JESENSKI BIBLIJSKI PRAZNIKI 2015

JESENSKI BIBLIJSKI PRAZNIKI 2015

November 2015

Praznik trobent je v ponedeljek, 14. septembra (za vse praznike se biblijski dan začne zvečer prejšnjega dne).

Veliki spravni dan je v sredo, 23. septembra.

Šotorski teden traja od ponedeljka, 28. septembra, do ponedeljka, 5. oktobra.

Bog je že v rajskem vrtu ob padcu človeka, ko so z grehom nastopili smrt in druga prekletstva (bolezen, škodljivci, puščave itd.) izdelal načrt za našo odrešitev in obnovo Zemlje nazaj v rajsko stanje. Ta svoj načrt odkupitve in obnove je zapisal v svojih sedem biblijskih praznikov, ki jih vse skupaj najdemo v knjigi Levitik 23, posamezno pa na mnogih mestih v Novi zavezi. Bog sam je sedmi dan počival in človeku je enako zapovedal.

Tako kot se je Bog držal sedmega dne in počival, je njegovo srce tudi v vsakem prazniku. Bog sam praznuje te praznike in so mu zelo dragi. In če so Bogu dragi, koliko bolj bi morali biti tudi nam. Prazniki niso judovski ali starozavezni, ampak so Božji: To so GOSPODOVI prazniki, ob katerih sklicujte svete shode, moji prazniki. (Levitik 23:2) Trije od njih (teden nekvašenega kruha, binkošti, šotorski praznik) so glavni romarski prazniki. Tudi Jezus in apostoli so romali na te praznične dni. V 7. poglavju Janezovega evangelija piše, kako je Jezus šel na šotorski praznik v Jeruzalem. Danes se ne roma, ker v Jeruzalemu ni svetišča. Je pa res, da se množice kristjanov zberejo tam in slavijo Boga ob velikih praznikih. V mileniju, ko bo Jezus vladal Zemlji, pa se bo spet romalo in to obvezno. Narodi, ki ne bodo ubogali, bodo kaznovani (Zaharija 14:16–17).

Hudič sovraži praznike, ker je v njih zapisana preroška resnica in Božji načrt za človeštvo. Potvoril jih je in prekril z babilonsko tradicijo. Bog je zelo natančen in se drži svojih urnikov in odlokov zelo dosledno. Sedem praznikov preroško govori o izpolnitvah dveh prihodov Jezusa na Zemljo. Pomladanske praznike je Jezus izpolnil do dneva in ure natančno. Križan je bil in umrl ob času večerne daritve na dan pashe kot pashalno jagnje, pokopan na dan opresnikov in je vstal na dan prvih sadov takoj po soboti. Na binkošti je izlil Sv. Duha in ustanovil novozavezno cerkev. To je bilo torej v Novi zavezi že izpolnjeno. Tudi Stara zaveza ima svoje izpolnitve pomladanskih praznikov (pashalno jagnje, izhod iz Egipta itd.)

Prazniki nam omogočajo, da bolje razumemo Božje delo in načrte za človeštvo. Če pogledamo, kako je Jezus izpolnil pomladanske praznike, nam postane jasno, da ima Bog pripravljene velike dogodke in izpolnitve tudi v dneh jesenskih praznikov v času konca, ko ponovno pride. Tradicija in poganstvo imata močan vpliv, zato so tudi v krščanskih cerkvah jesenski biblijski prazniki utonili v pozabo ali pa nihče ne ve, kaj z njimi početi. Jezus je rekel, da, ko pride, bo obnovil vse stvari. Med drugim bo obnovil tudi izvirne biblijske praznike, ki jih je Bog zapovedal za vekomaj: To naj vam bo večni zakon iz roda v rod, kjer koli prebivate! (Levitik 23:14)

Jesenski prazniki čakajo preroško izpolnitev ob času konca, ob Jezusovem drugem prihodu. Jezus jih bo do potankosti izpolnil. In če praznike proučujemo, odkrijemo mnoge dragulje, ki jih ima Bog - ne preveč prikrite - za tiste, ki iščejo globlja Božja razodetja. Po naravi praznikov ugotovimo, kakšne izpolnitve lahko pričakujemo na posamezen praznik. Poudariti je treba, da se trije romarski prazniki tičejo poljedelske žetve in spravila pridelkov, v čemer je veliko simbolike. Teden opresnikov/dan prvih sadov zaznamuje začetek žetve ječmena, binkošti zaznamujejo žetev pšenice, šotorski praznik pa spravilo jesenskih pridelkov – grozdja, oliv, granatnih jabolk itd. Kristjani v Božjih očeh simboliziramo pšenico.

Morda se bo kdo vprašal: Ali naj praznujem Biblijske praznike? Ker v Novi zavezi živimo pod milostjo, sredi nevernega sveta, kjer vlada hudič, praznovanje praznikov ni obvezna zapoved. V mileniju, ko pride Jezus, pa bo praznovanje spet obvezno (Zaharija 14:17).  Bogu so prazniki zelo ljubi in v teh dneh vedno dela velike stvari. Prav je, če se spomnimo vsaj glavnih (romarskih) praznikov in se dobimo skupaj na točno pravi dan v prazničnem vzdušju, raziskujemo in učimo te resnice in iščemo Boga. Bog ima na svoje praznike pripravljen poseben praznični blagoslov, ki nam ga želi dati. To sem že velikokrat doživel. Če bomo na praznik pričakovali praznični blagoslov, ga bomo tudi dobili, seveda ob iskanju in slavljenju Boga. Za Boga praznik ni navaden dan. V današnjem svetu je bolj ali manj vsak dan enak, toda za Boga naj bi praznik napolnjevalo res praznično vzdušje. Je tudi dan zahvaljevanja, posebno šotorski. V Bibliji so bili prazniki pogosto mejnik in preobrat za narod, včasih v velikem veselju, včasih z jokom in spokorjenjem, ko so na romanju v Jeruzalemu slišali pridiganje Božje postave.

PRAZNIK TROBENT

Ker je Jezus izpolnil vse pomladanske praznike do potankosti, seveda pričakujemo Jezusove izpolnitve tudi v dneh jesenskih praznikov. Kronanje Jezusa, njegova pojavitev na nebu in vznešenje/vstajenje vernikov, ko se bomo srečali z njim na nebu, se bo dogajalo ob donenju trobent. Duhovniki v Izraelu so trobili na ovnov rog – shofar. Ti trije dogodki se bodo verjetni zgodili na isti dan in izpolnitve bodo zelo verjetno na praznik trobent, prvega dne sedmega meseca – tišrija.

Razodetje 11:15 govori o kronanju Jezusa kot kralja nad vso Zemljo. Zgodilo se bo ob donenju 7. trobente:

RAZODETJE 11:15 Zatrobil je sedmi angel in v nebesih so zadoneli močni glasovi ter govorili: »Nad svetom je zakraljeval naš Gospod in njegov Mesija: kraljeval bo na veke vekov.«

Naslednji odlomek govori o Jezusovi pojavitvi na nebu in vznešenju vernikov.

1 TESALONIČANOM 4:16,17 Kajti sam Gospod bo ob povelju, ob nadangelskem glasu in ob Božji trobenti stopil z neba. Najprej bodo vstali tisti, ki so umrli v Kristusu. 17 Potem pa bomo mi, ki živimo in bomo ostali, skupaj z njimi odneseni na oblakih v zrak, naproti Gospodu: tako bomo zmeraj z Gospodom.

Naslednji psalm tudi govori o Jezusovem kronanju in omenja trobentanje:

PSALM 47:2 Vsa ljudstva, ploskajte z rokami, vzklikajte Bogu z glasom vriskanja! 3 Zakaj GOSPOD, Najvišji, je strašen, velik kralj nad vso zemljo. 4 Pod nas spravlja ljudstva, narode pod naše noge. 5 Izbira nam našo dediščino, ponos Jakoba, ki ga ljubi. Sela.

6 Bog se je vzdignil med vzklikanjem, GOSPOD med donenjem roga. 7 Prepevajte Bogu, prepevajte, prepevajte našemu kralju, prepevajte. 8 Zakaj Bog je kralj vse zemlje; pojte pesem pouka. 9 Bog kraljuje nad narodi, Bog sedi na prestolu svoje svetosti.

10 Knezi ljudstev se zbirajo, ljudstvo Abrahamovega Boga; zakaj ščiti (zaščitniki - kralji) zemlje pripadajo Bogu, nad vse je povzdignjen.

Naslednji odlomek govori o srečanju vernikov z Jezusom v zraku, ko bomo ob donenju poslednje, 7. trobente hipoma spremenjeni. Dobili bomo nesmrtna nebeška telesa.

1 KORINČANOM 15:51,52 Glejte, skrivnost vam povem: vsi ne bomo zaspali, vsi pa bomo spremenjeni, 52 hipoma, kakor bi trenil z očesom, ob glasu poslednje trobente. Zadonela bo namreč in mrtvi bodo vstali nepropadljivi in mi bomo spremenjeni.

Ali ni logično, da se bodo vsi trije dogodki s trobentanjem zgodili na praznik trobent? S tem se bo na praznik trobent zaključilo 6000 let človeške vladavine na zemlji (6 dni v Božjih očeh). Jezus bo okronan. Končno se bo začela Božja vladavina - kraljestvo na Zemlji. Vstopili bomo  v 7. dan, 7. tisočletje - Gospodov dan, ali dan počitka. Tudi tišri je sedmi mesec, mesec treh praznikov, mesec počitka. Praznik trobent označuje judovsko novo leto. Staro versko leto se zaključi in začne se novo. Če bomo kristjani obujeni in živi vznešeni v nebo k Jezusu, bo praznik trobent pomenil konec obdobja krščanske cerkve. Začelo se je na binkoštni praznik pred 2000 leti in logično, da se bo tudi končalo na praznik, vendar na jesenski. Judje so bili začasno odžagani zaradi greha in nevere za 2000 let (beri Rimljanom 11). Na njihovo mesto smo bili vcepljeni verni pogani do dneva vstajenja ali vznešenja v nebo. Potem bo ponovna vcepitev Judov nazaj v žlahtno oljko in Bog bo končno izpolnil vse obljube, ki jih je dal očakom pred več kot 4000 leti.

VELIKI SPRAVNI DAN

Desetega dne sedmega meseca je drugi praznik – veliki spravni dan – Yom Kippur ali dan odkupitve. Deset dni med praznikoma je bilo v Izraelu obdobje spokorjenja in strahospoštovanja. Preiskovali so svoja srca. Veliki spravni dan je bil za Izraelce dan posta in pokorjenja svoje duše. Veliki duhovnik je le na ta dan, torej enkrat letno, s strahom za svoje življenje vstopil v najsvetejše pred Šekina Božjo slavo in je naredil spravo najprej za sebe in svojo družino, potem pa še za grehe naroda do naslednjega leta. Na ta dan so polagali račune pred Bogom.

Duhovnik je žrtvoval dva kozla. S krvjo prvega je poškropil zlat spravni pokrov nad skrinjo zaveze za spravo grehov ljudstva. Na glavo drugega pa je položil roke in izpovedal grehe naroda in jih simbolično položil nanj. Potem so ga odgnali daleč v nerodovitno puščavo in ga tam izpustili, kjer je najbrž poginil. Kozel je odnesel grehe proč od naroda. To je bila nepopolna sprava in odkupitev od grehov, vendar simbolično kaže na prihod Jezusa kot odrešenika, ki je naredil popolno spravo za vse verne sveta. Sprave ni več treba ponavljati vsako leto. Jezus jo je opravil enkrat za vselej. Mnogi pravijo, da bo na ta praznik hudič kot grešni kozel zvezan v verige in vržen s površja Zemlje v najgloblje brezno in bo tam zaprt za 1000 let (Razodetje 20:2).

Veliki spravni dan je pomenil spravo za izraelski narod v Stari zavezi in to je bilo le kot senca pravega, ki še prihaja. Kar pričakujemo v prihodnje kot mesijansko izpolnitev je, da bo na ta dan izraelski narod prepoznal in sprejel Jezusa kot Mesijo in odrešenika. Končno se bodo spravili z Bogom. To bo nacionalno spreobrnjenje izraelskega naroda in bodo jokali nad svojo slepoto in trdosrčnostjo. Bog bo izlil Duha prebujenja nad ta narod. Njihovo srečanje z Jezusom bo jok in žalovanje:

ZAHARIJA 12:10 Nad Davidovo hišo in prebivalce Jeruzalema pa bom razlil duha naklonjenosti in prošenj. Ozirali se bodo name, na tistega, ki so ga prebodli, in žalovali bodo za njim, kakor žalujejo za edincem, in bridko bodo jokali, kakor jočejo za prvorojencem.

Mnogi trdijo, da bo Jezus na ta dan fizično prišel na Zemljo in stopil na Oljsko goro. Gotovo bo prišel na enega od jesenskih praznikov, vendar Jezus še sam ne ve ne dneva ne ure svojega prihoda. Izrael mora biti odrešen in spravljen z Bogom tik pred Jezusovim prihodom, saj, ko pride med svoje brate, ga bodo sprejeli. Če bi ga v Jeruzalemu spet zavrnili, sploh ne bi mogel priti. Ne bodo ga ponovno »križali«. Danes bi ga. Toda Izraelci bodo šli prej skozi stiskalnico hudih časov, kar jim bo omehčalo srca in jih obrnilo k Bogu. Spokorjenje in odrešenje Izraela je v tesni povezavi z drugim Jezusovim prihodom.

RIMLJANOM 11:26  In tako bo rešen ves Izrael, kakor je pisano: S Siona (Nebeški Jeruzalem) bo prišel Rešitelj, odvrnil bo brezbožnost od Jakoba; 27 to bo moja zaveza z njimi, ko bom odvzel njihove grehe.

ŠOTORSKI PRAZNIK

Šotorski praznik se začne 15. dne sedmega meseca tišrija, potem ko na polju pospravijo vso žetev. Včasih so v Jeruzalemu za sedem dni postavili šotore iz palmovih vej v spomin na 40 let, ko so Izraelci živeli v puščavi v šotorih, danes jih delajo samo nekateri. Tudi Bog je živel sredi med njimi v Mojzesovem šotoru, ko jih je vodil po poti iz Egipta v obljubljeno deželo. Biblija tudi pravi, da je naše telo šotor. Šotor pomeni nekaj začasnega. Začasno bivamo na tej Zemlji. Začasno tudi mi bivamo v teh togih mesenih telesih, podvrženih bolezni in smrti.

Šotorski praznik je praznik veselja, sedmi praznik, praznik počitka. Sedem označuje kompletnost. Sedmi dan je dan počitka, 7. leto je leto počitka, 7. tisočletje je tisočletje počitka. Številka osem ali osmi dan pomeni nov začetek. Američani imajo konec novembra praznik zahvaljevanja – thanksgiving in pravijo, da je bil šotorski praznik ideja za to. Bog je točno določil dneve praznikov in ameriški praznik ne more biti nadomestilo zanj. Šotorski praznik je res praznik zahvaljevanja za vse žetve tega leta, ki nam jih je naklonil Bog. Koliko ljudi, posebej kmetov se v jeseni zahvali Bogu za pridelano hrano? Verjetno jih je bolj malo.

Bog je šotoril med Izraelci, in Janez 1:14 pravi, da je Jezus prišel šotorit - skenoo (živet) na Zemljo ob prvem prihodu in bo ponovno prišel šotorit ob drugem prihodu. Nihče ne more dokazati točnega dneva Jezusovega rojstva, vendar je velika verjetnost, da je bil rojen in je prišel šotorit na Zemljo v tednu šotorskega praznika. Konec decembra je slana ali celo sneg v Betlehemu in pastirji takrat ne prenočujejo zunaj! Od novembra do februarja imajo ovce v ogradah in se ne selijo. Pravoslavci pa imajo božič 6-7. januarja.

Živimo ob koncu časov; končna žetev človeštva in ponoven Jezusov prihod je blizu. Zelo pomembna Jezusova izpolnitev bo na šotorski praznik. Veliko veselje bo, ker bo konec 7-letnega obdobja stisk in bo konec žetve človeštva, Božje jeze in sodbe nad nevernimi. Ta praznik bo označeval začetek Jezusovega milenijskega kraljestva na Zemlji in obnove vseh stvari po Božji volji. Jezus bo ustanovil kraljestvo in zavladal Zemlji za 1000 let. Svetniki bomo vladali skupaj z njim (Razodetje 20:4-6). Šotorski praznik bo najpomembnejši v mileniju zaradi pomembnih Jezusovih izpolnitev. V spomin teh izpolnitev bo praznovanje obvezno (Zaharija 14:16,17). Vsa Zemlja bo praznovala biblijske praznike. Kot v vseh praznikih bo Jezus središče izpolnitve tega praznika – kralj nad kralji Zemlje – ki bo šotoril med svojimi ljudmi za 1000 let.

MATEJ 24:42 Bodite torej budni, ker ne veste, katerega dne pride vaš Gospod!

Branko Dežman