VSTOP V SVETIŠČE V BOŽJO PRISOTNOST

VSTOP V SVETIŠČE V BOŽJO PRISOTNOST

Februar 2016

Adam in Eva sta zaradi hudičevega delovanja, svoje neubogljivosti in greha izgubila bližji odnos z Bogom in njegovo prisotnost. Izgnana sta bila iz raja. Bog tega ni hotel in je že takrat pripravil načrt rešitve človeštva iz suženjstva grehu, načrt, da bo pregnal satana s površja zemlje. Bog si želi imeti zbližan odnos s človekom.

Zato je Bog pripravil popolno žrtev – svojega sina, ki nas je odkupil izpod oblasti hudiča in nam odprl pot nazaj v Božjo prisotnost. Jezus je prelil kri za nas, da je očistil našo vest grehov in nam omogočil, da lahko vstopimo v duhovno svetišče neposredno v Božjo prisotnost. Ko je Jezus na križu umrl, se je pretrgala zavesa, ki je ločevala sveti in najsvetejši del templja. V Stari zavezi je duhovnik lahko le enkrat letno vstopil v najsvetejše k skrinji zaveze in zlatemu spravnemu pokrovu nad njo, kjer je bivala Božja Šekina slava. Duhovnik se je bal vstopiti, ker bi umrl, če bi ga bremenil kakšen greh. Vemo pa tudi, da je živalska kri, ki so jo darovali, grehe samo pokrila in vernika ni očistila slabe vesti. Zato po smrti takrat nihče ni mogel vstopiti v raj v nebesih, ampak je vsak šel v podzemlje v Abrahamovo naročje.

Šele Jezusova kri nas popolnoma očisti grehov in slabe vesti ter nam omogoči, da vstopimo v novo duhovno področje, neposredno v Božjo prisotnost. Večina kristjanov ne razume in ne išče izkušnje, ko v duhu vstopimo v najsvetejše pred Boga. Bog si je vedno želel bivati med svojimi ljudmi in imeti odnos z nami. Do padca je Bog imel zbližan odnos z Adamom. Potem je bival v Mojzesovem šotoru in vodil Izraelce skozi puščavo. Ko je Salomon zgradil tempelj, je bil tempelj Božje prebivališče. Po izgnanstvu v Babilon so Izraelcem vladali brezbožni tujci, nič več Bog po svojih prerokih in kraljih. Zato Božje Šekina slave ni bilo več v drugem templju. Jezus je potem prinesel Novo zavezo; s svojo smrtjo in vstajenjem je plačal ceno za greh. Pretrgal je zaveso mesa oz. greha, ki nas je ločevala od Boga, zato lahko imamo po novi in živi poti zbližan odnos z Bogom. Mi sami – naša telesa so postala Božji tempelj. Sveti Duh prebiva v templju našega srca. Božja Šekina slava bo spet prisotna v milenijskem templju, od koder bo Jezus vladal vsej zemlji. Končno, po mileniju, bo z nebes prišlo na zemljo sveto mesto Novi Jeruzalem. Bog bo končno bival na zemlji, ki bo postala center stvarstva. V Novem Jeruzalemu ne bo svetišča: Svetišča nisem videl v njem, kajti njegovo svetišče je Gospod, Bog, vladar vsega, in Jagnje. (Razodetje 21:22)

HEBREJCEM 9:1 Prejšnja zaveza je res imela bogoslužna določila in pozemeljsko svetišče. 2 Postavljen je bil namreč prvi šotor. Temu pravimo »sveto«. V njem so bili svečnik, miza in položeni hlebi. 3 Za drugim zagrinjalom (zavesa) pa je bil šotor, ki mu pravimo »presveto«. 4 V njem je bil zlat kadilni oltar in skrinja zaveze. Ta je bila z vseh strani obložena z zlatom. V njej je bila zlata posoda z mano in Aronova palica, ki je ozelenela, in tabli zaveze. 5 Nad njo sta bila keruba veličastva, ki sta metala senco na spravni pokrov. Toda o tem zdaj ne bomo podrobno govorili.

6 Te reči so bile torej urejene takole: v prvi šotor (sveto) stopajo duhovniki vedno, ko opravljajo bogoslužje, 7 v drugega (v najsvetejše) pa enkrat na leto samo véliki duhovnik, pa ne brez krvi, ki jo daruje zase in za nenamerne prestopke ljudstva. 8 S tem Sveti Duh kaže, da pot v svetišče še ni odprta, dokler še stoji prvi šotor, 9 kar je podoba za sedanji čas. V njem se namreč darujejo daritve in žrtve, ki pa ne morejo tistega, ki službo opravlja, narediti popolnega v vesti, 10 ker gre le za jedi in pijače in razna umivanja, pač za mesene predpise, ki so veljali do časa preureditve.

11 Nato pa je prišel Kristus kot véliki duhovnik dobrih stvari, ki so se zgodile. Skozi večji in popolnejši šotor, ki ni narejen z rokami, se pravi, ki ni od tega stvarstva, 12 je stopil v svetišče (v nebesih) enkrat za vselej, ne s krvjo kozlov in juncev, temveč s svojo krvjo, in dosegel večno odkupljenje. 13 Kajti če škropljenje s krvjo kozlov in volov in junčjim pepelom omadeževane posvečuje, da se jim očisti meso, 14 koliko bolj bo kri Kristusa, ki je po večnem Duhu sam sebe brezmadežnega daroval Bogu, očistila našo vest mrtvih del, da bomo služili živemu Bogu.

EFEŽANOM 3:10-12 Tako naj bi sedaj Cerkev oznanila vladarstvom in oblastem v nebesih mnogovrstno Božjo modrost, 11 in sicer po večnem načrtu, ki ga je Bog izpeljal v Kristusu Jezusu, našem Gospodu. 12 On nam vliva srčnost, da se po veri vanj bližamo Bogu v popolnem zaupanju.

MOJZESOV ŠOTOR

Mojzes je po Božjem ukazu izdelal in postavil šotor-svetišče, ki je bil senca nebeškega. Bog mu je dal vizijo, kako mora  biti urejen. Imel je dva prostora: sveto, kjer so služili duhovniki, in najsvetejše, kjer je bivala Božja Šekina slava in kamor je lahko veliki duhovnik enkrat letno na Veliki spravni dan vstopil z živalsko krvjo, da je naredil spravo za grehe ljudstva in zase. Najsvetejše in sveto je ločevala debela in težka zavesa, ki je bila v Stari zavezi pregrada med Bogom in ljudmi zaradi greha, ker cena zanj še ni bila plačana. Jezus je v Novi zavezi s svojo krvjo naredil popolno spravo pred Bogom, zavesa se je pretrgala in je ni več med nami in Bogom. Zato je vstop v Božjo prisotnost vrhunec naše odrešenjske izkušnje. Kaj je lahko več kot to, da imaš dostop do Boga?

HEBREJCEM 8:4,5 Ko bi bil (Jezus kot veliki duhovnik po Melkizedekovem redu) torej na zemlji, niti ne bi bil duhovnik, ker so tu že taki, ki darujejo darove v skladu s postavo. 5 Toda ti služijo le prispodobi in senci tega, kar je v nebesih, kakor je bilo pač rečeno Mojzesu, ko je nameraval postaviti šotor: Glej, pravi, da boš naredil vse po podobi, ki ti je bila pokazana na gori!

HEBREJCEM 10:19-22 Bratje, ker imamo zaupnost, da po Jezusovi krvi stopamo v svetišče, 20 in sicer po novi in živi poti, ki nam jo je odprl skozi zagrinjalo, to je skozi svoje meso, 21 in imamo tudi veličastnega duhovnika nad Božjo hišo, 22 prihajajmo z resničnim srcem in v polni gotovosti vere, saj smo v srcih očiščeni slabe vesti in naše telo je umito s čisto vodo.

Ko vstopimo skozi vrata zunanje ograde svetišča, najprej naletimo na bronast žrtven oltar, kjer so duhovniki žrtvovali klavne in žgalne živalske daritve. Če se hočemo približati Bogu, moramo biti najprej spravljeni z Bogom. Grehi nam morajo biti odpuščeni, da ni zavese med nami in Bogom. Zato žrtven oltar govori in kaže na Jezusovo žrtev na križu za naše grehe.

1 JANEZ 1:7-9 Če pa hodimo v luči, kakor je v luči on sam, smo med seboj v občestvu in kri njegovega Sina Jezusa nas očiščuje vsakega greha. 8 Če rečemo, da smo brez greha, sami sebe varamo in resnice ni v nas. 9 Če pa svoje grehe priznavamo, nam jih bo odpustil in nas očistil vse krivičnosti, saj je zvest in pravičen.

Vemo, da očiščenje od grehov ni le enkratna izkušnja, na dan, ko smo bili odrešeni, ampak je to vsakdanja izkušnja.

RIMLJANOM 8:33 Kdo bo obtoževal Božje izvoljence? Bog opravičuje! 34 Kdo bo obsojal? Kristus Jezus, ki je umrl, še več, ki je bil obujen od mrtvih in sedi na Božji desnici ter posreduje za nas? (ves čas)

Dobro je vsak dan moliti za očiščenje grehov z Jezusovo krvjo in jih priznati pred Bogom, če se jih zavedamo. Med žgalnim oltarjem in svetiščem se je nahajal velik umivalnik, kjer so se morali duhovniki umiti,  preden so lahko vstopili v svetišče. Biblija govori, da je potrebna kopel Božje besede, da nam očisti in prenovi um in srce od posvetnega oskrunjenega mišljenja in nas uskladi z Božjim svetim načinom razmišljanja.

EFEŽANOM 5:25,26 … kakor je Kristus vzljubil Cerkev in dal zanjo sam sebe, 26 da bi jo posvetil, ko jo je očistil s kopeljo vode z besedo …

HEBREJCEM 10:22 … saj smo v srcih očiščeni slabe vesti in naše telo je umito s čisto vodo.

SVETI PROSTOR

Ko se je duhovnik umil, je lahko vstopil v svet prostor v šotoru, kjer so služili vsak dan. Tam so se nahajali trije predmeti:

- MINORA, ZLATA SEDMERORAMA OLJNA SVETILKA, ki je morala ves čas goreti in je razsvetljevala sveti prostor, preko katerega vstopimo v najsvetejše. Simbolizira sedem Božjih duhov. Poglejmo si prizor v nebesih:

RAZODETJE 4:4 Okrog prestola je bilo štiriindvajset prestolov in na prestolih je sedelo štiriindvajset starešin, ogrnjenih v bela oblačila, z zlatimi venci na glavah. 5 Od prestola so prihajali bliski, glasovi in gromi. Pred prestolom je plamenelo sedem bakel: te pomenijo sedem Božjih duhov.

IZAIJA 11:1,2 Mladika (Jezus) požene iz Jesejeve korenike, poganjek obrodi iz njegove korenine. Na njem bo počival sedmerni Duh:

1 GOSPODOV duh (Duh nebeške vladavine)

2 duh modrosti in

3 razumnosti,

4 duh svéta in

5 moči,

6 duh spoznanja in

7 strahu GOSPODOVEGA.

Sedmerorama svetilka v Novi zavezi govori tudi o sedmerih cerkvah knjige Razodetje 2 in 3, ki so skozi zgodovino pomenile luč temu svetu. Jezus stoji sredi med njimi. On je glava Cerkve.

RAZODETJE 1:12 Obrnil sem se, da bi videl, čigav glas je govoril z menoj. Ko sem se obrnil, sem zagledal sedem zlatih svečnikov 13 in sredi med svečniki nekoga, ki je bil podoben Sinu človekovemu. (Pravilen prevod ni svečnik, ampak oljna svetilka.)

20 Skrivnost sedmih zvezd, ki si jih videl v moji desnici, in sedmih zlatih svečnikov pa je v tem: sedem zvezd so angeli sedmih Cerkvá, sedem svečnikov pa sedem Cerkvá.

Minora govori o številki sedem. 7 Duhov, 7 Cerkva, 7 bakel, svetilk. Če hočemo vstopiti v najsvetejše pred Boga, bodimo polni Svetega Duha, le tako bomo uglašeni z Bogom.

• ZLATA MIZA Z 12 HLEBI OBLIČJA, govori o številki dvanajst. Dvanajst hlebov, po eden za vsakega od dvanajstih Izraelovih rodov. Govori o večni zavezi med Bogom in 12 Izraelovimi rodovi. Govori tudi o Jezusu, ki je kruh z nebes. Kruh z nebes poteši našo duhovno lakoto. Božja beseda je duhovni kruh, od katerega moramo živeti in se z njim hraniti vsak dan. Je hrana našemu duhu in če hočemo vstopiti v najsvetejše pred Božji prestol, bodimo polni Božje besede. Ko smo na kolenih, imejmo pripravljene primerne odlomke iz Biblije in jih v veri izpovedujmo Bogu. Vsa ta svetiščna oprema govori o Jezusu, ki je edina pot k Bogu. Miza govori tudi o druženju. Bog se želi družiti z nami. Želi biti naš prijatelj.

1 JANEZ 1:5-7 Bog je luč in v njem ni nobene teme. 6 Če rečemo, da smo v občestvu z njim, pa kljub temu hodimo v temi, lažemo in ne ravnamo v skladu z resnico. 7 Če pa hodimo v luči, kakor je v luči on sam, smo med seboj v občestvu in kri njegovega Sina Jezusa nas očiščuje vsakega greha.

• ZLAT KADILNI OLTAR je stal tik pred zaveso pred vhodom v najsvetejše. Žerjavico so prinesli iz bronastega žrtvenega oltarja na dvorišču. Bog je duhovnikom predpisal točno določeno kadilo (Eksodus 30:35-37), ki so ga darovali zjutraj in zvečer. Od tu so duhovniki jemali žerjavico za zlate kadilnice. Dišeče kadilo govori o naših molitvah in čaščenju Boga.

Slika v nebesih je podobna našemu opisu zemeljskega svetišča.

RAZODETJE 8:3 Nato je prišel drug angel in obstal pri (kadilnemu) oltarju, držeč zlato kadilnico. Dano mu je bilo veliko kadil, da bi jih pridal molitvam vseh svetih na zlatem oltarju, ki je pred prestolom. 4 In dim kadil se je po angelovi roki vzdignil pred Boga skupaj z molitvami svetih. 5 Nato je angel vzel kadilnico, jo napolnil z ognjem z oltarja ter jo vrgel na zemljo. In nastali so gromi in glasovi, bliski in potres.

Torej, če hočemo stopiti v najsvetejše pred Božji prestol, so potrebne molitve skupaj z Jezusovo krvjo, ki nas očisti vsake nepravičnosti in slabe vesti, in z oboževanjem v duhu in resnici.

Če smo v srcu očiščeni slabe vesti, bomo hrabro, samozavestno, v polni gotovosti vere stopili pred Božji prestol. S to izkušnjo doživimo Božjo odkupitev v polni moči, naše občestvo z Bogom je res obnovljeno, tako kot Bog želi.  Bližajmo se torej z zaupnostjo prestolu milosti …

NAJSVETEJŠI PROSTOR

Če hočemo vstopiti v najsvetejši prostor, moramo skozi zaveso. Zavesa, ki nas je ločevala od Boga, je bila meso. Greh ima moč v mesu. Ko je bila cena za greh plačana, je bila zavesa odstranjena. Zavesa predstavlja Jezusovo »pretrgano« telo. Jezus je prevzel grehe sveta nase in telo greha je moralo umreti. Skozi svoje meso je odprl pot skozi zaveso.

HEBREJCEM 10:19-22 Bratje, ker imamo zaupnost, da po Jezusovi krvi stopamo v svetišče, 20 in sicer po novi in živi poti, ki nam jo je odprl skozi zagrinjalo, to je skozi svoje meso, 21 in imamo tudi veličastnega duhovnika nad Božjo hišo, 22 prihajajmo z resničnim srcem in v polni gotovosti vere, saj smo v srcih očiščeni slabe vesti in naše telo je umito s čisto vodo.

HEBREJCEM 9:11-14 Nato pa je prišel Kristus kot véliki duhovnik dobrih stvari, ki so se zgodile. Skozi večji in popolnejši šotor, ki ni narejen z rokami, se pravi, ki ni od tega stvarstva, 12 je stopil v svetišče enkrat za vselej, ne s krvjo kozlov in juncev, temveč s svojo krvjo, in dosegel večno odkupljenje.

13 Kajti če škropljenje s krvjo kozlov in volov in juničjim pepelom omadeževane posvečuje, da se jim očisti meso, 14 koliko bolj bo kri Kristusa, ki je po večnem Duhu sam sebe brezmadežnega daroval Bogu, očistila našo vest mrtvih del, da bomo služili živemu Bogu.

Ko vstopimo v najsvetejše, zagledamo skrinjo zaveze, edini predmet opreme. Skrinja je bila izdelana iz akacijevega lesa in prevlečena z zlatom. V skrinji so bile tri stvari:

1. Dve kamniti plošči, na kateri je Bog napisal 10 zapovedi. V Novi zavezi nismo pod Mojzesovimi postavami, vendar tudi ne živimo v brezzakonju. V Novi zavezi imamo okrog 1050 raznih ukazov in svaril. Vsa ta Božja navodila moramo hraniti v naših srcih in umu.

2. Aronova palica, ki je ozelenela in zacvetela. Ko so izraelski voditelji godrnjali proti Mojzesu in Aronu, jim je Bog ukazal, naj prinese vsak svojo palico in napiše svoje ime nanjo. Samo Aronova palica je ozelenela in s tem je Bog potrdil njegovo avtoriteto nad drugimi. Jezus je dal življenje le Aronovi palici, druge so ostale mrtve. Palica je znak oblasti in vodenja.

3. Zlata posoda z mano. Mana predstavlja kruh (Jezusa), ki je prišel z nebes in je dal svoje življenje za odkupitev grešnikov.

SPRAVNI POKROV

Izdelan je bil iz zlata in je bil položen na skrinjo. Na vsaki strani pokrova sta bila dva keruba veličastja, ki sta ga senčila z razprtimi krili (Hebrejcem 9:5). Keruba sta bila kot varuha Božje svetosti, ki sta nadzirala poravnavo za grehe, ko je duhovnik škropil kri na spravni pokrov na veliki spravni dan enkrat letno. Spravni pokrov simbolizira Božji prestol. Prostor nad spravnim pokrovom med krili kerubov je bil bivališče Božje Šekina slave, dokler je Bog bival med Izraelovimi sinovi.

Spravni pokrov simbolizira Mesijo.

EKSODUS 25:21,22 Deni ta pokrov na skrinjo in vanjo deni pričevanje, ki ti ga bom dal (10 zapovedi)! 22 Tam se bom shajal s teboj in ti iznad spravnega pokrova med keruboma, ki sta na skrinji pričevanja, govoril vse, kar ti bom zapovedal za Izraelove sinove.

RIMLJANOM 3:23 … saj so vsi grešili in so brez Božje slave, 24 opravičeni pa so zastonj po njegovi milosti, prek odkupitve v Kristusu Jezusu. 25-26 Njega je Bog javno določil, da bi bil s svojo krvjo orodje (prostor) sprave, h kateri prideš po veri. S tem je hotel pokazati svojo pravičnost, tako je v svoji potrpežljivosti odpustil prej storjene grehe. Hotel je pokazati svojo pravičnost v sedanjem času, da je namreč sam pravičen in da opravičuje tistega, ki veruje v Jezusa.

Bog je naredil iz vsakega od nas vernikov Božje svetišče – najsvetejši prostor, bivališče Boga. Zato najsvetejše ni več fizično svetišče, ampak je duhovno svetišče.

1 KORINČANOM 3:16 Mar ne veste, da ste Božji tempelj in da Božji Duh prebiva v vas? 17 Če pa kdo Božji tempelj uničuje, bo Bog uničil njega. Božji tempelj je namreč svet, in to ste vi.

Mi smo Božji tempelj. Kot je tempelj sestavljen iz treh prostorov, je tudi človek sestavljen iz treh delov, ker Bog želi bivati v nas in imeti občestvo z nami. Naš tempelj je podaljšana enota nebeškega templja.

1. Naše telo simbolizira zunanje dvorišče svetišča. Tu se dogajajo fizične aktivnosti in razmišljanja. Nekoliko se približamo Bogu. Vero imamo v odrešenika Jezusa Kristusa in njegovo žrtev na križu, vendar ne vstopimo v globje duhovno življenje in odnos z Bogom.

2. Naša duša simbolizira sveti prostor. Duša je sestavljena iz uma, volje in čustev. Na tem mestu še vedno vlada usmerjenost vase in še ni zbližanega odnosa z Bogom.

3. Naš duh predstavlja najsvetejši prostor. Duh je v največji globini našega bitja in se zaveda Boga in je občutljiv na področje Duha. Ko smo ponovno rojeni, Sveti Duh zgradi Najsvetejši prostor v našem duhu, ki postane bivališče Božje Šekina slave. Najsvetejše je prostor Božje slave.

2 KORINČANOM 3:18 (JUB) Vsi mi, ki z odgrnjenim obrazom kakor ogledalo odsevamo Gospodovo slavo, se spreminjamo v isto podobo, iz sijaja v sijaj (Ever increasing glory), kakor deluje v nas Gospodov Duh.  (CEV) So our faces are not covered. They show the bright glory of the Lord, as the Lord's Spirit makes us more and more like our glorious Lord.

Ne zadovoljimo se s tem, da bi slavili le na zunanjem dvorišču, kar lahko primerjamo s sedenjem v cerkveni klopi. Lahko gremo globlje v intimen odnos z Bogom. Lahko vstopimo v notranji prostor našega duhovnega templja, kjer biva Šekina slava, in obožujemo Boga. Prositi moramo v molitvi, da nas bo Sveti Duh vodil korak po korak do najsvetejšega. Razumevanje strukture svetišča nam zelo pomaga pri vstopu v najsvetejše. Dobro je, da si izberemo miren prostor, kjer nas nihče ne bo motil in kvaliteten čas, npr. zjutraj, preden ostali vstanejo in preden postanemo prezaposleni. Molimo, da bo Jezus prevzel nadzor nad našo zbranostjo, da nam misli ne bodo uhajale proč od Boga in da nas bo vodil v Njegovo prisotnost.

Najprej pridemo pred žrtveni oltar (predstavlja Jezusovo žrtev na križu) na zunanjem dvorišču. Bogu podredimo svoje življenje in vsak kotiček svojega srca. Zahvalimo se Jezusu, da se je žrtvoval in plačal ceno za greh in da nam je odprl pot skozi zaveso v Božjo prisotnost. »Gospod, želim umreti svojemu egu in usmerjenosti vase in grešnim posvetnim nagnjenjem. Želim biti pretok Tvoje slave. Darujem svoje telo v živo, sveto in Bogu všečno žrtev.« Izpovemo naše grehe in Boga prosimo odpuščanja in za očiščenje s krvjo Jezusa Kristusa.

Potem pridemo pred bronast umivalnik. Očistimo se prahu in nečistoč tega dne. Preiščemo svoje srce, da ni nobene ovire med nami in Bogom. Božja beseda nam prenovi um in razodene, kaj je prav in kaj ni.

PSALM 139:23 Preišči me, o Bog, spoznaj moje srce, preizkusi me in spoznaj moje misli!

Očiščeni lahko vstopimo v svetišče v sveti prostor. Najprej na levi naletimo na minoro – sedmeroramo oljno svetilko, ki govori o službi in delovanju Svetega Duha v njegovi cerkvi, in mi smo del te cerkve, Jezusovega telesa. Zahvalimo se za Svetega Duha in ga prosimo, naj nas vodi naprej v najsvetejše.

Na desni naletimo na mizo s hlebi obličja. Jezus je kruh z nebes in Njegova Beseda je kruh življenja. Dobro je po spominu Bogu izpovedati ali prebrati nekaj kratkih in močnih odlomkov, ki nas duhovno dvignejo. To je priprava za vstop v najsvetejše. Npr.:

PSALM 91:1 Tisti, ki stanuje v zavetju Najvišjega, ki prenočuje v senci Mogočnega, 2 pravi GOSPODU: »Moje zatočišče in moja trdnjava, moj Bog, ki vanj zaupam.« Kdor ima Boga za svojega zaščitnika, bo našel v njem vse, kar potrebuje.

PSALM 27:4 Za eno prosim GOSPODA, to skušam doseči: da bi prebival v GOSPODOVI hiši vse dni svojega življenja, da bi zrl GOSPODOVO milino, premišljal v njegovem templju.

Tik preden vstopimo v najsvetejše, naletimo na zlat kadilni oltar. Po Jezusu prihajamo k Bogu, ki vedno živi in posreduje za nas (Hebrejcem 7:25). Prihajamo v Božjo prisotnost z molitvami in slavljenjem Boga.

HEBREJCEM 4:16 Bližajmo se torej z zaupanjem (samozavestjo) prestolu milosti, da bomo dosegli usmiljenje in našli milost, ki nam bo v pravem trenutku pomagala.

EFEŽANOM 3:12 On nam vliva srčnost, da se po veri vanj bližamo Bogu v popolnem zaupanju.

V Božji prisotnosti pred prestolom milosti obožujemo, posredujemo za duše in poslušamo Božji glas. Pojdimo na samo s svojim Gospodom, približajmo se mu in vstopimo v intimen odnos z njim. Bodimo spodbujeni v njegovi prisotnosti. To je naš privilegij, vrhunec naše odkupitve. Božja milost nam bo v pravem trenutku pomagala.

TRIJE NIVOJI MOLITVE

Bog nas je ustvaril zato, da smo v občestvu z njim.

1 KORINČANOM 1:9 Zvest je Bog, ki vas je poklical v občestvo s svojim Sinom Jezusom Kristusom, našim Gospodom.

Prioriteta kristjana niso dobra dela ali koliko duš bomo pridobili, ampak je naš odnos z Bogom. Odnos z Bogom s pogovorom, molitvijo, oboževanjem in da vstopimo v njegovo prisotnost mora biti želja, prioriteta in tudi praksa vsakega kristjana.

1 TESALONIČANOM 5:17 Neprenehoma molíte.

Bog nas ljubi. Če rečemo, da ljubimo Boga in ne preživljamo časa z Njim, pomeni, da ni res, kar pravimo. Če smo zaljubljeni, iščemo priložnosti, da bi bili skupaj z ljubljeno osebo nekje na samem, kjer ji lahko posvetimo vso pozornost. Bog hrepeni po odnosu z nami. Želi nas blagosloviti in nam odgovarjati na molitve in nam pomagati. Vse to pa je odvisno od tega, koliko kvalitetnega časa preživimo skupaj z njim. Moramo biti lačni Boga, kar nas bo vodilo v njegovo prisotnost in bo obrodilo učinkovito in goreče molitveno življenje. David je naš vzor:

PSALM 42:2 Kakor hrepeni jelen po potokih voda, tako hrepeni moja duša po tebi, o Bog. 3 Mojo dušo žeja po Bogu, po živem Bogu. Kdaj bom prišel in se pojavil pred Božjim obličjem?

Naš ključni odlomek pa je:

MATEJ 7:7 »Prosíte in vam bo dano! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo! 8 Kajti vsak, kdor prosi, prejme; in kdor išče, najde; in kdor trka, se mu bo odprlo.

Proučili smo svetišče v stari zavezi, ki je senca nebeških stvari in nam služi tudi kot model ali vodnik, kako lahko korak po korak vstopimo v Božjo prisotnost. V svetišču lahko vidimo tri področja duhovnega napredka. Iz zunanjega dvorišča stopimo v sveti prostor in od tod v najsvetejši. Na kratko proučimo, kaj se na vsakem od treh področij dogaja in kako nas prošnje, iskanje in trkanje privedejo v Božjo prisotnost.

ZUNANJE DVORIŠČE - področje prošenj (fizično področje)

MATEJ 7:7 … kdor prosi, prejme …

JANEZ 15:7 Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosíte, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo.

Običajno začnemo naš odnos z Bogom s prošnjami, ko se nahajamo v zunanjem dvorišču. Tam najdemo žrtveni oltar, Jezusova kri nas očiščuje vsakega greha. Priznavamo svoje grehe in smo očiščeni, beli kot sneg, očiščene vesti. Tu najdemo Jezusa, ki je zvest in pravičen, da nam odpusti grehe, ki se jih zavedamo ali pa tudi ne.

1 JANEZ 1:9 Če pa svoje grehe priznavamo, nam jih bo odpustil in nas očistil vse krivičnosti, saj je zvest in pravičen.

V zunanjem dvorišču je tudi umivalnik, kjer se umijemo z vodo Božje besede.

EFEŽANOM 5:26 … da bi jo posvetil (Cerkev), ko jo je očistil s kopeljo vode z besedo …

Za tovrstno molitev moramo poznati Božjo besedo. Boga spomnimo na njegove obljube in mu jih navedemo. Tudi za druge stvari molimo po njegovi volji, ki je razodeta v Besedi. Dobro je moliti iz srca, še bolje pa je moliti po Božji besedi, ker vemo, da nas sliši, ko molimo po njegovi volji.

1 JANEZ 5:14 In to je zaupnost, ki jo imamo z njim: on nas usliši, kadar ga prosimo po njegovi volji. 15 In če vemo, da nas v vsem posluša, za kar koli ga prosimo, tudi vemo, da že imamo, kar smo ga prosili.

PSALM 119:2 Blagor njim, ki čuvajo njegova pričevanja, ki ga z vsem srcem iščejo …

Zunanje dvorišče, kjer izražamo naše prošnje Bogu, je mesto, kjer se borimo s hudičem in z lastnimi željami. To je zunaj svetišča, kjer se nahaja Bog, zato ni dotika in spodbude moči Svetega Duha. Tu je mesto žrtvenega oltarja in izpovedi grehov. Na žalost se večina kristjanov v svojih molitvah ustavi na tem mestu. Izpovejo grehe in prosijo Boga, kar rabijo, rečejo Amen in odidejo. Odidejo, še preden dosežejo zmago, ki se nahaja v naslednjem, drugem področju - v Svetem prostoru. Samo s čakanjem v zunanjem dvorišču, ko premagamo meso in hudiča, lahko napredujemo naprej v sveti prostor.

SVETI PROSTOR – področje iskanja (duševno področje)

MATEJ 7:7  Iščite in boste našli!

Ko je veliki duhovnik vstopil v sveti prostor,  je na levi zagledal sedmeroramo svetilko, ki govori o nenehnem izpolnjenju s Svetim Duhom, na desni pa mizo s hlebi obličja, ki pričuje, da je Božja Beseda naša vsakdanja duhovna hrana. Pred seboj je duhovnik zagledal zlat kadilni oltar. Zjutraj in zvečer, ko so zunaj žrtvovali živali na žgalnem oltarju, je duhovnik v svetem prostoru daroval po receptu določene kadilne daritve. Kadilne daritve govorijo o molitvah in posredovanju Božjih ljudi, ki se kot prijetna dišava dvigajo k Bogu. Podobno velja tudi za naše slavljenje. Bog želi, da njegovo prebivališče pritegne ljudi, da se mu približajo, imajo odnos z njim in molijo.

Bog nas išče, še preden ga mi iščemo. Vsak od nas želi iskati Boga po svoje, vendar to ne bo uspešno. Moramo čakati na njegov navdih, spodbudo. In to se zgodi v prvem področju molitve. Tukaj v svetem prostoru nam Sveti Duh da moč, da iščemo Gospoda.

JEREMIJA 29:13,14 Iskali me boste in me boste našli. Ko me boste iskali z vsem srcem, 14 se vam bom dal najti, govori GOSPOD. Obrnil bom vašo usodo (pripeljal vas bom iz ujetništva).

Na tem področju bomo našli Gospoda in prejeli svobodo od vsake zasužnjenosti. Vsemogočni Bog nam razsvetli Besedo in prejmemo resnico Božje besede. Na tem mestu smo nahranjeni in izpolnjeni z Božjimi obljubami.

Iskanje Boga, srečanje z Njim, ko najdemo polnost naše svobode, bo pripravilo naše srce, da se bo napolnilo z Božjo besedo. Vse to bo preraslo v slavljenje in nas bo pripravilo za največjo čast, ki jo kristjan lahko izkusi – svet trkanja.

NAJSVETEJŠI PROSTOR – področje trkanja (duhovno področje)

Tretje področje molitve je vstop v najsvetejši prostor – mesto trkanja in partnerstva z Bogom. Bog nam govori v najsvetejšem in ne na zunanjem dvorišču ali v svetem prostoru. Mojzes je moral vstopiti v najsvetejše v Božjo prisotnost, da mu je Bog govoril.

NUMERI 7:89 Kadar je Mojzes stopil v shodni šotor, da bi govoril z Njim, je slišal glas, ki mu je govoril iznad pokrova na skrinji pričevanja (zaveze), izmed kerubov; govoril mu je.

Zavesa, ki je ločevala sveto in najsvetejše, je bila masivna, visoka 20 m in debela 10 cm, da je celo konja, privezana na vsako stran, ne bi mogla pretrgati. Toda pretrgala se je v trenutku, ko je Jezus umrl.

MATEJ 27:50,51 Jezus je spet zakričal z močnim glasom in izročil duha. 51 In glej, zagrinjalo v templju se je pretrgalo na dvoje od vrha do tal. Zemlja se je stresla in skale so se razpočile.

Pred tem je v najsvetejše, kjer je bivala zemeljska Božja slava, lahko vstopil le veliki duhovnik enkrat na leto, da je napravil spravo za grehe. Ko je Jezus prelil svojo kri, nam je naredil spravo enkrat za vselej za grehe vsega človeštva. Pretrgana zavesa je odprla pot v najsvetejše. Vsi verniki lahko vstopimo tja v Božjo prisotnost za vselej. Kot vidimo v svetišču, ni bližnjic. Na zunanjem dvorišču nas hitro lahko kaj zmoti, ker se tam toliko dogaja. Meso še vedno nadzira. Prevzame nas izčrpanost in utrujenost. Boga na tem mestu ne slišimo in je lahko odnehati.

Lahko nam vzame 1,5 do 2 uri na zunanjem dvorišču, ko čakamo na Boga v prošnjah. Potem začutimo, kako nas Bog pritegne k sebi in vstopimo v drugo področje molitve, v področje iskanja Gospoda in on nas še naprej priteguje k sebi, da okusimo njegovo prisotnost. Čas začne hitreje teči. Toda večina ljudi ne bo čakala. Odnehajo že na zunanjem dvorišču ali v svetem prostoru. Nekaj jih zmoti ali izgubijo željo. Prejmejo le začetni okus Božje prisotnosti. Če pa vztrajamo naprej, postane tretje področje molitve realnost. Psalmist pravi:

PSALM 46:11 Odnehajte (umirite se, bodite v spokoju, tišini) in spoznajte, da sem jaz Bog, vzvišen med narodi, vzvišen na zemlji.

Nenadoma bomo duhovno okrepljeni, obnovljeni. Utrujenost bo postopoma izginila in še naprej bomo pritegnjeni v Božjo prisotnost.

Bog nas kliče v globlji odnos in hojo z Njim. Ko napredujemo skozi tri področja molitve s prošnjami, iskanjem in trkanjem, se selimo iz fizičnega v duševno in nazadnje v duhovno področje.

Zunanje dvorišče je fizično območje, kjer smo sredi aktivnosti in prosimo. Sveti prostor je duševni nivo, kjer iščemo in posredujemo. Najsvetejše pa je duhovni nivo, kjer vstopimo v tišino. Meso in duša nimata več nadzora. Tam dojamemo pomen naslednjega odlomka:

SOFONIJA 1:7 Molčite pred obličjem Gospoda.

Sveta skrivnostna tišina prevzame našo dušo, čudovit mir nas preplavi v duši in duhu. Bog nam naroča, naj vsak dan pridemo s prošnjami v zunanje dvorišče, da smo blagoslovljeni po njegovih ljubečih in dobrosrčnih rokah.

Prosi nas, naj vsak dan vstopimo v sveti prostor, da ga iščemo, dokler ga ne najdemo. Želi, da vsak dan vstopimo v najsvetejše, kjer lahko izkusimo intimen odnos z Njim. Globoko, osebno, goreče oboževanje ne moremo opisati z besedami.

HABAKUK 2:20 GOSPOD pa je v svojem svetem templju, umolkni pred njim, vsa zemlja!

Slika: Getsemanski vrt