NAPAČNO PRIJATELJSTVO

NAPAČNO PRIJATELJSTVO

PRAVIČNI KRALJ JOZAFAT IN HUDOBNI KRALJ AHAB

2. Kroniška knjiga 17, 18, 19, 21, 22. poglavje

            Biblija veliko govori o prijateljstvih in v njej najdemo veliko poučnih zgodb o dobrih, spodbudnih prijateljstvih, pa tudi o slabih, ki so pripeljala posameznike na napačno pot. Bog se zelo zanima, s kakšnimi prijatelji smo obdani. Želi, da imamo dobre prijatelje, ki nam bodo v blagoslov, spodbudo in duhovno izgradnjo. Želi pa tudi, da se oddaljimo od nekaterih hudobnih prijateljev, ki slabo vplivajo na nas in jih hudič lahko uporabi, da nas uniči. Bog je v dobrem oz. pobožnem smislu ljubosumen na nas in na Sv. Duha v nas. Podobno kot moramo biti starši ljubosumni na svoje otroke, da jim ne dovolimo druženja s takimi, ki kradejo, lažejo, se pretepajo in so še kako drugače pokvarjeni.

Nekaterim prijateljem se moramo naučiti reči »NE«. Poglejmo si zgodbo dobrega in pravičnega judovskega kralja Jozafata, kako ga je hudič zapeljal na napačno pot, ker je poznal in izkoristil njegove slabosti. Jozafat nikoli ni rekel »NE«, čeprav je dobro poznal Božjo besedo. Vedel je, kaj je v Božjih očeh prav in kaj ni, a je kljub temu ravnal bedasto in proti Božji volji. Posledice so bile uničujoče zanj in katastrofalne za več generacij njegovih potomcev. Hudobnim prijateljem se naučimo reči »NE« in tudi v prid našim otrokom, da ne bodo še naslednje generacije trpele zaradi naših napak.

            2. Kroniška knjiga, 17. Poglavje, govori same dobre stvari o kralju Jozafatu. Vemo, da je pod vodstvom Savla, Davida in Salomona enotno kraljestvo Izrael kasneje razpadlo zaradi Salomonovih grehov in malikovanja. Poročil je namreč mnogo tujk s tujo vero, ki so vplivale nanj, da je daroval drugim bogovom. Tako je nastalo severno kraljestvo Izrael s prestolnico Samarijo in južno kraljestvo Juda z Jeruzalemom. Jozafat je vladal Judom v Jeruzalemu. V njegovem času je Ahab vladal Izraelu iz Samarije. Ahab je poročil zelo hudobno ženo Jezabelo, hči sidonskega kralja, ki je častila lažnega boga Baala. Bila je orodje hudiča in se je tega zavedala. Po njej se še danes imenuje duh, po katerem se hudič trudi uničiti Božje ljudi in delo – duh Jezabele. V Izraelu je pomorila skoraj vse Božje preroke in iztrebila vse, kar je bilo Božjega. Tudi na moža Ahaba je vplivala, da je postal najbolj hudoben kralj med Izraelskimi kralji. Biblija pravi o njem:

1. KNJIGA KRALJEV 16:33 Aháb je napravil tudi ašero (lesena podoba boginje – kraljice nebes) in storil še marsikaj, s čimer je GOSPODA, Izraelovega Boga, jezil bolj ko vsi Izraelovi kralji pred njim.

            Jezabeli ni bilo dovolj, da je zavedla ves Izrael v greh in malikovanje tujih bogov, stran od pravega Boga. Zavedala se je hudičevega načrta, da uniči še Judovo kraljestvo in tudi tam uvede lažno religijo in je premeteno izpeljala tudi to. Naličila je svojo hčer Atalijo in uporabila vse njene ženske čare, da je zapeljala naivnega Jozafatovega sina Jorama in kasneje še očeta Jozafata, da je privolil v to poroko. Načrt je deloval in zaradi Jezabelinega satanskega delovanja se je pozneje zgodilo veliko katastrof v Judovem kraljestvu. Z napačnim sinovim zakonskim jarmom je kralj Jozafat padel pod nenehen hudoben vpliv Ahabe in Jezabele. Delovala sta iz Samarije skozi hčer Atalijo, ki je živela v Jeruzalemu v judovskem kraljestvu. Bog je šele po treh generacijah končno razrešil nemogoče okoliščine in iztrebil hudoben satanov zarod in njegovo gnezdo v Jeruzalemu, da ni več vladalo Judovemu kraljestvu.

Svojemu sinu je Jozafat dovolil, da se je poročil z zelo hudobno Ahabovo hčerjo Atalijo, čeprav vsa Biblija ostro uči, naj ne bomo v neenakovrednem jarmu s hudobnimi in nevernimi in naj se ločimo od posvetnega načina življenja (berite 2. Korinčanom 6:14,15). Jozafat je sklenil ne le prijateljstvo z brezbožnim kraljem, ampak tudi sorodstveni jarem in je s tem Boga razjezil. Sklenil je kompromis in naredil veliko napačnega, ker sicer ne bi, če bi v začetku rekel »NE« in zavrnil takšno prijateljstvo in sorodstvo. To ga je skoraj stalo življenja. Dovolil je zlu, da je vstopilo v njegovo pravično kraljestvo. Ta hudičev in Jezabelin načrt je skoraj uničil Davidov kraljevski rodovnik, po katerem je bil rojen Odrešenik Jezus Kristus. Hudič se je večkrat trudil uničiti rodovnik Božjih izbranih ljudi vere. Več o tem pozneje.

            Judov kralj Jozafat je bil do takrat pravičen in zelo uspešen, ker je hodil z Bogom. Tudi ves narod je vodil, da so hodili z Bogom in ga poznali. Po deželi je odstranil malike in napačne verske običaje lažnih bogov. Po vsej deželi je uvedel versko izobraževanje. Bog jih je blagoslavljal in jim naklonil mir pred sovražnimi narodi. Jozafat je postal mogočen in premožen, ker je izpolnjeval Božjo voljo in postave. Bog jim je bil naklonjen in jih je obilo blagoslovil. Toda pozneje se je judov kralj odločal napak in je Božji blagoslov izgubil. Biblija pravi:

2. Kroniška knjiga 18:1 Józafat je bil zelo bogat in slaven, pa je vendar stopil v svaštvo z Ahábom.

            Ahab je imel sovražnike. Najbrž je bil poln sovraštva, jeze in grenkobe, kar ga je gnalo, da je hotel napasti Ramot Gilead v Aramu (Sirija) na drugi strani Jordana. In Ahab je potegnil še Jozafata v svoje težave. Jozafat bi ga lahko zavrnil, pa je zavestno vstopil v težave, ki si jih je nakopal Ahab s svojim početjem. Moral bi mu reči: »NE«!

2. verz: Čez nekaj let je šel k Ahábu v Samarijo. Zanj in za ljudi, ki so bili z njim, je Aháb zaklal obilo drobnice in volov in ga nagovarjal (premotil – ekum.), da bi šel nad Ramót Gileád. Prepričal ga je. Počastil ga je in mu naredil veliko gostijo, morda ob vinu za boljšo voljo. New Living prevod Biblije pravi, da ga je izvabil, zapeljal. NIV angleški prevod pravi, da ga je prepričal pod pritiskom. Zgleda, da je imel Jozafat bolj mehko srce in je podlegel Ahabovim pritiskom in mu ni zmogel reči »NE«.

3. verz:  Izraelov kralj Aháb je rekel Judovemu kralju Józafatu: »Boš šel z mano nad Ramót Gileád?« Rekel mu je: »Jaz sem kakor ti, moje ljudstvo je kakor tvoje ljudstvo, s teboj bomo v boju.«

            Ahab se ni imel namena spreobrniti in spokoriti svojih grehov. Ali imamo tudi mi take prijatelje? Če je prijatelj iskren, nas prosi za pomoč in se želi poboljšati in hoditi z Bogom, takrat je klic nas kristjanov, da se lotimo njegovih težav in mu pomagamo z molitvijo, s svetovanjem in praktično tam, kjer je zabredel. Če pa je nekdo poln sovraštva, maščevanja, jeze in grenkobe in se ne misli spremeniti, vsekakor ne bomo vstopili v njegove probleme, da bi mu pomagali, kot je storil pravični Jozafat. V takem 'prijateljskem' jarmu zabredemo in utonemo skupaj z njim in si nakopljemo Božjo jezo, ker sodelujemo v grehih hudobnega prijatelja. Prav to se je zgodilo Jozafatu.

            Kaj je rekel Bog Jozafatu po preroku Jehuju:

2. Kroniška knjiga 19:2 Tedaj je stopil predenj videc Jehú, Hananijev sin, in mu rekel: »Ali moraš pomagati krivičnežu in ljubiti tiste, ki sovražijo GOSPODA? Zaradi tega je nad teboj GOSPODOV gnev.« (jeza)

            Namen Biblije je, da se učimo Božjih poti in postav in da se, namesto na svojih, učimo na napakah drugih. Bodimo pazljivi, ker hitro lahko zaidemo v napačno družbo in prijateljstva. Ne vstopajmo v kakršenkoli jarem skupaj s takimi, ki so krivični in sovražijo Gospoda. Jozafat je že imel Mojzesove knjige in psalme prednika Davida in jih je zagotovo poznal, vendar se ni ravnal po njih:

PSALM 1:1 Blagor človeku, ki ne hodi po nasvetu krivičnih, ne stopa na pot grešnikov in ne poseda v družbi porogljivcev, 2 temveč se veseli v GOSPODOVI postavi in premišljuje njegovo postavo podnevi in ponoči.

            Drugi verz je izpolnjeval, dokler ni bil v jarmu z Ahabom, toda zaradi svojih očitnih slabosti je hodil skupaj z grešnikom in se ravnal po njegovih nasvetih in željah. Posedal je v družbi porogljivca, ki se ni menil za Božjo pravičnost.

JAKOB 4:4 Prešuštnice, ali ne veste, da je prijateljstvo s svetom sovraštvo do Boga? Kdor hoče biti prijatelj sveta, postane Božji sovražnik. Pravični Jozafat je zaradi jarma z Ahabom postal Božji sovražnik.

Brez molitve in iskanja Božje volje je privolil, da se bo Ahabu pridružil v vojni. To ni bila Božja volja! Bog mu je pomagal, ker je bil pravičen kralj in je naredil veliko dobrega v Judu. Nadnaravno je moral posredovati, da ga je rešil zanesljive smrti v boju.

Jozafat ni poslušal Božjega preroka. Po eni strani je hotel slišati Božjo voljo in je dal sklicati preroke, toda v srcu je že sklenil, da bo šel z Ahabom v boj in ni prisluhnil prerokovim besedam. Ahab je sklical 400 lažnih Baalovih prerokov, ki so mu vedno prerokovali dobro, to, kar je pač hotel slišati (2. Kroniška 18:4). Vsi so se strinjali in so mu prerokovali zmago in uspeh. Večina bi rekla: »Oh, vsi se pa res ne morejo motiti.« A Bog je velikokrat imel le enega človeka, vsi drugi pa so se motili: Noe, Elija, Janez Krstnik itd.

Največje cerkve po svetu so lahko zavedene, ne nudijo ljudem odrešenja in smo lahko pogubljeni v njihovi sredi. Standard je Božja beseda in prisotnost Sv. Duha in ne koliko ljudi hodi v neko cerkev. Mnoge cerkve in mnogi ljudje danes tudi hočejo slišati le dobro in zmanipulirajo pastorje, preroke in pridigarje, da jim govorijo to, kar njim ugaja. Nočejo slišati, da obstaja pekel in da bo Bog v svoji pravičnosti kaznoval njihov greh, če se ne bodo spokorili. Bog je tudi od Ahaba hotel, da se spokori grehov in bi mu potem res lahko prerokoval dobro.

Jozafat je hotel slišati besedo pravega Božjega preroka. Pripeljali so Miha in ga hoteli zmanipulirati, naj govori le dobro (v. 12-22). Odposlanec, ki je šel klicat Miha, mu je govoril in rekel: »Glej, preroki so kralju soglasno napovedali uspeh (db. govorili dobro). Naj bo tudi tvoja beseda kakor katerega izmed njih; napovej uspeh!« (v.12) Sprva mu je zaradi pritiska Miha res govoril dobro. Ahab je točno vedel, da ne govori resnice.

Na koncu je le povedal resnico. Ahab bo ubit, vojska bo poražena in se bo razkropila kot ovce brez pastirja. Glas večine je prevladal in ne Ahab ne Jozafat nista upoštevala besede Božjega preroka. Šli so v boj, doživeli polom in vse, kar je rekel Božji prerok. Lažni duh je dobro opravil svoje delo! Kdor živi grešno in proti Božji volji, je lahka tarča varljivih duhov. Tukaj pa vidimo, da je bil zaveden celo pobožen mož, ker ni čuval svojega srca.

Jozafat je komaj ubežal smrti. Ni delal po Božji volji in to je bilo opozorilo. Čeprav je poslušal lažne duhove, mu je bil Bog milosten in ga je obvaroval smrti. Pred bojem bi se moral oddvojiti na samo, proč od vpliva množice. Bog bi mu potrdil prerokove besede in bi ga vodil drugače. Prej je bil vzoren, popoln in Bogu všečen kralj, nenadoma pa ga je slaba družba zavedla v napačno ravnanje. Kdo ve, kakšni so bili Jozafatovi motivi, verjetno pa predvsem Ahababovi in Jezabelini pritiski, da je tako ravnal. Politične ali morda materialne koristi? Vsekakor ga je nekaj premotilo, da je pozabil, da bi moral biti odvisen od Boga in ne od ljudi.

Vpliv napačnih prijateljev, tudi brezbožno okolje, nas potegne v napačne odločitve. Če si sam v takšnem okolju, boš težko stal na resnici. Glas posvetnih 'prijateljev' bo močnejši od Božje besede. Hudič je pregovoril že Evo v rajskem vrtu: »Ali je Bog res tako rekel? …«

            Ali je bil Ahab res prijatelj Jozafata? Zgleda da ne. Ko so šli v boj, je sebe prikril in se je oblekel v navadna oblačila, Jozafata pa je dal obleči v kraljevska oblačila (v. 28-34). S tem je bil Jozafat zelo opazen, kot vaba. Vsi sovražni vojaki so se namesto za Ahabom takoj vsuli za njim, da bi ga pokončali. Bog mu je pomagal in ga rešil zanesljive smrti. Ahab pa je bil neopažen v običajni vojaški opremi. Ubila ga je zablodela puščica.

            Po Ahabovi smrti se je Jozafat vrnil domov v Jeruzalem, kjer ga je srečal prerok Jehu:

2. KRONIŠKA 19:1 Judov kralj Józafat pa se je v miru vrnil domov v Jeruzalem. 2 Tedaj je stopil predenj videc Jehú, Hananijev sin, in mu rekel: »Ali moraš pomagati krivičnežu in ljubiti tiste, ki sovražijo GOSPODA? Zaradi tega je nad teboj GOSPODOV gnev. 3 Vendar se je na tebi le našlo nekaj dobrega: odpravil si namreč ašere iz dežele in pripravil srce, da bi iskal Boga.«

Po Ahabovi smrti, ko ob njem ni bilo hudobnih prijateljev, je ponovno postal vzoren kralj. Iskal je Boga in nadaljeval z duhovno prenovo in reformami v Judu. Postavil je sodnike in duhovnike, da so razsojali med ljudstvom in jih učili bogaboječnosti. Spet je opravljal odlično delo (2. Kroniška knjiga, 19. poglavje). Bog se je boril zanj in za ljudstvo proti sovražnikom in so zmagovali.

Toda proti koncu svojega kraljevanja je spet ponovil enako napako kot prej, tokrat v prijateljskem jarmu z Ahabovim hudobnim sinom Ahazjajem, bratom snahe Atalije. Te sorodniške vezi so ga spet vodile v sodelovanje z Ahabovo hišo in s tem v greh. Spet se je Bog obrnil proti njemu.

2. KRONIŠKA 20:35  Potem se je Judov kralj Józafat povezal z Izraelovim kraljem Ahazjájem; ta je bil krivičen v svojem ravnanju. 36 Pridružil se mu je pri izdelavi ladij, ki naj bi plule v Taršíš; ladje sta izdelala v Ecjón Geberju. 37 Dodavájev sin Eliézer iz Maréše pa je tako prerokoval zoper Józafata: »Ker si se povezal z Ahazjájem, bo GOSPOD uničil tvoje delo!« In res so se ladje razbile in niso mogle v Taršíš.

Kljub vsemu ga je v 32. verzu Bog pohvalil, da je delal, kar je prav v Gospodovih očeh. Kakšna škoda, da se je zapletel v napačna prijateljstva in sorodstvo. Bil bi eden boljših judovih kraljev. Njegove napake so bile usodne za naslednje generacije in le malo je manjkalo pa bi propadlo kraljestvo in Jezusova rodovna linija bi bila uničena. Bog je končno ustavil satanovo delovanje in načrte, da je Judovo kraljestvo obvaroval pred propadom.

2. KRONIŠKA 21:1 Józafat je legel k svojim očetom in bil pokopan pri svojih očetih v Davidovem mestu. Namesto njega je postal kralj njegov sin Jorám. 2 Ta je imel brate, Józafatove sinove: Azarjája, Jehiéla, Zeharjája, Azarjája, Mihaela in Šefatjája; vsi ti so bili sinovi Judovega kralja Józafata.

4 Ko je Jorám prevzel kraljevo oblast za svojim očetom in se utrdil, je z mečem pomoril vse svoje brate, pa še nekaj Izraelovih knezov. To je bilo očitno delo duha, v katerem je prej delovala od Boga obsojena Atalijina mati Jezabela. Skozi hudobno hčer Ataljo, tudi častilko lažnega boga Baala, je deloval isti duh, in je napeljala moža Jorama k tem morilskim dejanjem.

6 Hodil je po poti Izraelovih kraljev, kakor je počela Ahábova hiša; imel je namreč Ahábovo hčer (Atalijo) za ženo. Delal je, kar je hudo v GOSPODOVIH očeh. 7 Vendar GOSPOD ni hotel uničiti Davidove hiše zaradi zaveze, ki jo je bil sklenil z Davidom, in ker je obljubil, da bo njemu in njegovim sinovom dal svetilko za vse dni. To pomeni, da bo vedno nekdo iz Davidovega rodu na voljo, da bo vladal v Judovem kraljestvu.

            Joram je v južnem Judovem kraljestvu vladal po vzoru Izraelovih kraljev - hudobno in neuspešno. Sovražniki so jim odnesli veliko imetja. Bog ga je udaril z boleznijo in je umrl v hudem trpljenju, ne da bi kdo žaloval za njim.

Namesto njega je zavladal njegov najmlajši sin Ahazjaja. Kot je prej manipulirala moža Jorama k hudobnim dejanjem, je kraljica-mati Atalija pod vplivom duha Jezabele kot hudičevo orodje vladala preko sina. Svetovalci so mu bili njeni hudobni sorodniki iz Ahabove hiše v severnem kraljestvu Izrael (v. 4). Zato so bila tudi Ahazjajeva dela hudobna. Vse to so sadovi oz. dediščina napak in napačnih prijateljstev kralja Jozafata, ki so drago stale tudi njegove potomce!!!

        Zaradi hudobnih del in sodelovanja z Ahabovo hišo je Bog preko Jehuja usmrtil Ahazjaja. Ko je Atalija videla, da je njen sin mrtev, je takoj dala pomoriti vse njegove sinove in si je proti Božjim odredbam sama prilastila oblast. Ni bila potomec kralja Davida in ni imela pravice do prestola! To je bil drugi poizkus uničenja Jezusovega rodu. Toda Bog je posredoval. Jošéba, kraljeva hči (Ahazjajeva sestra), pa je vzela Ahazjájevega sina Joáša, ga kradoma odnesla izmed kraljevih sinov, ko so bili na tem, da bodo usmrčeni, in ga z dojiljo vred odvedla v spalnico (v. 11). Rešila je kraljevega naslednika, Davidovega potomca, ki je bil še dojenček in še ni mogel vladati. Atalija je hudobno vladala in širila čaščenje Baala šest let. Njene oblasti ni maral nihče.

        Po šestih letih v skrivališču je Joaš po zakonu že lahko postal kralj. Duhovnik Jojada je zbral stotnike, Levite, Judovce. Organizirali so zaroto. Joaša so uradno, z velikim veseljem pomazilili za kralja. Nato so stotniki usmrtili Atalijo in začeli uničevati vse delo, ki ga je hudič zasejal v judovem kraljestvu. Uničili so Baalovo hišo, oltarje, duhovnike in postavili v službo v Božje svetišče levite, ki so spet začeli z daritvami in žrtvovanji Bogu.

            Rak, ki ga je preko Jozafatovih slabosti zasejal hudič, je bil končno izrezan. Več generacij je cel narod trpel zaradi njegovih napak in slabosti – napačnih prijateljstev in zakonskega jarma. Zaradi napačnih ljudi na prestolu niso mogli služiti Bogu in živeti po Njegovi volji. Bog je imel veliko dela, da je spet napravil red.

Bog ni dovolil hudiču, da bi uničil Davidovo kraljestvo, prestol in kraljeve potomce. Davidu je dal obljubo, da bodo njegovi potomci vladali na njegovem prestolu in njegov načrt je bil, da bo po tej rodovni liniji rojen Odrešenik sveta Jezus Kristus!

Tudi hudič je vse to vedel in se je trudil uničiti Božje načrte. Po Joramu je pomoril vse, ki so imeli možnost vladati, potem je po Ataliji pomoril vse, razen enega, ki bi lahko sedeli na prestolu. Na vsak način je hotel uničiti rodovno linijo, po kateri bi bil rojen Jezus. Vemo pa tudi, da je hudič po kralju Herodu pobil v Betlehemu vse dečke stare od nič do dveh let, ko je od modrecev z vzhoda izvedel, da se je tam rodil Mesija in kralj Jezus (Matej 2:16). Ni mu uspelo in Jezus je živel in uspešno opravil svoje poslanstvo. Na križu je premagal hudiča in smrt, svetu pa je podaril odrešenje, spravo z Bogom in večno življenje. Hudič je že poražen, čeprav svet še trpi zaradi njegovega delovanja. Kmalu bo onemogočen, zvezan in vržen v brezno brez dna za 1000 let do končne sodbe.

Ali želite prejeti Božje odpuščanje za vaše grehe, odrešenje in spravo z našim nebeškim Očetom? Želite vzpostaviti osebni odnos s svojim Stvarnikom in ga intimno spoznati? Prejeli boste večno življenje skupaj z Jezusom v nebesih, kjer ni več solza in bolečin. Molite:

MOLITEV ODREŠENJA

Molite glasno in iskreno:

“Dragi Oče v nebesih, v imenu Jezusa Kristusa kličem k tebi, ker nočem biti pogubljen z grešnim svetom v peklu. Rad bi prejel odrešenje in večno življenje v nebeškem kraljestvu.

            Hvala ti, Oče, da si žrtvoval svojega sina Jezusa Kristusa na križu, da je umrl in prelil kri za moje grehe in da si ga obudil od mrtvih in sedi na prestolu v nebesih. 

            Gospod, zavedam se svojih grehov in jih obžalujem. Prosim te, odpusti mi jih in me popolnoma očisti v Jezusovi krvi. Prosim, osvobodi me vseh hudičevih spon. Molim tudi, da me obvaruješ napačnih prijateljskih zvez.

            Jezus, prosim, vstopi v moje srce in postani Gospod mojega življenja. Napolni me s Svetim Duhom in me vodi po poti pravičnosti.

            Hvala ti, Oče, da sem postal Božji otrok. Hvala, da si me odrešil in me sprejel v Božjo družino. Hvala ti, da sem ponovno rojen in imam večno življenje v nebesih. Hvala ti za Svetega Duha, ki od danes naprej živi v meni. Amen.”

Poiščite si dobro krščansko skupino ali cerkev, ki je utemeljena na Svetem pismu, kjer vas bodo poučili in poskrbeli za vašo duhovno rast. Veseli pa bi bili, če nam sporočite, če ste sprejeli Jezusa v svoje srce, da bomo molili in se veselili skupaj z vami.

Branko Dežman