TRI VRSTE DUHOVNIH DAROV
Motivacijski darovi
Januar 2017
Obstajajo tri vrste duhovnih darov:
1 KORINČANOM 12:4-11 Različni so MILOSTNI DAROVI, Duh pa je isti. 5 Različne so SLUŽBE, Gospod pa je isti. 6 Različna so DELA, isti pa je Bog, ki dela vse v vseh. 7 Vsakomur se daje razkritje Duha v korist vseh.
8 Enemu je po Duhu dana beseda modrosti, drugemu v skladu z istim Duhom beseda spoznanja. 9 Drugemu vera po istem Duhu, drugemu po istem Duhu milostni darovi ozdravljanja, 10 drugemu delovanje čudežnih moči, drugemu prerokovanje, drugemu razločevanja duhov, drugemu raznovrstni jeziki, drugemu razlaganje jezikov. 11 Vse to pa uresničuje en in isti Duh, ki deli vsakemu posebej, kakor hoče.
1. Skupina darov: Milostni ali motivacijski darovi (1 Korinčanom 12:4) – 7 darov
2. Skupina darov: Darovi službe (1 Korinčanom 12:5) – 5 darov
3. Skupina darov: Raznovrstna delovanja ali darovi manifestacije (1 Korinčanom 12:6) – 9 darov
MILOSTNI ALI MOTIVACIJSKI DAROVI:
V tej študiji bomo govorili o motivacijskih darovih. Z motivacijskimi darovi Bog razodene svoje edinstveno delo v nas in svoje načrte, za kakšen »ud« oz. za kakšno služenje nas je ustvaril. Bog želi, da se zavedamo darov, ki jih je položil v nas, da se zavedamo potreb ljudi okrog sebe in tega, kar Bog želi narediti skozi nas, da bi te potrebe izpolnili. Vsak od nas je drugače obdarovan in vsak predstavlja drugačen ud Kristusovega telesa. Če se ne zavedamo, s kakšnim darom nas je Bog obdaroval, ne bomo v polnosti delovali v tem, za kar nas je Bog poklical. Naš dar bo dremal.
Če imamo npr. roko dolgo časa v mavcu in je ne moremo uporabljati, mišice popolnoma oslabijo in sposobnosti roke zelo upadejo. Če pa se zavedamo moči in roke uporabljamo za težka dela, se mišice razvijejo in postanejo zelo močne, zato lahko opravimo veliko dela. Podobno je z duhovnimi darovi. Ali se zavedamo, da jih je Bog položil v nas, jih uporabljamo in razvijamo? Veliko koristnega bomo naredili za bližnje in s tem za Božje kraljestvo. Nekateri ljudje imamo dar zelo izrazit in ga hitro odkrijemo, drugi pa nismo prepričani, zato moramo moliti in prositi Boga za usmeritev in pomoč, da bomo našli dar, ki nam najbolj leži. Bog nam bo zanesljivo pomagal in razodel, v katerem daru smo »doma«. Ko ga odkrijemo, ga uporabljamo in bo v nas postal izrazit in končno bo tudi del naše identitete.
RIMLJANOM 12:3-8 Sicer pa naročam po milosti, ki mi je dana, vsakomur izmed vas: ne imejte visokih misli, saj je to v nasprotju s tem, kar je treba misliti, ampak mislite na to, da boste premišljeni; vsak pač po meri vere, ki mu jo je Bog dal. 4 Kajti kakor imamo v enem telesu mnogo delov, ti deli pa nimajo vsi istega delovanja, 5 tako smo tudi mi, čeprav nas je več, eno telo v Kristusu, posamezni pa smo si deli (udje) med seboj.
6 Imamo različne milostne darove, pač po milosti, ki nam je bila dana. Če ima kdo dar preroštva, naj ga uporablja v skladu z vero. 7 Kdor ima dar služenja, naj ga uporablja za služenje. Kdor ima dar učenja, naj uči. 8 Kdor ima dar spodbujanja, naj spodbuja. Kdor daje, naj daje širokosrčno. Kdor je predstojnik (kdor vodi), naj ga odlikuje vestnost. Kdor izkazuje usmiljenje, naj to dela z veseljem.
Verjetno smo z darovi motivacije obdarovani že ob rojstvu, ampak pri odrešenju se ti darovi v nas aktivirajo za Božje služenje ljudem v naši bližini. V vsakem človeku prevladuje en dar, ostale pa lahko precej razvije. Ti darovi so:
1 dar preroštva ali spoznavalec,
2 dar služenja,
3 dar učenja,
4 dar spodbujanja,
5 dar dajanja,
6 dar vodenja, organizator,
7 dar usmiljenja – sočutja.
Že beseda motivacija nam pove, da nas Bog po svoji milosti obdaruje z darovi, ki nas v življenju motivirajo, dajo nam namen in motivacijo za delo. To je Božje delo v nas, ki oblikuje naš pogled na stvari in nas vzpodbuja v umu in dejanjih. Ti darovi oblikujejo našo osebnost in razodevajo, kdo smo. Nekateri ljudje so izraziti voditelji; takoj vidijo potrebe in v trenutnih okoliščinah znajo organizirati ljudi, da opravijo potrebno delo ali rešijo problem. Drugi, ki imajo dar služenja so vedno pripravljeni pomagati in služiti v vseh okoliščinah, kjer se znajdejo itd.
Večina kristjanov nikoli ne sliši učenja o motivacijskih darovih in se jih niti ne zaveda. Svojo obdarovanost bi lahko razvili in uporabljali. Dar, ki ga imamo in ustrezno delujemo v njem, nam »leži«, uživamo v njem in lahko v njem postanemo res dobri. Nekdo z darom usmiljenja se najbrž ne bo dobro znašel v vlogi spoznavalca, oba skupaj pa se odlično dopolnjujeta v skupnem delu, sta v ravnotežju. Marsikdo s težavo uči, medtem ko človek z darom učitelja komaj čaka na priložnost, da bi lahko nekoga poučeval.
Kdor je močno obdarovan, bo hitro našel svoje mesto in bo deloval v svojem daru. Drugi z manj izrazitim darom pa sploh ne vedo, kako so obdarovani, zato morajo svoj dar najti in ga razviti. Potrebna je molitev, da nam Bog razodene in nas vpelje v pravo delo in dejavnost. Morda je potrebna tudi pomoč in opazovanje pastorja, starešin ali drugih, ki so izkušeni in bodo znali usmeriti vsakega vernika, da bo našel svoj dar in svojo vlogo tako v cerkvi kot izven nje.
Pomembno je, da vsak najde svoj dar, da bo vsak ud v cerkvi aktiviran in bo funkcioniral ter obrodil sadove. Rast in uspeh cerkve je najbolj odvisna od dobrega delovanja vseh udov. Če poznamo svoj dar, se bomo zavedali potreb drugih in tega, kar Bog želi storiti zanje preko nas za svojo slavo. Če bomo delovali v svojem daru, bomo z nadnaravnim navdihom z najmanj vloženega truda dosegli maksimalne rezultate. Če pa hočemo delovati v daru, ki ni naš, bomo utrujeni in zafrustrirani. Nekdo z darom služenja bo moral vložiti veliko truda npr. za vodenje, ki ni v njegovi naravi, zato ne bo dobro vodil, delo ne bo najbolje opravljeno pa še utrujen bo. Dolgoročno bo padel v težave.
1 - DAR PREROŠTVA ALI SPOZNAVALEC
Ime daru nas lahko zmede, ker nima nič skupnega z govornim darom prerokovanja, ki je eden izmed devetih darov manifestacije, namenjen za spodbudo, tolažbo in opogumljanje. Zato bom raje izbral drugo ime za ta dar motivacije – spoznavalec.
Karakteristike:
Temeljna motivacija spoznavalcev je, da uporabijo Božjo besedo in odločno nastopijo proti grehu, ga razkrijejo in obnovijo odnose. Imenovani so »trobente« Jezusovega telesa, ker zatrobijo alarm proti grehu in kompromisu.
Ljubijo dobro, sovražijo zlo in ga hitro prepoznajo, začutijo ga v ljudeh. Spodbujajo spokoritev in so ostri do sebe in drugih. Spodbudijo in pomagajo grešnemu, da se spokori in premaga greh v svojem življenju.
Spoznavalci zbujajo pozornost, kjer je greh in napačni odnosi. Goreče razkrivajo greh ne zato, da bi bil grešnik kaznovan, ampak zato, da se razodene resnica in se obnovi odnos z Bogom. Bog jim je dal sposobnost, da začutijo kompromis in so po naravi taki, da se lotijo problema in ga razrešijo. Odkrito bodo ugovarjali ali nasprotovali.
Spoznavalcem noben kompromis ni sprejemljiv. Zanje je greh, če greh opazijo in ničesar ne rečejo ali ne ukrepajo. Za večino od nas velja, da se, ko spoznamo spoznavalčev pogled in odnos, v njegovi prisotnosti počutimo nelagodno, tudi če smo brez krivde. Nihče od nas ni popoln, tudi spoznavalec ne. Spoznavalčevo sovraštvo do greha lahko doživljamo kot duha obsojanja. Nihče noče biti objekt obsojanja.
Spoznavalci pogosto delujejo z darom razločevanja duhov. Prepoznajo različne motive, ko jim Sv. Duh da nadnaravni vpogled. Na splošno spoznavalce bolj zanima čistost v srcu kot to, ali je neko dejanje sprejemljivo ali ne. Običajno so zelo neposredni in lahko tudi glasni. Povejo tako, kot je. Stvari vidijo črno ali belo, ne sivo.
Spoznavalec je Biblija edini vir resnice in so zelo samozavestni, kadar jo uporabljajo. Zreli spoznavalci zlahka prepoznajo hinavščino. Bog jih je obdaroval, da prepoznajo resnico. So veliko bolj podučljivi kot drugi, še posebej, kadar je potrebna disciplina in korekcija. Če se nekdo sooči z modrim spoznavalcem zaradi svojega greha, vidi zadevo tako, kot jo vidi Bog in ga to zelo pretrese (če hodi v Duhu, ne v mesu).
Čustva nanje ne vplivajo prav lahko. Spoznavalci globoko zaupajo Bogu za stvari, ki jim jih Bog obljubi. Rekli bodo: Če je nekaj prav – storimo. Zaupajmo Bogu za dober rezultat – to je njegova odgovornost.
Spoznavalčeve slabosti:
Spoznavalčeva potreba, da je 'boleče resnicoljuben', lahko vodi v neobčutljivost in grobost. Če se ljudje ne odzovejo, kot bi se morali, zanje nima simpatije in potrpljenja. Če spoznavalec odkrije neko nepravilnost (obsodbo), lahko postane ponosen ali netoleranten. Ker se globoko zaveda greha, ima lahko negativen in mračen odnos do življenja.
2 - DAR SLUŽENJA
Karakteristike:
Vernik, ki ima dar služenja, je zelo motiviran in izkazuje ljubezen bližnjim tako, da jim pomaga praktično, fizično. Vedno bo videl neko delo, kjer lahko pomaga. Z veseljem žrtvuje svoj čas in energijo, da opravi svojo nalogo. On se bo lotil dela praktično. Ne pride razlagat ali učit ali organizirat ali dajat. Lahko se zgodi, vendar to ni njegova glavna motivacija.
Služabnik ima rad kratkoročne naloge. Njegova duhovna izpolnitev pride, ko zaključi svojo nalogo. Zato rad vidi projekte, ki imajo začetek in ne preveč dolgoročen konec. Služabnik se bo rad prostovoljno javil za projekte v skupinah ali v cerkvi. Lahko računamo nanj, da bo zvest do konca projekta.
Služabnik raje sam opravi dolžnost in nosi odgovornost do konca, kot da bi zadolžil koga drugega. Kako jih opazimo? Ko vsi odidejo domov, so oni tisti, ki pospravljajo, čistijo, pomivajo posodo. Najbolj uživajo pojedino, če so oni v kuhinji ali pri žaru ali strežejo pri mizah. Mi smo radi postreženi, oni pa radi strežejo.
Služabniki so radi vojska enega vojaka. Bog jim da posebno milost, da vse delajo s ponižnostjo. Ena od njihovih največjih kvalitet je, da so vedno na razpolago. Zelo redko rečejo 'ne', kadar jih kdo prosi za pomoč. Služabniki so zelo redoljubni. Začasno bodo žrtvoval red z namenom, da se opravi neka naloga. Bog jim da moč za fizična dela.
Slabosti služabnikov:
Služabniki se morajo vedno prizadevati, da se ne razdajajo preveč, kar vodi v stres, frustracije zanje in za njihove družine. Pri služenju zelo slabo prenašajo časovne omejitve, posledica so slabi odnosi z drugimi. Če služabniki čutijo, da jih ne cenijo, hitro postanejo zagrenjeni in zamerijo.
Služabniki s svojo željo po služenju postanejo slabi delegatorji, ker ne znajo razdeliti naloge še drugim. To pomeni, da ne bodo delili dela in dolžnosti z drugimi, včasih bodo zato slabi sodelavci. Najboljši so takrat, ko lahko opravijo dolžnost sami. Nočejo biti odvisni od drugih, ki se običajno ne izkažejo z enako predanostjo in marljivostjo.
Služabniki zahtevajo in opominjajo ljudi, ki bi morali pomagati, pa ne. Prezirajo lene in tiste, ki niso predani in nočejo delati z njimi. Radi so perfekcionisti in lahko s svojimi zahtevami spravijo druge ob pamet. Če služabnik žrtvuje svoje življenje za druge in čuti, da ni cenjen in da ga ne razumejo, ga bodo navdajale uporne in ljubosumne misli.
3 – DAR UČENJA
Učitelja žene in motivira, da raziskuje resnico in jo potrdi. Učitelji so zelo občutljivi za neokrnjenost doktrine. Obdarovani so za raziskovanje in so iskreni. Kdor ima dar učenja, ima tudi dar za iskanje resnice.
Učitelji zelo marljivo in podrobno proučujejo pisma, kot arheologi sejejo zemljo in pesek in iščejo odgovore in zgodovinska dejstva v izkopaninah.
Učiteljeva goreča želja, da razišče in potrdi resnico, je hvale vredna, toda paziti se mora, da ne pretirava v svojem poslanstvu in ne izgubi ravnotežja in treznega pogleda na svojo vlogo. Učitelji pomagajo, da je Cerkev osredotočena na resnico. Budni so za lažne doktrine in ne povzdigujejo izkušnje nad avtoriteto Besede. Imajo instinkt, da se sprašujejo o stvareh, ki so netočne in jih ta njihov dvom motivira, da raziskujejo Besedo in poiščejo odgovore in se dokopljejo do resnice.
Goreče želijo popraviti napačno, preden bi to vodilo v odpad. Učitelji imajo veliko veselje, kadar odkrijejo dejstva ali prejmejo spoznanja, ki so jih drugi spregledali ali se jim niso zdela pomembna. Učitelju je zelo pomemben izviren jezik, da razčisti pomen originala.
Učitelj ne okleva izzvati ideje in trditve drugih učiteljev, tako jeklo brusi jeklo, kot piše v Pregovorih 27:17. To je pozitiven rezultat učiteljeve gorečnosti pri preverjanju informacij. Učitelji imajo odlične navade za študij. Pri raziskavah so delovni, urejeni in si znajo organizirati red pri dokumentiranju informacij. Čeprav je učiteljeva gorečnost, da dokaže, ali je nekaj res ali ne, je njegov užitek večji v raziskovanju kot pozneje pri predstavitvi tega, kar je raziskal.
Učitelji so poznani po zvestem študiju Besede, ker jim je raziskovanje v veliko veselje. Večina ljudi se mora potruditi, da si najde čas za študij Biblije, učitelj pa mora vložiti trud, da si odtrga čas in se loti drugih dolžnosti v življenju. Učitelj bo raje raziskoval temo kot kuhal ali opravljal hišna dela ali zabaval goste. Učitelji rešijo probleme tako, da več študirajo. Učitelji so marljivi, iskreni in zvesti.
Učiteljeve slabosti:
Učitelj je nagnjen k temu, da enači ali pomeša znanje z modrostjo. Znanje so informacije, modrost pa je, da gledaš na življenje z Božje perspektive. To dvoje ni enako niti ni enako cenjeno. Mnogi z veliko znanja se v življenju odločajo bedasto. Kdor je moder, razsodno uporablja znanje, ki nam omogoča uspešno spoprijemanje z vsakdanjimi življenjskimi problemi.
Učitelji se radi osredotočajo na dejstva namesto na ljudi, zato je včasih videti, kot da so hladni in neobčutljivi. Včasih prezirajo druge učitelje, ki si s ponazoritvami pridobivajo pozornost, namesto da bi ponazarjali resnico na smiseln način, ki se vtisne v spomin. Lahko zavračajo nebiblične ponazoritve in jih obsodijo, da so nebistvene, celo moteče.
Učitelj je lahko prehitro zadovoljen s svojim natančnim znanjem, pozabi pa na naslednji korak: uporaba znanja v praktičnem življenju. Ker ima učitelj dar, da vešče akumulira znanje, lahko hitro pade v skušnjavo ponosa, ker znanje napihuje - 1 Korinčanom 8:1. Lahko podcenjuje ali pa je vzvišen v odnosu do drugih, ki nimajo tega daru. Učitelja iskanje resnice motivira, da neprestano sprašuje, zato drugi pogosto menijo, da je kritičen in da ima negativen odnos.
Učitelji so pogosto lahko nepraktični, analitični in nečustveni. Socialne aktivnosti jih ne zanimajo preveč. Zato jih drugi lahko vidijo kot snobovske ali sebične. Entuziazem je pri njih redkost. Učitelji radi dajo več informacij, kot smo jih prosili. Ker poslušalcev ne zanima globina, ki jo lahko izkaže učitelj, se zlahka začnejo dolgočasiti. Ne zanimajo jih podrobnosti tako kot učitelja.
4 - DAR SPODBUJANJA
Karakteristike:
Spodbujevalčeva motivacija je, da spodbuja vernike, da zorijo v Kristusu in duhovno rastejo. Ta razvoj stimulira z učenjem, svetovanjem in z discipliniranjem ljudi. Spodbujevalčeva najljubša Božja značilnost je Božja suverenost. V stiskah vidi priložnost za duhovno rast.
Ker ima Bog nadzor nad vsem, vidi, da je vsaka preizkušnja in vsak dogodek v slavo Bogu in ima namen, da oblikuje vernika v podobo Jezusa Kristusa. Spodbujevalec simpatizira z verniki, ki trpijo, vendar vidi bolečine skozi lupo Božje suverenosti, namesto skozi lupo trpljenja (sočutno gledajo usmiljenci).
Spodbujevalci izkazujejo ljubezen s tem, da so človeku v potrebah na voljo. Če jim je na izbiro, da bi pomagali v naravnem (npr. košnja trave ali pomoč v hiši), ali v duhovnem, bodo raje pomagali duhovno. Če bi morali nekomu pomagati s sočutjem ali s spodbujanjem, bi se vedno odločili za spodbudo.
Modro svetovanje prihaja iz srca spodbujevalca, ki zna spretno povezati potrebe človeka s principi in zakonitostmi iz Božje besede. Spodbujevalci ljubijo spodbujanje in še več spodbujanja.
Spodbujevalec in usmiljenec skupaj opravljata najboljše timsko delo za svetovanje ljudem, ki so razočarani in v malodušju. Usmiljenec deluje s sočutjem, ker ve, kako se malodušnež počuti. Spodbujevalec spodbuja, ker ve, kako bi se tak človek moral počutiti.
Spodbujevalec postreže z upanjem tako, da pove, kakšen je Biblijski pogled na določeno situacijo in spomni ljudi na Božjo moč, ljubezen in zvestobo. Spodbujevalec se izogne joku z drugimi (usmiljenec joka). On vidi sočutje kot priložnost za trpečega, da se bo smilil sam sebi. Spodbujevalec hoče, da gremo naprej preko bolečine in izkoristimo situacijo, da postanemo močni in bolj podobni Kristusu.
Spodbujevalec se odzove na probleme tako, da predpiše določene korake, ukrepe za zmago. Cilj mu je izdelati načrt delovanja oz. postopek tako, da ga bo lahko vsak razumel, dojel njegov potencial, se ga oklenil in ravnal po njem ter obenem rastel.
Spodbujevalci uporabijo biblijske odlomke, s katerimi potrjujejo izkušnje. So pripravljeni in si želijo stati ob strani bratu ali sestri v težkih okoliščinah. Zelo pomembno zanje je, da pomnijo odlomke in o njih razmišljajo. Želijo izvleči modrost iz vodnjaka resnice, ki je shranjena v njihovem duhu.
Spodbujevalci vidijo vsako podrobnost, tudi pravi trenutek vsakega dogodka kot del Božjega dobrega in ljubečega načrta. Vse preizkušnje dojemajo pozitivno, nasprotno, kot jih gleda svet. Kar naprej spominjajo ljudi na Božjo suverenost in ljubezen. Osredotočajo se na ravnotežje, izogibajo se ekstremom, še posebej v doktrini. Spodbujevalci so se zmožni zahvaljevati v vseh okoliščinah, tudi najtežjih. Spodbujevalci vedo, da opazovanje časov in študij Besede prinese preobrazbo.
SLABOSTI:
Spoznavalci v duši rabijo sprejetost in potrditev. Hitro preveč poenostavijo rešitve, kar lahko ljudem prinese malodušje namesto spodbude. Čeprav so čudoviti svetovalci, so lahko slabi poslušalci. Tako si želijo pojasniti, kako lahko vidimo situacijo z Božjega gledišča, da pozabijo prisluhniti našemu pogledu na zadevo.
Zreli spoznavalci nam dajo moder nasvet iz Besede, ki je učinkovit. Uspešno vzpodbujanje pa jih rado ponese, da iz posameznih zakonitosti naredijo formule. S tem izključijo delovanje Božjega Duha. Spodbujevalci so pogosto naivni in se jih da zlahka manipulirati. Tako si želijo uporabiti Biblijske odlomke za boj proti problemom, da jih zanese v njihovo rabo izven konteksta. To pomeni, da z njimi želijo povedati nekaj, kar ta odlomek v resnici ne govori, izkrivijo njegov pomen. To je uničujoča past za spodbujevalca.
5 - DAR DAJANJA
Karakteristike:
Temeljna motivacija dajalca je, da hrani dobrine in pomaga pri potrebah. Dajalca posebej vzradosti, če vidi potrebe, ki jih drugi spregledajo in jim pripomore k zadostitvi. Dajalci uživajo v situacijah, kjer lahko vplivajo, da se po nepotrebnem ne zapravlja denarja, časa in energije. Modri so in odgovorni pri rabi dobrin in sredstev.
Dajalec je iznajdljiv in ima veselje v iskanju cenejših poti, da pride do uresničitve naloge. Gledal bo na denar, čas in energijo. Zato njihove družine mislijo, da so zelo skopi in se preveč ukvarjajo z vsakim centom. Ljudje pa, ki jih blagoslovijo, vidijo njihovo radodarnost.
Dajalci pogosto dajejo anonimno, da jih ne hvalijo in da niso v središču pozornosti. Dajalci vrednotijo duhovnost po ravnanju s sredstvi, kako odgovorni smo in kako zanesljivi smo. Če dajalec lahko prihrani sredstva in dobrine, je ravno tako vesel kot kadar daruje. Prihranek mu pomeni ključ do še več dobrin, ki so mu na razpolago. Celo v težkih časih so zmožni akumulirati prihranke.
Dajalec prihrani denar pri modrih nakupih. Zna se zadržati pri nenadnih impulzivnih nakupih in ne zapravlja po nepotrebnem. Dajalec zelo dobro razume avtoriteto in odgovornost. Dajalci so bolj odgovorni in držijo tudi druge, da so odgovorni kot vsi drugi iz ostalih 6 motivacijskih darov.
Običajno so marljivi delavci in so lahko konzervativni. Dajalci se pogosto osebno vključijo v življenja ljudi, ki jih podpirajo in jim pomagajo. Dajalec običajno ne bo trošil več, kot zasluži, zato redko zaide v dolgove. Dajalec spodbuja tudi druge, da se učijo prihraniti in da so radodarni.
Slabosti dajalcev:
Njihov stalen odnos varčevanja sredstev jih lahko oblikuje v takšne, da je vse, kar kupijo, vedno poceni, nekvalitetno ali rabljena krama. Nekateri pridigajo: »Bog te odreši od duha nakupovanja izključno rabljenih stvari, ko nikoli ne kupiš nič novega.«
Dajalci negativno reagirajo, če jih kdo sili v dajanje, češ da bi morali tudi drugi poskrbeti za potrebe.
Če so bili dajalci užaljeni in so izgubili zaupanje v posameznika ali organizacijo, jih bodo njihovi slabi občutki ovirali pri Božjih priložnostih za dajanje.
Dajalci prehitro sodijo posameznika ali organizacijo zaradi enega samega primera, ki je videti kot slabo ali neodgovorno ravnanje, namesto da bi prej preverili, ali je to dejansko res.
Tako kot vidimo pri drugih darovih, je tudi pri dajalcih problem, da so preveč osredotočeni na zadeve, ki jih vidijo kot prioritetne. Njihova vizija bo ozka, kot bi gledali skozi tunel, namesto da bi imeli širše, modro razumevanje. Preveč bodo gledali na to, da bodo dobili ugoden nakup, premalo pa na končni cilj.
6 - DAR VODENJA (Organizator)
Splošne karakteristike voditelja – organizatorja:
Temeljna motivacija, ki žene voditelje, je voditi ljudi in dokončati začeti projekt. Sposobni so rešiti probleme in dokončati naloge s pomočjo analize. Znajo določiti prave ljudi, da pomagajo opraviti delež dela.
Voditelji vodijo druge, da dokončajo projekt. Ni rečeno, da bodo sami delali. Delo bodo organizirali in ga razdelili med prave ljudi in poskrbeli, da bo vse dobro opravljeno in dokončano. Človek, ki je obdarovan z darom vodenja, je sposoben videti, v čem je kdo dober in talentiran, vidi pa tudi slabosti ljudi.
Ko se projekt začne, organizator ni osredotočen, kako opraviti delo, ampak kdo ga bo najbolje opravil. Splošno pravilo je, da organizatorji sodijo duhovno (tudi sebe) na temelju doseženega. Dosežke ocenjujejo na podlagi svojih meril: ali je delo najbolje opravljeno, s čim manj sredstvi in v najkrajšem času.
So mojstri za izvedbo dolgoročnih ciljev. Voditelji vedno vidijo veliko sliko. Lahko vidijo mimo okoliščin današnjega dne in razumejo, kje mora biti skupina jutri, čez en mesec ali čez eno leto.
Vzamejo si čas, ki je potreben, da se delo dobro opravi. Organizatorji so usmerjeni na cilje. Njegov cilj pa ne ustreza vedno ciljem drugih. So umirjeni in jih ne spraviš zlahka s tira. Čustveno izražanje – dobro ali slabo – je zanje izguba časa. Čeprav so organizatorji oblikovani za vodenje, ne kažejo vedno očitno lastnosti voditelja. Ko se pojavi potreba po vodji, bo delo velikokrat dano bolj agresivnemu spoznavalcu ali služabniku.
Organizator je učinkovit, skrben in zvest. Skrbno vlaga svoj čas. Ker doseganje nalog meri duhovno, jih črta s svojega spiska, kolikor hitro je mogoče. Razmetavanje časa zanj pomeni, da je nekoristen služabnik (Luka 17:10). Bog je dal organizatorjem debelo kožo. Potrpežljivo se pogovorijo o frustracijah svojih delavcev. Pritisk prenašajo izredno dobro. Tudi, če ga ne razumejo, bodo vztrajali proti cilju.
Videti je, kot da so sposobni izvršiti nemogoče in znajo uporabiti neuporabne. Naloge razdelijo zato, da dosežejo maksimalno učinkovitost, ne zaradi izkazovanja pristranskosti ali izogibanja delu. Organizatorji se odločajo na temelju tega, kar najbolje služi izvršitvi projekta in ne gledajo na to, kar bi bilo najbolj priročno delavcem.
Bog jim je dal sposobnost prepoznavati značaje ljudi, zato hitro spoznajo lenuhe in jih izločijo iz ekipe, če je potrebno.
Slabosti voditeljev:
Voditelji morajo nenehno premagovati nove gore in lahko frustrirajo druge okrog sebe, ki niso del njihove vizije. Ljudje v njih vidijo nenasitno željo, da načrtujejo vnaprej kot odraz stalnega nezadovoljstva, kar pa ni res.
Na spisek prioritet postavijo projekte prej kot ljudi. Organizatorji se zanimajo za druge, da bi ugotovili, kako jih lahko uporabijo, ne pa zato, da bi jim lahko najbolje služili. Ljudje se lahko počutijo porabljeni in odvrženi, ko jih ne rabijo več.
Vidijo nepotrebno izražanje čustev – dobrih ali slabih – kot izgubo časa. Tako ustvarjajo vtis, da so hladnih src ali ravnodušni. To ni res. Organizator je prezaposlen z delom, ne z občutki. Ker so organizatorji osredotočeni na velike stvari, so videti nezainteresirani, kot da se nočejo vključiti še kam drugam. Kadar gre kaj narobe, nezreli organizatorji ne prevzamejo odgovornosti, ampak jo prevalijo na druge.
7 - DAR USMILJENJA
Karakteristike:
Ljudje z darom usmiljenja vidijo, začutijo in se odzovejo na čustvene in duhovne potrebe ljudi okrog sebe. Imajo od Boga dano sposobnost, da začutijo bolečino in se odzovejo nanjo z ljubeznijo in razumevanjem.
Usmiljenci so nežni in prijazni. Začutijo in odsevajo duhovno in čustveno atmosfero okrog sebe. Spoznavalci, vodje in učitelji prenašajo svoja stališča na druge, samo 'usmiljenci' in spodbujevalci začutijo občutke drugih.
'Usmiljenci' morajo biti potrebni ljudem, sicer se bo njihovo usmiljenje obrnilo proti njim samim - v njihovo notranjost in bodo razmišljali o sebi. Osredotočali se bodo na lastne probleme, strahove in bolečine. Duhovnost 'usmiljencev' ni neka analiza v knjigi, ampak je čustvena potrditev Božje prisotnosti v njihovem življenju. Biblijske doktrine se učijo zato, da se po tem ravnajo in se počutijo ubogljive.
'Usmiljence' privlačijo drugi občutljivi ljudje. V cerkvi so glavni in močni molilci. Čutijo, da so poklicani za molitev in posredovanje. Molitev jim je izpoved in izražanje svojih src pred Bogom. To se tudi najbolj dotakne Božjega srca od vsega, kar delajo.
'Usmiljencem' je Bog dal sposobnost, da začutijo duha človeka ali atmosfero sredi skupine ljudi. Prepoznajo občutke, ki ženejo srca in um drugih ljudi. Kadar jih navdihuje Sv. Duh, jih ta dar opremi, da pomagajo ljudem, ki trpijo. Sami pa neradi govorijo drugim o svojih potrebah.
'Usmiljence' privlačijo ljudje, ki so obupani. Ljubijo ljudi, od katerih se večina od nas umakne, ker bi nas spravili v slabo voljo. Ljubijo ljudi, ki jih nihče ne ljubi. To so prizadeti, ostareli, hudo bolni in ranjeni v duši. Privlačijo jih zavrženi, uporni in tistiÂÂ na robu družbe. Ukvarjajo se z neprijetnimi ljudmi in odsevajo Božje srce potrebnim.
Ker so občutljivi, 'usmiljenci' ne jemljejo greha zlahka, niti svojega niti drugih.
Držijo se ponižnosti, ker so občutljivi v Duhu in se zavedajo svojih slabosti in padcev.
Slabosti daru 'usmiljencev':
Večkrat se težko odločajo, ker jih čustva premetavajo sem ter tja. Radi pustijo, da postanejo ljudje v potrebah odvisni od njih, namesto da bi iskali oporo pri Bogu. Pogosto postanejo reševalci tistih, ki sploh ne potrebujejo, da bi jih kdo rešil.
Toplino 'usmiljenca' hitro lahko razumemo kot znak intimne ljubezni za nasprotni spol. Naučiti se morajo brzdati, kako izkazujejo svojo naklonjenost glede na mišljenje in okoliščine človeka, ki mu služijo. Sicer lahko oba padeta v skušnjavo. Nasprotnemu spolu je najbolje služiti skupaj z zakoncem.
Usmiljenci hitro prevzamejo zamere drugih nase. Poskušajo se izogniti vsakršnim konfliktom. Včasih so soočenja potrebna. Raje se skrijejo ali umaknejo pred sovražniki pa čeprav imajo avtoriteto nad njimi. Zavlačevanje potrebnih soočenj vedno vodi v večje težave za vsakogar.
Nezreli ali uporni usmiljenci so lahko grobi in nepotrpežljivi. Odražajo svojo samoobsodbo tako, da udarjajo po drugih in jih obsojajo, da so slabotni in grešni tako kot oni. Usmiljenci so introspektivni in razmišljajo sami o sebi. Človek, ki je občutljiv za rane drugih, lahko postane preveč občutljiv tudi za svoje rane. Če se ujame v to past, se bo valjal v preteklih žalitvah, se oklepal pretekle grenkobe in premleval pretekle napake in grehe.
Usmiljenci lahko hitro razvijejo nizko samopodobo, ker so nagnjeni k introspektivnosti in se stalno zavedajo svojih spodrsljajev in pomanjkljivosti. Bolj ko mislijo na svoje spodrsljaje, bolj se počutijo hudobne in nevredne. Ker se osredotočajo na svoje spodrsljaje, živijo v skrbeh.
Ni komentarjev:
Objavite komentar