NAUČIMO SE ODPUŠČATI

NAUČIMO SE ODPUŠČATI

MAREC 2015

Če hočemo hoditi z Bogom v zbližanem odnosu, moramo biti prosti zamer in drugih zvezanosti. Če se potrudimo, da mu ugajamo, nam bo naklonjen in živeli bomo v miru. Padla človeška narava je nepredvidljiva in nas hitro zavede na napačno pot. Vsi smo podvrženi zameri, grenkobi, zavisti, maščevanju - milo za drago itd. Lahko pa se naučimo, kako po Božje obvladati te mesene sadove, s katerimi nas napada hudič.

JEREMIJA 17:9,10  Srce je zvijačnejše od vsega in zahrbtno; kdo ga more doumeti? – 10 Jaz, GOSPOD, preiskujem srce, preizkušam obisti (naš um in motive srca), da dam vsakemu po njegovih potih in po sadu njegovih dejanj.

Na koncu vedno žanjemo, kar smo sejali – dobro ali slabo.

Božja volja je, da rastemo in živimo v sadovih Duha. Kateri so?

GALAČANOM 5:22-25 Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba, 23 krotkost, samoobvladanje. Zoper te stvari ni postave. 24 Tisti, ki pripadajo Kristusu Jezusu, so križali svoje meso s strastmi in poželenji vred. 25 Če živimo po Duhu, tudi delajmo po Duhu.

NAŠA ODLOČITEV je, da se nočemo ravnati po nagnjenjih grešnega mesa, ampak želimo ubogati Božjo Besedo. Le tako bomo prejeli popoln mir na vseh področjih – hebrejsko Shalom.

Hudič pa nam hoče postaviti življenje na glavo – hebrejsko RA (nemir, kaos, strah, zlo), ravno nasprotno kot Shalom. Hoče, da živimo po mesu, da ubogamo padlo grešno naravo. Katera so ta hudičeva dela mesa?

GALAČANOM 5:16,19-21  Pravim torej: žívite v Duhu in nikakor ne boste stregli poželenju mesa.

19 Sicer pa so dela mesa očitna. To so: nečistovanje, nečistost, razuzdanost, 20 malikovanje, čaranje, sovraštva, prepirljivost, ljubosumnost, jeze, častihlepnosti, razprtije, strankarstva, 21 nevoščljivosti, pijančevanja, žretja in kar je še takega (neodpuščanje, zamera, grenkoba). Glede tega vas vnaprej opozarjam, kakor sem vas že opozoril: tisti, ki počenjajo takšne stvari, ne bodo podedovali Božjega kraljestva.

Kaj to pomeni? – Ne bodo prišli v nebesa.

Derek Prince, znani pokojni učitelj Biblije, je poučeval v Keniji. Proučeval je lokalni jezik plemena, ki je prej živelo s poganskimi bogovi, torej pod hudičevo oblastjo. Ugotovil je, da tisto pleme sploh ni imelo besede za odpuščanje, za maščevanje pa kar šest besed.

Hodil sem po Papui Novi Gvineji in opazil podoben način življenja. Tamkajšnja plemena so imela demonsko religijo. Iz roda v rod se je prenašalo sovraštvo, neodpuščanje in krvno maščevanje. Stalno so se maščevali eden drugemu, pobijali so se z loki, puščicami in sulicami. Hodil sem sredi takšnih dogodkov in občutil bojno napetost in strah. Bilo je zelo nevarno, mnogi so umrli. Milosti in odpuščanja niso poznali in so zelo trpeli v stalnem strahu in napetosti. Tako je, če si pod oblastjo hudiča in ti vlada RA, kaos in zlo.

Pa ni treba iti tako daleč, da vidiš kaj podobnega. Tudi okrog nas se ljudje tako obnašajo. V Novicah in črni kroniki lahko preberemo marsikaj. Pri sosedih in ponekod po vaseh vidim, da se neodpuščanje prenaša že več generacij. Hudič je zgradil trdnjave, ki jih lahko podremo le z Božjo pomočjo. Bog nam hoče pomagati, če si sami ne znamo in nas pripeljati v svobodo, ko lahko globoko vdihnemo, ne da bi nas kaj stiskalo in težilo.

Naj povem pričevanje o tem, kakšni smo ljudje po naravi. Statistika najbrž ne obstaja, ampak mnogi se boste strinjali, da je zaradi dediščine najbrž »pol Slovenije« skregane, sorodniki si zamerijo in ne govorijo med sabo. Nek znanec je kot vdovec poročil vdovo. Lepo sta se imela 25 let. Toda potem je ona za njegovim hrbtom, na skrivaj, dala prepisati premoženje na svoje odrasle otroke, ki so bili vsi že dobro preskrbljeni. On pa je tudi imel svoje preskrbljene otroke. Ko je zvedel o ženinem dejanju, se je še nekaj let kuhalo, dokler ni eksplodiralo. Ostal je brez vsega, le sodišče mu je nekaj prisodilo. Ločila sta se in on je moral pri 87-ih v dom ostarelih, ves zagrenjen, tako da so se mu odprte rane pojavile po obrazu. Oba je zelo potrlo in postaralo. Kako zahrbtna je človeška narava! Nihče ni potreboval ničesar, dobro jim je šlo. Še pet let bi lahko živela lepo, kot sta prej, tako pa je zagrenjen umrl, star 92 let.

Res moraš biti duhoven, da v hudih okoliščinah z Božjo pomočjo zmoreš odpustiti. Ljudem se dogajajo še hujše stvari! Z Božjo agape ljubeznijo je mogoče odpustiti tudi najbolj boleče udarce. Brez Božje pomoči nimamo moči. Bog nam ozdravi dušo. Corrie Ten Boom, Božja ženska, je postala svetovno znana zaradi odpuščanja. Njena družina je med drugo svetovno vojno skrivala Jude. Nacisti so jih odkrili in jih poslali v koncentracijsko taborišče. V ekstremnih razmerah so pred njenimi očmi umrli starši in sestra. Ona je preživela in dve leti po vojni je v neki cerkvi srečala krvnika, ki je bil odgovoren za smrt njene družine. Prepoznala sta se in oblila jo je hladna zona. V duhu je čutila, da mu mora odpustiti. Premagala je občutke mržnje, mu podala roko in rekla: »Odpuščam ti.« Nekdanji krvnik je nekoliko prej postal kristjan. Bog mu je odpustil in mu opral grešne krvave roke. To je dokaz, da lahko odpustimo najhujše stvari, če se za to odločimo.

Zamera in grenkoba sta strup, ki okužita tudi ljudi okrog nas. Če je v nas strup, ga bomo z govorjenjem širili naokrog. Hudič to komaj čaka. Neodpuščanje je greh, ki nam povzroča, da razmišljamo, govorimo in delamo zlo ljudem, ki so nas prizadeli. Kdor sovraži bližnjega, je kot ubijalec. (1Jan. 3:15) Če se tega ne spokorimo, se nam bodo zaprla vrata v nebesa. Bedna je smrt ljudi, ki umrejo z neodpuščanjem v srcu. Umremo lahko z mirom in nasmehom.

HEBREJCEM 12:14,15 (Ekum.) Prizadevajte si za mir z vsemi in svetost, brez katere nihče ne bo videl Gospoda. 15 Pazite, da kdo ne izgubi Božje milosti; da ne bo kaka grenka korenina pognala ter delala nadlege in bi se jih mnogo po njej okužilo;

Naučiti se moramo odpuščati. Komu najbolj pomagamo, ko odpustimo nekomu, ki nas je prizadel? Najbolj pomagamo sebi in bližnjim, ki so ob nas. Če vztrajamo v zameri, držimo boleče spomine v svojih rokah in blokiramo Boga, da bi deloval v naše dobro. Hočemo se maščevati in povrniti škodo in bolečine, ki nam jih je nekdo povzročil. Če se maščujemo, si nakopljemo dodaten greh in Božjo jezo, hudiču pa še bolj odpremo vrata za pogubne posledice. In akcija vedno sproži reakcijo, vedno bolj se zapletamo z nasprotnikom.

Če ubogamo Božjo besedo, odpustimo in prosimo odpuščanja najprej Boga, če je možno, pa tudi našega nasprotnika, potem nas bo Bog blagoslovil in deloval tudi v nasprotniku. Morda bo nekaj časa trajalo, toda Bog bo poravnal zadeve. Včasih nas bo testiral, če smo res odpustili. Nekdo v službi mi je naredil res veliko škode in mi zadal veliko nizkih udarcev. Vmes sem deset let živel v Novi Zelandiji in postal kristjan. Odpustil sem mu. Ko sem se vrnil, sem ga trikrat srečal, čeprav živi v drugem kraju. Čutil sem, da me Bog preizkuša, ali sem res odpustil in sem se prijazno obnašal do njega. Odkar sem »uspešno opravil test«, ga nisem več srečal. Večkrat sem tudi molil zanj.

HEBREJCEM 10:30  Saj vendar vemo, kdo je rekel: Moje je maščevanje, jaz bom povrnil, in spet: Gospod bo sodil svoje ljudstvo. 31 Strašno je pasti v roke živega Boga.

Boga razjezi, če se maščujemo na lastno pest. Maščevanje pripada Bogu!

Božja usoda nam vedno povrne po naših delih. Kar smo sejali, bomo slej ko prej želi. Če bomo sejali milost, bomo prejeli milost, če pa bomo sejali obsodbo, bomo tudi želi obsodbo. Kdor pozna Boga in je v odnosu z njim, ve, da bo greh neodpuščanja postal pregrada med nami in Bogom. Odgovori na naše molitve bodo slabi, dokler se ne spravimo. Tudi naša vera ne bo delovala. Torej naredimo samemu sebi uslugo – in odpuščajmo. Na žalost se nekateri ljudje hočejo mučiti v svoji trmi. Stalno jamranje, nerganje in negativnost jim je način življenja in v njem se zdi, da uživajo.

Odpuščanje je pogojno. Bog bo odpustil naše grehe le, če mi odpustimo drugim! Pogubno je, če nam Bog ne odpusti. Jezus nas to uči v molitvi Oče naš:

MATEJ 6:12 … in odpústi nam naše dolge, kakor smo tudi mi odpustili svojim dolžnikom; (Podobno beremo tudi v pismu Kološanom 3:13)

EFEŽANOM 4:30 Ne žalostite Božjega Svetega Duha, s katerim ste bili kot s pečatom zaznamovani za dan odkupitve. 31 Naj izginejo med vami vsakršna ujedljivost, vsakršno besnenje, jeza, rohnenje in preklinjanje z vsakršno hudobijo vred. 32 Bodite drug do drugega dobrosrčni in usmiljeni ter drug drugemu odpuščajte, kakor je tudi vam Bog milostno odpustil v Kristusu.

KAKO ODPUSTITI?

Odpuščanje je odločitev in ni ravnanje po občutkih. Nikoli ne bomo odpustili, če bomo čakali na občutke. Ubogajmo Boga in Božjo besedo ter se uprimo hudiču, ne ubogajmo zlih misli in občutkov, ki nam jih daje. Božja ljubezen je prav to, da molimo za svoje sovražnike. Ravno krivični rabijo odrešenje, da bo svet boljši. Molimo za njihov blagoslov, uspešnost, odrešenje itd. Zelo težko je blagoslavljati sovražnika, a prav to bo pregnalo hudiča in negativnost v nas in bo prebilo led. Odpuščanje je ljubezen na delu.

Prosimo Boga, da nam ozdravi dušo in nas pokrije s krvjo Jezusa, da prelomi hudičeva dela in naklepe. Kadar se negativne misli in občutki vrnejo, recimo: Odločil sem se odpustiti. Odpustil sem že. Gospod prevzemi to breme zamere nase, jaz hočem biti čist in svoboden. Podri v meni vse hudičeve trdnjave in zvezanosti. Napolni me s Sv. Duhom. Gospod, ti poplačaj, povrni in poravnaj škodo tako, kot je prav.

Odpustimo sebi. Odpustimo Bogu, če se jezimo nanj, ker se življenje ni obrnilo tako, kot smo mislili. Prosimo ga odpuščanja za svoje grehe, če smo mi druge prizadeli. Ne moremo jim povrniti. Prosimo Boga, naj jim povrne. Bog je vedno pravičen in dela za naše dobro, vendar včasih njegovih poti ne razumemo. Bog nas ljubi.

Zgledujmo se po Jezusu. Ko je bil pribit na križu in je izjemno trpel, je pred smrtjo rekel:

LUKA 23:34 Oče, odpústi jim, saj ne vedo, kaj delajo. Najbrž naše trpljenje ni tako hudo, kot je bilo Jezusovo.

Danes moramo odpustiti celo banki, pošti, občini, trgovini, servisu, ker nas prizadenejo s svojim ravnanjem. Znebimo se vsakega strupa, da nam ne škoduje in varujmo svoje srce. Naj bo v nas duh življenja in ne smrti.

PREGOVORI 4:23 Z vso skrbjo varuj svoje srce, kajti iz njega izvira življenje.

Zapomnimo si: če bomo odpuščali, bomo uživali nemoten odnos z Bogom. Neodpuščanje pa ga blokira. Ustavi tudi našo duhovno rast!

MATEJ 5:23,24 Če torej prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj proti tebi, 24 pústi dar tam pred oltarjem, pojdi in se najprej spravi z bratom, potem pa pridi in daruj svoj dar.

Kolikokrat pa moramo nekomu odpustiti? Peter je to vprašal Jezusa:

MATEJ 18:21 Tedaj je pristopil Peter in mu rekel: »Gospod, kolikokrat naj odpustim svojemu bratu, če greši zoper mene? Do sedemkrat?« 22 Jezus mu je dejal: »Ne pravim ti do sedemkrat, ampak do sedemdeset krat sedemkrat.

IZREKI O ODPUŠČANJU

Če res hočeš ljubiti ljudi, se moraš najprej naučiti odpuščati.

Dokler boš živel na tem svetu, se boš vedno soočal s krivicami.

Odpuščanje ne opravičuje njihovega napačnega ravnanja, ampak prepreči, da ne uničijo našega srca.

Odpuščanje ne more spremeniti naše preteklosti. Odpre pa nam pot v prihodnost.

Ne moreš iti naprej, če si polno obložen s šaro in nesnago od včeraj. Z drugimi besedami: odpuščanje je dar, ki ti odpre pot življenja naprej. Sicer si ujet v past preteklosti.

Močen moraš biti, da rečeš: »Žal mi je«, še močnejši pa, da res odpustiš.

Zrel kristjan mora znati odpustiti neopravičljivo, ker smo bili sami neopravičljivi pred Bogom in nam je opustil.

Kratkoročno včasih odpuščanje bolj boli kot rane prizadetosti. Ampak dolgoročno sta zamera in maščevalnost krog brez konca. Miru ne bo brez odpuščanja.

Neodpuščanje je podobno, kot če bi sam vzel strup in pričakoval, da bo umrl nasprotnik.

Pavel je rekel v Rimljanih 12:20 Če je tvoj sovražnik lačen, mu daj jesti; če je žejen, mu daj piti; če boš namreč delal tako, boš sipal žarečega oglja na njegovo glavo. 21 Ne daj se premagati hudemu, temveč premagaj húdo z dobrim. To je edino »maščevanje«, ki nam ga Bog dovoli – delati dobro.

LUKA 6:37 Ne sodite in ne boste sojeni. Ne obsojajte in ne boste obsojeni. Odpuščajte in vam bo odpuščeno.

Branko Dežman