NE OBRODI IZMAELOV

NE OBRODI IZMAELOV (Del mesa) 

Maj 2017

GALAČANOM 4:21 Povejte mi, vi, ki hočete biti pod postavo: ne slišite, kaj pravi postava? 22 Pisano je namreč, da je Abraham dobil dva sinova, enega od dekle in enega od svobodne. 23 Toda sin, rojen iz dekle, se je rodil po mesu, sin pa, rojen iz svobodne, po obljubi. 24 To je povedano v prispodobi: gre namreč za dve zavezi. Ena izvira s Sinajske gore in rodi za sužnost: takšna je Hagára. 25 Hagára je gora Sinaj, ki je v Arabiji: ta se sklada s sedanjim Jeruzalemom, ki je suženj s svojimi otroki vred. 

26 Oni Jeruzalem, ki je zgoraj, pa je svoboden in ta je naša mati. 27 Pisano je namreč: Razveseli se, nerodovitna, ki ne rodiš; zavriskaj in vzklikni, ki nisi v porodnih bolečinah; zakaj več je otrok zapuščene, kakor tiste, ki ima moža.

28 Vi pa, bratje, ste kakor Izak otroci obljube. 29 In kakor je takrat tisti, ki je bil rojen po mesu, preganjal tistega, ki je bil rojen po duhu, tako se dogaja tudi zdaj. 30 Toda kaj pravi Pismo? Odpôdi deklo in njenega sina, kajti sin dekle ne bo dedoval s sinom svobodne. 31 Zaradi tega, bratje, nismo otroci dekle, temveč svobodne.

Kdor bere Biblijo, pozna Abrahamov življenjepis. Dogodke resničnega življenja Biblija uporablja kot prispodobo. Abrahamovo življenje prikazuje, kako naredimo napako, ko se odločamo po mesu, po človeško in s tem Boga ne upoštevamo pri svojih odločitvah. To povzroči veliko muk nam pa tudi našim družinskim članom in celo naslednjim generacijam. 

Življenje Abrahama nam je tudi vzor, kako ravnati v hoji z Bogom - po Duhu in potrpežljivo čakati na izpolnitev Božjih obljub. Ubogljivost Bogu prinese velik blagoslov nam in našim potomcem, lahko za vso večnost. Prispodoba nam pomaga razumeti tudi življenje v sponah religije (po človeških delih - Izmael) in razodeva duhovno hojo z Bogom v duhovni svobodi po veri in ubogljivosti Bogu (vodstvo po Sv. Duhu – Izak). 

Bog je obljubil Abrahamu sina in obljubo je izpolnil 25 let kasneje.

GENEZA 15:4 … tisti, ki bo prišel iz tebe, bo tvoj dedič.

Abraham je bil star 75 let, ko mu je Bog obljubil sina, dediča, in da bo iz njega naredil velik narod. Žena Sara ni mogla roditi. Ko se 10 let ni nič zgodilo, sta bila vsa zafrustrirana, ker ni bilo dediča. Po Abrahamu naj bi vse podedoval eden od služabnikov. Nato sta vzela stvari v svoje roke in »pomagala« Bogu izpolniti njegovo obljubo. Sara je rekla Abrahamu, staremu 85 let, naj leže z deklo Hagaro iz Egipta (Egipt simbolizira svet, posvetnost. Hagara je bila posvetna ženska.), da jima bo rodila dediča, kar je bilo v tedanji kulturi sprejemljivo in logično. Izmael je bil rojen Abrahamu pri 86-ih. Zanju je bila to sprva videti zmaga, toda Bogu ni bilo všeč. Ni jima rekel, naj to storita. Kako hitro se nam v življenju zdi nekaj prav in logično in rešitev problema, vendar nas v to ni Bog vodil.

Izmael je bil posledica nepotrpežljivosti in človeške logike, ki reši problem po človeško – v naravnem. Izmael ni mogel biti dedič. Po mami Hagari je bil tudi on suženj. Vsak kristjan ima podobne preizkušnje, npr. ko Bog ne pripelje izvoljenca v času, ki ga določi naša nepotrpežljivost, in ukrepamo po svoje in poročimo nekoga, ki ni od Boga – lahko je celo kristjan, pa ni pravi za nas. Veliko podobnih odločitev nam življenje prinese na pot. Zaradi mesene odločitve bomo trpeli in ne bomo obrodili toliko sadov, kot bi jih lahko, in to včasih lahko traja vse življenje. Govorili si bomo: »Oh, ko bi le poslušal …«. Iščimo, čakajmo in odločajmo se za Božje najboljše v življenju. Izmael je sad naših načrtov in naših odločitev. Ko poskušamo narediti nekaj za Boga, uporabimo posvetne ljudi in načine: prav to simbolizira egipčanska dekla Hagara (Egipt = posvetnost). Bog deluje v duhovnem, v večnosti, mi pa ne moremo proizvesti nekaj duhovnega z deli mesa. Abraham je rekel:

GENEZA 17:18 Abraham je rekel Bogu: »O da bi le Izmael živel pred teboj!«

Kaj to pomeni z drugimi besedami? »Bog, uporabi Izmaela pri tvojih načrtih. Njega pomnoži v narode, njegovim potomcem daj to deželo..., naj se po njem rodi Mesija.« Tako ne more biti. Abraham je gledal na trenutne koristi, Bog pa na večnost. 

Po Hagari so bili v Izmaelu egiptovski meseni geni. Abrahamova družina je bila iz drugega testa, kar dokazuje to, da so izbrali ženo Rebeko za Izaka iz Abrahamove rodbine. Človek ne vidi tega, kar vidi Bog. Njegove misli so daleč nad našimi. Bog nikoli ne bo uporabil proizvoda mesa in človeške ideje za svoje načrte. Uporabil bo stvari, katerih duhovni avtor je sam in ne človek. 

Ne glede, kako se trudimo in molimo, da bi Bog blagoslovil in uporabil naše načrte, bo storil po svoje. Abraham je videl samo svoje okoliščine in svoje življenje. Meso je kratkovidno in vidi stvari sebično. Bog pa je obljubil in nadnaravno »rodil« Izaka po svoji milosti ne le v blagoslov Abrahamu, ampak za korist vsega človeštva.

GENEZA 22:18 … in s tvojimi potomci (po Izaku) se bodo blagoslavljali vsi narodi na zemlji, ker si poslušal moj glas.«

Izak je bil očak Izraelcem, ki so in bodo blagoslov vsej zemlji. Izak je bil po rodovni liniji tudi očak Jezusu Kristusu, ki je odrešil človeštvo. Ali bi to lahko bil Izmael? Nikakor! Bog je z Izakom izpolnil svoj načrt in namen za večnost, ne le za par desetletij Abrahamovega življenja. Bog si je izbral Izaka, s katerim je sklenil večno zavezo:

GENEZA 17:21 Svojo zavezo pa bom sklenil z Izakom, ki ti ga bo rodila Sara čez leto dni.« 

Izakovi potomci Izraelci bodo Jezusovi sodelavci na zemlji v Milenijskem kraljestvu. Prerokbe pa grejo še naprej na novo, večno zemljo. Vsak od nas z novim rojstvom vstopi v večno življenje. Vse pomembne mesene in vse duhovne odločitve v našem življenju bodo vplivale – na kaj? Na našo večnost! Pa ne samo na našo. S svojimi sadovi vplivamo na večnost drugih. Zato vse, kar storimo, ne da bi iskali Boga, neodvisno od Boga – je Izmael oz. mesenost, četudi je videti dobro, nam logično in nas reši iz težav. Npr. kralju Savlu in njegovim ljudem se je zdelo dobro, ko so si vzeli vojni plen in najlepšo živino, a so to naredili proti Božji volji. Savel se je tedaj zameril Bogu in izgubil kraljestvo (1 Samuel 15). 

Izmael je nasprotnik Kristusa in Božjega maziljenja. Preprečuje nam uživati Božjo milost in nas ovira pri izpolnitvi Božjih namenov za večnost. Izmael je bil vedno v konfliktu z Izakom, preganjal ga je in se rogal Božjemu delovanju in duhovnim stvarem. Sprave med duhovnim in mesenim ne more biti! Če iščemo kompromis, bomo izgubili Božjo prisotnost. Božja milost je, da Bog postane vse v vsem v našem življenju. Zato je Sara, ki je to čutila, rekla Abrahamu po Duhu: »Naženi deklo in sina mesa!« (Geneza 21:10) In Bog je Abrahamu to potrdil z besedami: »Poslušaj Saro, vse, kar ti poreče!«

Bog noče, da se trudiš meseno izpolniti njegovo voljo in da mu »pomagaš«. Delo v mesu pomeni, da se zanašamo na svojo moč in sposobnosti ne pa na Božjo roko. Ubogajmo Boga, molimo, zaupajmo mu, opravimo svoj del naloge in čakajmo, da bo on storil svoje ob svojem času. Ne dodajajmo ničesar in ne stopimo ven s poti, na katero nas je Bog usmeril.

GENEZA 16:1,2,15 1 Žena Sarája Abramu ni rodila otrok; imela pa je egiptovsko deklo, ki ji je bilo ime Hagára. 2 Sarája je rekla Abramu: »Glej, GOSPOD mi ni dal, da bi rodila. Pojdi k moji dekli! Mogoče bom po njej dobila otroka.« Abram je poslušal Sarájo. 15 Potem je Hagára Abramu rodila sina. Abram je dal sinu, ki ga je rodila Hagára, ime Izmael.

Minilo je še 14 let, njuna telesa sta omrtvela in v naravnem zanju ni bilo več upanja. Ko je bil Abraham star 99 let, ga je Bog ponovno obiskal in mu spet potrdil obljubo o rojstvu dediča, iz katerega bo velik narod. Z njim je naredil zavezo in mu obljubil Kanaansko deželo. Sara je čudežno spočela in rodil se jima je Izak, ko je bil Abraham star 100 let, Sara pa 90. Božja obljuba se je izpolnila. Tudi če je Bog kdaj videti prepozen, ni nikoli prepozen. Ima vse pod nadzorom.

HEBREJCEM 11:11 Po veri je tudi sama Sara, ki je bila neplodna, dobila moč (za rojevanje), da je kljub starosti spočela, saj je bila prepričana, da je zvest tisti, ki je dal obljubo. 12 Zato se je tudi rodila enemu, in to omrtvelemu, tolikšna množica potomcev, kolikor je zvezd na nebu in kakor je brez števila peska na morskem obrežju.

Večji klic ima Bog za nas, bolj ekstremno nas bo preizkušal v potrpežljivosti. Kadar Bog nekaj stori, npr. nekoga ozdravi, zlahka rečemo, da je bilo naključje. Včasih sprva vemo, da je deloval Bog, pozneje pa nas hudič ali ljudje prepričajo, da je bil slučaj. Zato Bog rad počaka, da se zgodijo nemogoče okoliščine kot pri Abrahamu, ko je obema zamrlo telo, in potem je Bog čudežno stopil na prizorišče in naredil neomajen čudež. Nerodovitnost je včasih spravila starše na kolena, da so predali svoje otroke v službo Bogu, takšna je zgodba Samsona, Samuela in Janeza Krstnika.

Vsak kristjan se vsakodnevno bori in odloča med duhovnim ali mesenim. Znajdemo se v slabostih, pritiskih, utrujeni ali bolni in se zlahka odločimo po mesu. Npr. Ezav je v trenutku slabosti prodal prvorojenstvo bratu Jakobu za krožnik leče, kar je pozneje obžaloval. Mnogo takih in drugačnih Izmaelov, to je del mesa, ki so jih sami naredili, kristjanom otežuje življenje. Abraham in Sara sta imela dobre namere. Ne glede, kako dobre motive imamo, ko v mesu proizvedemo Izmaela, se bo to boleče obrnilo proti nam in nam bo stalna težava. Bog Izmaela nikoli ne bo uporabil za svoje duhovne načrte, tako kot Izaka. 

Bog kar naprej preizkuša našo potrpežljivost. Zakaj smo podvrženi skušnjavam, da se odločamo po mesu? Mesena odločitev je sprva vedno videti, kot da bomo rešili problem in nam bo lažje. Lahko pridemo do želenega in se trenutno bolje počutimo. Stvar se nam zdi dobra v naših očeh. Toda sčasoma nam odločitev mesa postane muka, frustracija, trnje in žalost. Čutili bomo, da nekaj ni prav in nam dela škodo. Za duhovno ubogljivost in odločitev pa moramo plačati veliko ceno odrekanja, vzdržljivosti in potrpežljivosti. Nad stvarjo, ki nam jo daje Bog, morda sprva sploh ne bomo navdušeni, toda v toku časa nam bo bolj in bolj pri srcu. Bolj in bolj nam bo v blagoslov in v slavo Bogu. K. Hagin je rekel, da je sprva malo ljubil ženo v primerjavi s tem, kako jo je ljubil čez 50 let. Delo v Duhu ne pomeni popolnega življenja brez bolečin, toda sredi vsega bomo imeli veselje in smeh.  Vemo, da Izak pomeni smeh in odločitev po Božji volji nam tudi prinese radost in mir. Čakati in vztrajati je najbrž zelo boleče, potem pa bomo čutili, da je bila odločitev prava, da je vse na svojem mestu in nam daje življenje.

Kakšne so bile lastnosti Izmaela?

GENEZA 16:11 In GOSPODOV angel ji je rekel: »Glej, spočela si in rodila boš sina; daj mu ime Izmael, kajti GOSPOD te je slišal v tvoji stiski.

12 Ta človek bo pravi divji osel. Njegova roka bo proti vsem in roke vseh proti njemu; nasproti vsem svojim bratom se bo naselil.«

Izak je bil blag Božji otrok in popolnoma drugačen kot Izmael. Jezus Kristus je bil rojen po njegovi rodovni liniji. Ogromna razlika je bila v njunih značajih, sicer Sara ne bi nagnala Izmaela, ko je slabo vplival na Izaka in vso hišo. Izmael je bil divji in njegovi potomci so postali sovražni vsem in vsi so bili proti njim. In sovražen je bil tudi svojemu polbratu in potomcem, Izraelcem od začetka do danes. Arabci so potomci Izmaela in sovražniki Izraelcev in so kot divji osel.

GENEZA 21:9 Ko je Sara nekoč videla sina Egipčanke Hagáre, ki ga je rodila Abrahamu, kako se (Izaku) posmehuje, 10 je rekla Abrahamu: »Naženi to deklo in njenega sina! Kajti sin te dekle ne sme dedovati skupaj z mojim sinom Izakom.«

Sara je čutila, da je Izmael tujek v njihovi družini. Imel je drugačne lastnosti – nepobožne, po materi Hagari. Hagara pooseblja sužnost zakonom Stare zaveze, ki sloni na delih. Sinajska zaveza od vernika zahteva, da uboga in izpolni celoten zakon, da bi bil odrešen (odrešitev po delih). To ni uspelo nikomur, razen Božjemu sinu, ki je edini slavil zmago nad grehom in je pretrgal zaveso greha med nami in Bogom. Božjemu ljudstvu sinajska zaveza ni prinesla življenja in svobode in pod to zavezo niso mogli vstopiti pred Božji prestol v Novem Jeruzalemu. 

Sara pa pooseblja svobodo Nove zaveze v Jezusovi krvi, ki nam je odprla pot v Nebeški Jeruzalem, ki je naša mati. Imamo možnost in svobodo, da stopimo pred Božje obličje. Prešli smo od duhovne smrti k večnemu življenju. Nova zaveza je zaveza milosti in nas ne pogublja, ampak očiščuje naše grehe vsakodnevno, le da iskreno hodimo po Duhu. 

RIMLJANI 8:8 Tisti, ki živijo po mesu, ne morejo biti všeč Bogu. 

Jude v Jezusovem času pooseblja Izmael, ki je bil sin sužnje. Religiozni Judje niso osebno poznali Boga in se niso naslanjali na njegovo vsemogočno roko. Njihova dela so bila mesena, neduhovna. Bili so v sponah religije in legalizma, niso bili dediči in so preganjali sinove svobodne – kristjane, ki smo sodediči z Jezusom.

GALAČANOM 4:24 To je povedano v prispodobi: gre namreč za dve zavezi. Ena izvira s Sinajske gore in rodi za sužnost: takšna je Hagára. 25 Hagára je gora Sinaj, ki je v Arabiji: ta se sklada s sedanjim Jeruzalemom, ki je suženj s svojimi otroki vred. 26 Oni Jeruzalem, ki je zgoraj, pa je svoboden in ta je naša mati.

Izakova zgodba je tudi prispodoba za kristjane danes. Ponovno rojeni, spreobrnjeni kristjani smo otroci obljube in smo dediči Božjega kraljestva. Meseni, religiozni kristjani (Izmael), ki tolerirajo greh in mu sužnjujejo, so duhovno mrtvi in ne morejo biti dediči skupaj z Božjim ljudstvom. Niso ateisti, vedo, da Bog je, toda oni hočejo Boga pod svojimi pogoji. V svojem življenju ne zaupajo Bogu, ampak hočejo svojo voljo. Oni so sužnji mesa in greha, mi pa smo svobodni, osvobojeni vsakih spon in jarmov. Kot je Izmael preganjal Izaka in potomce, tako tudi skozi vso zgodovino religiozni kristjani preganjajo z Duhom izpolnjene Božje ljudi - Izaka. Sara in seveda Abraham sta duhovna starša vseh kristjanov, tudi naša potem, ko Jezus začne bivati v nas.

GALAČANOM 4:28 Vi pa, bratje, ste kakor Izak otroci obljube. 29 In kakor je takrat tisti, ki je bil rojen po mesu, preganjal tistega, ki je bil rojen po duhu, tako se dogaja tudi zdaj. 30 Toda kaj pravi Pismo? Odpôdi deklo in njenega sina, kajti sin dekle ne bo dedoval s sinom svobodne. 31 Zaradi tega, bratje, nismo otroci dekle, temveč svobodne.