki je v rokah Večnega Boga. Res so se prazniki začeli samo pri Izraelcih, ki so bili prvi poklicani. Bili so starozavezna »cerkev«, toda s prihodom Jezusa so na Božje prizorišče vstopili tudi pogani. Biblijski prazniki so od tedaj namenjeni vsem: Judom in kristjanom. Ne govorim o tem, da bi se jih morali držati (beri Kološanom 2:16), pač pa, da bi jih morali poznati! Mnogi mislijo, da Bog danes ne dela prav veliko, saj Zemljo vse bolj obvladuje kaos in apatija. Toda kmalu bo Bog mogočno posegel v našo zgodovino.
Že od cesarja Konstantina naprej, od okrog leta 320, je hudič prikril svetu resnico o biblijskih praznikih. Takrat je tradicija 'ugrabila' Božjo resnico. Od takrat se je tradicija po vsem svetu v dobršni meri ohranila vse do danes. Že v Bibliji lahko vidimo, da je bila religiozna tradicija vedno dober vir zaslužka in tako je tudi še danes. Hudič ve, kako pomembni so Božji prazniki, še posebej jesenski, za naš čas, ker nosijo v sebi preroško informacijo o izredno pomembnih dogodkih Jezusovega drugega prihoda na Zemljo. Čas konca je tu in ta resnica se bolj in bolj razkriva Božjim ljudem. Duhovna megla oz. tema je vse okrog nas, toda svetloba je močnejša od teme. Te izpolnitve se bodo zgodile ne glede, kaj verjamemo. Judje niso verjeli, pa se je kljub temu prvi Jezusov prihod zgodil povsem po Božjih načrtih. Bog nam bo ob času konca razodel nove stvari. Prerok Daniel ni razumel vseh prerokb, ki jih je dobil, toda obljublja nam za čas konca, v katerem živimo, da bomo razumeli, kar njemu ni bilo razodeto.
DANIEL 12:4 Ti, Daniel, pa ohrani skrivnost besed in zapečati knjigo do časa, ko bo konec. Mnogi jo bodo iskali, da se jim pomnoži spoznanje. (Dokler ne bodo mnogi poučeni in ne bo spoznanje naraslo.)
9 Rekel je: »Pojdi, Daniel, kajti besede so prikrite in zapečatene do časa, ko bo konec ...«
Od dneva pashe in izhoda Izraelcev iz Egipta naprej so vsi prazniki kazali na prihod Jezusa, njegov načrt odkupitve človeštva nazaj k Bogu in obnovo izgubljene Zemlje. Naša molitev 'Oče naš' se bo izpolnila: … naj se zgodi Tvoja volja na Zemlji, kot je v nebesih! Na vsak praznik se je ali pa se še bo zgodila pomembna izpolnitev prerokb o Jezusu, ki korak po korak vodi do popolne ozdravitve Zemlje in obnovo Božjega kraljestva na Zemlji. Obstaja sedem praznikov: trije pomladanski, en poletni in trije jesenski.
Spomladi, v prvem biblijskem mesecu Nisanu (marec/april) so trije prazniki:
1 – Dan Pashe je imel že več izpolnitev. Prva: izhod Izraelcev iz Egipta. Žrtvovali so pashalno jagnje in so z njegovo krvjo pomazali okvir okrog vrat, da so bili prvorojenci zavarovani pred angelom smrti. Druga: vstop Izraelcev v obljubljeno deželo pri Jerihi. Tretja: Jezus je bil žrtvovan na križu kot 'pashalno jagnje', da nas je odkupil od prekletstva greha in nas je rešil duhovne smrti.
2 – Praznik nekvašenega kruha, ki traja sedem dni. Izpolnitev prerokbe o Jezusu: položili so ga v grobnico za tri dni do praznika prvih sadov. Kvas simbolizira greh. Jezus je bil nekvašen - brez greha in po njegovi krvi so nam odpuščeni grehi.
3 – Praznik prvih sadov, dan po tedenski soboti, je del prazničnega tedna nekvašenega kruha. Praznična izpolnitev o Jezusu: na ta dan je vstal od mrtvih. Oslavljen je bil in prejel je novo nesmrtno nebeško telo. Pojavil se je pred Bogom kot prvina žetve človeštva. Ko bo prišel naš čas izpolnitve v dneh jesenskih praznikov, bomo tudi mi sledili Jezusovemu vzoru. On je bil prvi v vsem, tako kot beremo v Stari zavezi: duhovnik je daroval in majal prvi snop žetve ječmena s primikanjem in odmikanjem pred Bogom. V Izraelu se je takrat začela pomladanska žetev ječmena. Žito simbolizira človeštvo. Po Jezusovem vstajenju se je začela žetev človeštva. Jezus nam je odprl pot v »nebeške kašče«.
Poletni biblijski praznik:
4 – Binkoštni praznik (tretji mesec sivan), imenovan tudi praznik žetve, je 50 dni po prazniku prvih sadov. Imel je tudi že praznične izpolnitve. Stara zaveza: Mojzes je na Sinaju prejel Božje zapovedi, kar je pomenilo rojstvo starozavezne cerkve. Izraelski narod je tedaj vstopil v duhovno zavezo z Bogom, ustanovili so duhovništvo. Nova zaveza: Jezus je bil po 40 dneh od vstajenja vzet v nebesa, na 50. dan – binkošti pa je na 120 zbranih učencev izlil obljubljenega Svetega duha in jih opremil z močjo z višave za veliko delo, ki je bilo pred njimi. To je bilo rojstvo novozavezne cerkve, Judje pa so od tedaj ločeni od Boga za 2000 let. Zdaj so duhovno slepi, dokler ne bo načrtovano število poganov vstopilo v Božje kraljestvo. Toda kmalu bodo Judje spet vcepljeni nazaj v Jezusovo žlahtno oljko.
V sedmem biblijskem mesecu tišriju (september/oktober) so trije jesenski prazniki:
5 – Praznik trobent – nobena prerokba o Jezusu se še ni izpolnila na ta praznik. To še pride!
6 – Veliki spravni dan – nobena prerokba o Jezusu se še ni izpolnila na ta praznik. To še pride!
7 – Šotorski praznik – nobena prerokba o Jezusu se še ni izpolnila na ta praznik. To še pride!
Vsi pomladanski prazniki so že imeli svoje izpolnitve. Na dan pashe je bil Jezus križan, v dneh nekvašenega kruha je ležal v grobu, na praznik prvih sadov je vstal od mrtvih in se je pojavil pred Bogom kot prvina žetve človeštva. Na Binkošti je Jezus poslal Cerkvi Svetega Duha. Rojena je bila novozavezna cerkev in je bila odeta v moč z višave.
Jesenski prazniki pa do sedaj še niso imeli pomembnih izpolnitev in so torej za nas danes preroški. Pomladanski so zaradi izpolnitve prerokb o Jezusu kristjanom še kar poznani, toda jesenski so za večino kristjanov neznanka, prav zato, ker še ni bilo izpolnitev. Nekateri kristjani imajo Jezusa še pribitega na križu in so se tam ustavili. Drugi vzklikajo: »Vstal je!« in so doživeli binkoštno izkušnjo in so se ustavili tam. Toda Bog noče, da se ustavimo in živimo v preteklih izkušnjah, ampak želi, da gremo z Njim naprej. Prvič je Jezus prišel kot trpeči služabnik, toda prihaja novo obdobje. Jezus bo kmalu prišel kot mogočen kralj, Božji veliki duhovnik in sodnik. Pregnal bo hudiča in uvedel Božje kraljestvo in Božjo voljo na Zemlji in pravičnost v vsem stvarstvu.
Do potankosti bo izpolnil vse tri jesenske praznike. V času prvega prihoda so bili veliki dogodki natančno v dneh pomladanskih praznikov. Podobno bomo priča velikim izpolnitvam natančno v dneh jesenskih praznikov. Božja preroška ura je brezhibna in do sekunde natančna. Jesenski prazniki se zanesljivo tičejo DRUGEGA JEZUSOVEGA PRIHODA. Vsak dogodek se bo zgodil v točno določenem času in noben hudič ne more spremeniti, kar je Bog odredil. Spomladanski prazniki so močno spremenili svet pred 2000 leti, jesenski pa ga bodo še bolj v bližnji prihodnosti. Prihaja legitimen, zakonit kralj Jezus, nelegitimen vladar tega sveta pa, ki si je protizakonito prilastil Zemljo, da jo pretresa in uničuje, bo odšel v zanj pripravljen zapor in pozneje v večno pogubo.
PRAZNIK TROBENT - ROSH HASHANAH (29. sept. 2011; 17. sept. 2012)
Praznik trobent je s trobentanjem naznanjal začetek sedmega meseca, meseca jesenskih biblijskih praznikov ob koncu žetvene sezone. To je sedmi, »sobotni«, mesec počitka po napornih setvah in žetvah. Trobente so oznanile ta praznik in tudi prihajajoča dva. Ko bo prišel dan izpolnitev ob času konca, bo trobentanje mogočnega angela oznanilo skorajšnji prihod Jezusa kot kralja velike moči in slave.
Mnogi se strinjajo, da se bo na ta dan ob donenju poslednje trobente Jezus pojavil na nebu. Na ta praznik bodo mrtvi vstali, živi pa bodo vznešeni v nebo in se bodo pridružili Jezusu.
LEVITIK 23:24 Prvi dan sedmega meseca vam bodi slovesen dan počitka, spomin s trobentanjem (z veselim vzklikanjem).
Trobentanje je bilo v izraelskem narodu način komunikacije. Ko jih je Mojzes vodil skozi puščavo, jim je trobenta naznanila ukaz za odhod naprej. Trobenta je oznanjala sovražnikov prihod, vojno ali ukaz za napad. S trobento so sklicevali skupaj starešine ali vse ljudstvo. Trobenta je bila namenjena takojšnji množični komunikaciji. S trobento so oznanili tudi nove lune oz. začetek novega lunarnega meseca ter biblijske praznike. Letos je mlaj 16. septembra, nova luna pa se bo kot tanek 'noht' pojavila na vzhodnem nebu 17. septembra zvečer in naznanila začetek 7. biblijskega meseca in praznik trobent na prvi dan – 17. septembra 2012.
V Bibliji zasledimo, da tudi Bog uporablja mogočne angele, ki na ukaz v točno določenem trenutku s trobentanjem naznanijo pomembna Božja dejanja oz. posege nebes na Zemlji.
Knjiga Razodetje od 8. do 11. poglavja opisuje sedem trobent in velike dogodke, ki razodevajo Božjo jezo nad grešnim človeštvom. Sedma oz. zadnja trobenta bo oznanila dan, ko bo Jezus Kristus uradno prevzel oblast in kraljevanje na Zemlji. To se bo zelo verjetno zgodilo na praznik trobent. Hudič pa bo izgubil oblast, zvezan bo z verigami in pregnan z Zemlje, da ne bo več zapeljeval narodov.
RAZODETJE 11:15 Zatrobil je sedmi angel in v nebesih so zadoneli močni glasovi ter govorili: »Nad svetom je zakraljeval naš Gospod in njegov Mesija (Kristus): kraljeval bo na veke vekov.«
Na praznik trobent se bo Jezus ob mogočnem zvoku trobente pojavil na nebu in mrtvi bodo vstali iz grobov in bodo dobili nebeška neumrljiva telesa. Živi bodo v hipu spremenjeni in bodo tudi 'oblekli' nova nesmrtna telesa, vzeti bodo k Jezusu v nebo skupaj z vstalimi. To bo glavno vstajenje/vznešenje vernikov, katerih imena so zapisana v knjigi življenja. Ob koncu žetve človeštva bo to konec obdobja novozavezne cerkve.
1. KORINČANOM 15:51 Glejte, skrivnost vam povem: vsi ne bomo zaspali (umrli), vsi pa bomo spremenjeni, 52 hipoma, kakor bi trenil z očesom, ob glasu poslednje trobente. Zadonela bo namreč in mrtvi bodo vstali nepropadljivi in mi bomo spremenjeni. 53 Kajti to, kar je propadljivo, si mora obleči nepropadljivost, in kar je umrljivo, obleči neumrljivost.
Podobno opisuje tudi Matej v 24. poglavju. Jezus se bo pojavil na nebu, mrtvi bodo vstali, angeli pa bodo zbrali vse spreobrnjene, s Svetim Duhom napolnjene kristjane, ki so delali in živeli po Božji volji. Vsi bodo pridruženi Jezusu in se bodo pojavili pred njegovim Bema sodnim prestolom, da prejmejo nagrado in nebeški položaj za svoj trud.
MATEJ 24: 30 Tedaj se bo pojavilo na nebu znamenje Sina človekovega in tolkli se bodo po prsih vsi rodovi na Zemlji. (Ne bodo hoteli, da jim Jezus vlada.) Videli bodo Sina človekovega priti na oblakih neba z močjo in veliko slavo. 31 Poslal bo svoje angele ob močnem donenju trobente in zbrali bodo njegove izvoljene (po vsem svetu razgnane Izraelce – Matej 10:5,6) od štirih vetrov, od konca do konca neba.«
O velikem dogodku, ko bo Jezus uradno prejel oblast in kraljevanje Zemlji, in o njegovi pojavitvi na nebu piše tudi prerok Daniel. To se bo zelo verjetno zgodilo na praznik trobent:
DANIEL 7:13 V nočnih videnjih sem gledal: Glej, skupaj z oblaki neba (na oblakih neba) je prihajal nekdo kakor sin človekov; dospel je do Staroletnega (Boga) in privedli so ga predenj. 14 Njemu je bila dana oblast, čast in kraljestvo, in vsa ljudstva, narodi in jeziki so mu služili (kraljeval bo na Zemlji tisoč let). Njegova oblast je večna oblast, ki ne preide, in njegovo kraljestvo, ki ne bo uničeno.
Kristjani, ki zvesto izpolnjujemo Božjo voljo in postave, se bomo srečali z Jezusom v zraku in bomo tudi pred Bema sodnim prestolom prejeli oblast in kraljevanje skupaj z njim. Vsak bo dobil svojo nebeško zadolžitev in odgovornost. Tisoč let bomo pomagali Jezusu vladati na Zemlji.
... 18 in sveti Najvišjega bodo dobili kraljestvo in kraljestvo bodo obdržali na vekomaj in na vekov veke.«
RAZODETJE 2: 26 Kdor zmaga in vztraja do konca v mojih delih, temu bom dal oblast nad narodi; 27 pasel jih bo z železno palico, kakor se drobijo lončene posode. Verniki bomo skupaj z Jezusom prejeli oblast nad upornimi narodi na Zemlji; sprva bo kraljevanje trdo delo, da bo človeštvo sprejelo Jezusa in način življenja po standardih Božje besede.
Torej bo na praznik trobent mogočen angel z močnim donenjem poslednje trobente oznanil svetu prihod Jezusa – Gospoda nad gospodi in kralja nad kralji Zemlje, ki bo prevzel kraljestva sveta in zavladal z železno palico za tisoč let (Razodetje 19:15). Oznanil bo tudi vstajenje mrtvih in vznešenje živih vernikov v nebo in njihovo srečanje z Jezusom.
VELIKI SPRAVNI DAN – YOM KIPPUR 8. oktobra 2011; 26. sept. 2012
LEVITIK 23:27 Deseti dan tega sedmega meseca (tišri) pa je spravni dan; imejte sveti shod, pokorite svoje duše … Ta praznik ni bil praznik veselja, ampak spokoritve, bogaboječnosti in strahu pred Božjo sodbo.
Deset dni med praznikom trobent in velikim spravnim dnevom je bilo za Izraelce obdobje strahu, strahospoštovanja, priprave za ta zanje največji in najbolj spoštovan praznik. To je bil dan posta in pokorjenja duše (Levitik 16). Cel narod se je na ta dan spokoril svojih grehov. V Stari zavezi so bili grehi ljudstva enkrat letno, začasno torej, pokriti z darovanjem živalske krvi. Veliki duhovnik je le enkrat letno z junčjo krvjo vstopil v najsvetejši prostor v templju, kjer je najprej škropil kri po zlatem spravnem pokrovu nad skrinjo zaveze za grehe naroda in njihovo spravo z Bogom.
Potem je vzel dva kozla. Enega je zaklal in kri odnesel v najsvetejše: za grehe ljudstva jo je škropil po spravnem pokrovu nad skrinjo zaveze. Drugemu kozlu, ki so ga imenovali Azazel, pa je položil roki na glavo, priznal hudodelstva naroda in tako simbolično naložil grehe ljudstva kozlu na glavo. Močan mož je potem odpeljal kozla in z njim simbolično vse grehe ljudstva v oddaljen samoten kraj v puščavo in ga je tam spustil. Verjetno je poginil od žeje in lakote ali od divjih zveri.
Prvi kozel, ki je prelil kri za Izraelce, simbolizira Jezusa, ki je prelil kri za odpuščanje grehov vsega človeštva. Drugi kozel pa, ki je bil pogubljen v puščavi, simbolizira hudiča (demoni tavajo po suhih krajih – Matej 12:43). Močni angel ga bo zvezal z verigami in ga vrgel v 'suhe kraje' v brezno in pozneje v ognjeno jezero (Razodetje 20:1-3). Azazel pomeni 'ločitev, popolna odstranitev' in govori o popolni odstranitvi greha in o popolnem delu Jezusove odkupitve človeštva. Verjetno je bil Pavel, ki je to lepo opisal v Hebrejcih:
HEBREJCEM 9:6 Te reči so bile torej urejene takole: v prvi šotor stopajo duhovniki vedno, ko opravljajo bogoslužje, 7 v drugega pa enkrat na leto samo véliki duhovnik, pa ne brez krvi, ki jo daruje zase in za nenamerne (nezavedne) prestopke ljudstva.
8 S tem Sveti Duh kaže, da pot v svetišče še ni odprta, dokler še stoji prvi šotor, 9 kar je podoba za sedanji čas. V njem se namreč darujejo daritve in žrtve, ki pa ne morejo tistega, ki službo opravlja, narediti popolnega (popolnoma pomiriti) v vesti, 10 ker gre le za jedi in pijače in razna umivanja, pač za mesene predpise, ki so veljali do časa preureditve.
11 Nato pa je prišel Kristus kot véliki duhovnik dobrih stvari, ki so se zgodile (Različica: prihodnjih dobrih stvari). Skozi večji in popolnejši šotor, ki ni narejen z rokami, se pravi, ki ni od tega stvarstva, 12 je stopil v svetišče enkrat za vselej, ne s krvjo kozlov in juncev, temveč s svojo krvjo, in dosegel večno odkupljenje. 13 Kajti če škropljenje s krvjo kozlov in volov in juničjim pepelom omadeževane posvečuje, da se jim očisti meso, 14 koliko bolj bo kri Kristusa, ki je po večnem Duhu sam sebe brezmadežnega daroval Bogu, očistila našo vest mrtvih del, da bomo služili živemu Bogu.
V najsvetejšem prostoru templja v Stari zavezi je prebival Bog nad spravnim pokrovom skrinje zaveze. Samo enkrat letno je smel veliki duhovnik vstopiti v Božjo prisotnost s krvjo juncev in kozlov. Lahko bi takoj umrl, če bi bil grešen, kot sta umrla Aronova sinova, ki sta tja vstopila nepooblaščena.
Samo pomislite, kaj je Jezus storil za nas. Ko je umrl in prelil brezgrešno kri za naše grehe, se je v templju zavesa, ki je delila najsvetejši prostor od svetega, pretrgala. Jezus je prav vsakemu verniku odprl pot neposredno v Božjo prisotnost vsak trenutek, vsak dan in ne le enkrat letno. Kakšen privilegij! Noben duhovnik ali prerok ni več posrednik med nami in Bogom. Sami lahko vstopimo v Božjo prisotnost in se družimo z Njim. Jezus nas je naredil za tempelj Svetega Duha. Bog prebiva v nas, v naših srcih in nič več v zgradbi iz kamna! Sveti Duh v nas je garancija, da bomo vstopili v nebesa.
Vsekakor Bog pripravlja veliko izpolnitev novozaveznih prerokb o Jezusu na Veliki spravni dan takoj po času stisk. Simbolika tega praznika v Stari zavezi govori o tem, kakšna izpolnitev naj bi se zgodila v novi zavezi ob času konca. Izraelci bodo ponovno v hudih težavah. Že danes bi jih Iran, kjer hudič močno deluje, in ostali Arabci radi zbrisali z zemljevida. Koliko bolj si bo antikrist, ko pride, prizadeval za izvršitev genocida. To bo »čas stiske za Jakoba« (Jeremija 30:7). Antisemitizem bo hujši, kot je bil Hitlerjev, in v stiskah bosta umrli dve tretjini Judov. Tretjina Judov pa bo šla skozi prečiščevalni ogenj. V armagedonski bitki pa ne bo šlo le za obstoj Izraela, ampak planeta Zemlje. Če Jezus ne bi prišel, uničil antikrista in njegovo vojsko ter ustavil hudičevega uničevanja Zemlje, še posebej Izraela, ne bi preživelo nobeno živo bitje (Matej 24:22).
Judje so zelo trdovratni in Mesijo-Jezusa zavračajo. Ko bodo tik pred uničenjem, ga bodo končno klicali, naj jih reši. Berite Zaharija 13:8,9. Jezus bo prišel, jih obvaroval pred genocidom in jih duhovno odrešil. Njegove noge bodo tedaj stopile na Oljsko goro (Apd. 1:11). Prišel bo med svoje brate, jih obvaroval in obnovil njihov odnos z Bogom.
ZAHARIJA 12:8 Tisti dan bo GOSPOD ščit jeruzalemskim prebivalcem: najslabotnejši med njimi bo tisti dan kakor David in Davidova hiša bo kakor Bog, kakor GOSPODOV angel pred njimi. 9 Tisti dan bom iskal vse narode, ki prihajajo nad Jeruzalem, da jih pokončam.
Končno ga bodo prepoznali in ves narod bo odrešen (Rimljanom 11:26,27). Vzdignilo se bo veliko spokorjenje in žalovanje celotnega naroda v Jeruzalemu, ker bodo Judje spoznali, kako so se ves ta čas upirali Bogu. Jezusovega prvega prihoda pred 2000 leti kot narod niso prepoznali in so ga prav oni dali križati in prebosti. Ta izpolnitev - spreobrnitev Izrelskega naroda k Bogu se bo zanesljivo zgodila, zelo verjetno na Veliki spravni dan. Ker je to dan sodbe, je možna izpolnitev tudi, da bo tega dne močni angel zvezal hudiča v verige in ga odvedel v brezno in ga tam zaklenil za tisoč let. Tako kot je močni mož v Stari zavezi odvedel z grehi obloženega kozla v puščavo. Ko bo novi kralj prišel, bo moral stari kralj, ki si je od Adama prilastil oblast nad Zemljo in je bil že poražen na Kalvariji, ko mu je Jezus »strl glavo«, oditi. Novi kralj se bo skupaj z oslavljenimi svetimi polastil kraljestev sveta in prevzel oblast. Z železno palico (s trdo roko) bo zavladal nad narodi sveta, dokler se ne bodo podredili Božji volji in začeli živeti pravično po Božjih postavah iz Božje besede – Biblije.
DANIEL 7:21 Gledal sem in ta rog (antikrist) se je spustil v boj s svetimi in zmagoval nad njimi (antikrist bo hotel iztrebiti ne le Jude, ampak vse kristjane), 22 dokler ni prišel Staroletni (Bog) in je bila sodba dana svetim Najvišjega. Tako je prišel čas, da so se sveti polastili kraljestva (Božji ljudje z Jezusom na čelu se bodo polastili vseh kraljestev sveta).
ŠOTORSKI PRAZNIK – SUKOT 13 - 21. oktobra 2011; 1 - 9. oktobra 2012
LEVITIK 23:39 Petnajsti dan sedmega meseca, ko pospravite pridelke dežele, praznujte GOSPODOV praznik sedem dni! Prvi dan naj bo slovesen počitek in osmi dan naj bo slovesen počitek. 40 In prvi dan si vzemite sadja žlahtnih dreves, palmovih mladik, vej gostolistnatega drevja in potočnega vrbja in se sedem dni veselite pred GOSPODOM, svojim Bogom!
41 Tako ga obhajajte kot GOSPODOV praznik sedem dni na leto! To naj vam bo večni zakon iz roda v rod. V sedmem mesecu ga praznujte! 42 Sedem dni prebivajte v šotorih; vsi, ki so domačini v Izraelu, naj prebivajo v šotorih, 43 da bodo prihodnji rodovi vedeli, da sem dal Izraelovim sinovom, ko sem jih izpeljal iz egiptovske dežele, prebivati v šotorih! Jaz sem GOSPOD, vaš Bog.
To je praznik veselja in zahvaljevanja Bogu ob koncu žetvene sezone. Poleg praznika opresnikov in binkošti je bil to tretji romarski praznik, ko so se Izraelci morali zbrati v Jeruzalemu. Vsi trije so poljedelski prazniki in se nanašajo na naravno žetev in tudi na žetev človeštva v duhovnem. Še enkrat si poglejmo simboliko žetve v dneh teh treh romarskih praznikov:
Teden opresnikov – takrat je bil požet prvi snop žetve ječmena; ječmen se seje predhodno leto v jeseni in prezimi – duhovno je bil Jezus prvina žetve človeštva. V tem prvem snopu žetve človeštva so bili tudi starozavezni svetniki, ki jih je Jezus odkupil na križu in so vstali iz grobov po Jezusovem vstajenju (Matej 27:52). Jezus jih je rešil iz začasnega kraja za mrtve v podzemlju (Abrahamovo naročje, Luka 16:19-31) in jih povedel v raj v nebesih.
Binkošti – začetek žetve pšenice približno začetek junija – z binkoštmi se je rodila novozavezna cerkev, ki je prešla od Judov med pogane. Takrat se je začela žetev poganov-kristjanov v Božje kašče, ki traja dva tisoč let vse do danes.
Šotorski praznik, imenovan tudi praznik spravila pridelkov – običajno se praznuje med koncem septembra in sredino oktobra, ko je letina že pospravljena. Končni pridelki so predvsem grozdje, olive pa tudi fige. Vse to simbolizira naravni Izrael. Torej šotorski praznik ob Jezusovem drugem prihodu ob času konca bo simboliziral konec žetve človeštva in vcepitev odpadlega Izraela nazaj v žlahtno Božjo oljko (ponovna sprava Izraelcev z Bogom). Čas antikristovih stisk in Božje jeze in sodbe nad hudobnim svetom bo končan. Šotorski praznik je praznik veselja in bo pomenil začetek novega obdobja miru in Božjega tisočletnega kraljestva na Zemlji. Celotno stvarstvo bo vriskalo od veselja.
Knjiga Razodetje govori o končni žetvi Zemlje. Sem spada tudi armagedonska bitka. V času konca in sedemletnih stisk bo ogromno mrtvih, tudi zaradi antikristovega preganjanja Judov in kristjanov:
RAZODETJE 14:14 Pogledal sem in prikazal se je bel oblak in na oblaku je sedèl nekdo, ki je bil podoben Sinu človekovemu (Jezusu). Na glavi je nosil zlat venec, v roki pa oster srp. 15 Iz svetišča je stopil drug angel in z močnim glasom zavpil njemu, ki je sedèl na oblaku: »Zamahni s srpom in požanji, ker je prišla ura žetve, kajti žetev zemlje je dozorela.« 16 Tedaj je on, ki je sedèl na oblaku, zamahnil s srpom po zemlji in zemlja je bila požeta.
17 Iz svetišča v nebesih je nato stopil drug angel, ki je prav tako držal oster srp. 18 Od oltarja pa je stopil še drug angel, ki je imel oblast nad ognjem. Z močnim glasom je zavpil njemu, ki je držal ostri srp, in rekel: »Zamahni s svojim ostrim srpom in oberi grozdje z zemeljske trte, ker so njene jagode dozorele!« 19 Angel je zamahnil s svojim srpom po zemlji in obral zemeljsko trto, grozdje pa je vrgel v veliko stiskalnico Božjega srda. 20 Stiskalnico so tlačili zunaj mesta in iz stiskalnice se je nateklo krvi konjem do uzd tisoč šeststo stadijev daleč naokoli.
Judje so včasih morali (v Jeruzalemu tako praznujejo še danes) postaviti začasne šotore iz palmovih vej, da so se spominjali štiridesetletnega potovanja iz Egipta v Kanaan. V tem je simbolika. Naše bivanje na Zemlji je le začasno in le začasno živimo v teh mesenih umrljivih telesih, oz. kot Pavel pravi – šotorih (2. Korinčanom 5:1). Tudi Jezus je prišel pred dva tisoč leti le začasno bivat – šotorit na zemljo. Janez 1:14 dobesedno pravi, da je Jezus prišel šotorit med nas: In Beseda je postala meso in se naselila (dobesedno ušotorila) med nami.
Izračuni mnogih poznavalcev biblijske kronologije kažejo, da je bil Jezus rojen v oktobru, prav verjetno v dneh šotorskega praznika. Pismo pravi, da so takrat pastirji v Betlehemu še spali zunaj na prostem. Vemo pa, da je decembra tam lahko sneg in ponoči zmrzal , zato pastirji zagotovo ne spijo zunaj. Jezus je že odložil svojo začasno meseno hišo, ko je umrl na križu, ob vstajenju pa je prejel stalno, večno bivališče – neumrljivo hišo z nebes – to je nebeško telo. Nebeška telesa bomo prejeli tudi Božji ljudje ob vstajenju/vznešenju vernikov ob ponovnem prihodu Jezusa. Z njim se bomo srečali v zraku ob poslednji trobenti, zelo verjetno na praznik trobent (1. Korinčanom 15:35-58).
2. KORINČANOM 5:1 Vemo namreč tole: če razpade naša zemeljska hiša (telo), ki je le šotor, imamo v nebesih zgradbo od Boga, hišo, ki je niso naredile roke in je večna.
Na enega od jesenskih praznikov se bo gotovo izpolnila prerokba o ponovnem prihodu Jezusa na Zemljo, ko bo v nebeškem telesu stopil na Oljsko goro. Zavladal bo svetu iz Jeruzalema, kjer bo zgradil milenijski tempelj. Poznavalci biblijskih praznikov se ne strinjajo, na kateri praznik naj bi Jezus prišel. Mislim, da se jih največ nagiba na Veliki spravni dan. Biblija pravi, da ne vemo ne dneva, ne ure Njegovega prihoda. Celo sam Jezus tega ne ve. Nekaj pa je jasno; v Stari zavezi je bil najpomembnejši praznik Veliki spravni dan, v obdobju novozavezne cerkve je pasha (Jezusovo križanje), toda v času milenijskega tisočletnega Jezusovega vladanja iz Jeruzalema bo šotorski praznik zanesljivo najpomembnejši od vseh. Predstavniki vseh narodov sveta bodo morali romati v Jeruzalem in se pokloniti pred kraljem nad kralji – Jezusom. Če bodo uporni in ne bodo hoteli, jih bo Bog kaznoval s sušo in z drugimi nadlogami. Zato bo prav gotovo izredno pomembna Jezusova izpolnitev prav na šotorski praznik. Šotorski praznik bo pomenil začetek milenijskega (tisočletnega) Božjega kraljestva na Zemlji. V dneh tega praznika se bodo zgodile izpolnitve najpomembnejših prerokb, razen Jezusovega križanja in vstajenja seveda.
Poglejmo si v Bibliji! V mileniju bo ta praznik najpomembnejši od sedmih praznikov v spomin na izpolnitve velikih prerokb o Jezusu, ki se bodo zgodile ob času konca našega obdobja! Našemu kaotičnemu in brezbožnemu obdobju bo naredil konec. Začelo se bo novo obdobje, precej spremenjeno, skoraj rajsko, s kraljem Jezusom na čelu. Lev bo jedel slamo in otrok se bo igral nad gadovo luknjo (Izaija 65:25). Praznovanje šotorskega praznika bo obvezno za vse človeštvo, ne le za Izraelce! Ta prerokba v zgodovini še ni bila izpolnjena. Odlomek zanesljivo govori o času po veliki armagedonski bitki, o obdobju tisočletnega Jezusovega vladanja na Zemlji:
ZAHARIJA 14:16 Zgodilo se bo: Vsi preostali iz vseh narodov, ki so prišli nad Jeruzalem (Armagedon – nameravani genocid Judov), bodo iz leta v leto hodili častit Kralja, GOSPODA nad vojskami (Jezusa, ki bo vladal iz Jeruzalema), in praznovat šotorski praznik. 17 Zgodilo se bo: Če katera izmed rodbin dežele (narodi, ki bodo preživeli čas sedemletnih stisk na Zemlji) ne bo hotela prihajati v Jeruzalem častit Kralja, GOSPODA nad vojskami, zanjo ne bo dežja. 18 In če egiptovska rodbina ne vstane in ne pride, ga tudi zanjo ne bo, temveč jo bo zadela nadloga, s katero GOSPOD udarja narode, ki ne prihajajo obhajat šotorskega praznika: 19 to bo kazen za greh Egipta in kazen za greh vseh narodov, ki ne bodo prihajali obhajat šotorskega praznika. Ljudje in narodi, ki bodo neposlušni Bogu in se ne bodo hoteli iti priklonit Jezusu v Jeruzalem NA ŠOTORSKI PRAZNIK, bodo kaznovani s sušo in nadlogami. Očitno bo to najbolj praznovan romarski praznik v času tisočletne Jezusove vladavine na Zemlji, ki prihaja. Pričakujmo veliko Jezusovo izpolnitev v tednu šotorskega praznika ob času konca.
Biblija nam torej tudi skozi praznike govori, da se nam bliža drugi Jezusov prihod in s tem boljši, prenovljen svet. Zato ne obupujmo ob stiskah, ki so okrog nas. Bog ima pripravljene velike stvari za človeštvo, za vse, ki ga ljubimo in pričakujemo Njegov prihod. Proučevanje jesenskih biblijskih praznikov bi moralo prebuditi speče kristjane, da bomo pripravili sebe in druge okrog nas za ponovni prihod našega kralja Jezusa. Maranata, Jezus, komaj čakamo, da prideš!
Ni komentarjev:
Objavite komentar