CERKEV JE TELO JEZUSA

CERKEV JE TELO JEZUSA

Januar 2015

Mnogi mislijo, da se je Jezusovo delo na Zemlji končalo, ko je umrl na križu in je bil ob vstajenju vzet v nebesa. Toda resnica je, da Jezus še vedno deluje na Zemlji in to v veliko večjem obsegu. Takrat je bil omejen le na Izrael in na kraje, koder je hodil, danes pa deluje po vsem svetu, celo v najbolj skritih kotičkih Zemlje. Deluje skozi resnično spreobrnjene kristjane, ki se imenujemo cerkev. Katera cerkev je prava, se mnogi sprašujejo? Ali so to karizmatiki, katoliki, baptisti, luterani, binkoštniki, adventisti itd.? Nobena od teh! Resnično spreobrnjeni in spokorjeni kristjani, ki izpolnjujemo njegovo voljo, sestavljamo Božjo cerkev na Zemlji, telo Jezusa Kristusa po vsem svetu, ne glede na denominacijo, jezik ali raso.

Jezus deluje skozi vsakega od nas drugače, ker vsak od nas predstavlja ud Jezusovega telesa. Jezus je glava nas vseh. Mi smo njegovo telo. Telo deluje, kakor ga glava vodi. On je naš Gospod. Mi fizično predstavljamo Jezusa na Zemlji, s tem ko izpolnjujemo njegovo voljo. Po čem to vemo? Ko je Pavel preganjal kristjane in jih je vklepal v verige, ga je obiskal Jezus osebno in ga je spreobrnil. Rekel mu je: »Pavel, zakaj me preganjaš?« Ko je preganjal kristjane, njegovo telo, je posredno preganjal Jezusa in njegovo delovanje.

EFEŽANOM 4:11-16 In on je dal, da so nekateri apostoli, drugi preroki, spet drugi evangelisti, spet drugi pastirji in učitelji, 12 da se sveti usposobijo za delo služenja, za izgrajevanje Kristusovega telesa, 13 dokler vsi ne pridemo do edinosti vere in do spoznanja Božjega Sina, do popolnega človeka, do mere doraslosti Kristusove polnosti.

14 Tako ne bomo več nedorasli otroci, ki jih premetava in kot valove razburka vsak veter nauka v človeški zvijačnosti in pretkanosti, v blodnem zavajanju. 15 Pač pa živimo iz resnice v ljubezni, da bomo v vsem rastli vanj, ki je glava, Kristus. 16 Iz njega dobiva rast celotno telo, združeno in spojeno z njim, ob sodelovanju celotnega veziva, po delovanju, v skladu z mero slehernega dela, tako da omogoča rast telesa in gradi samo sebe v ljubezni.

Člani ali udje Jezusovega telesa postanemo z odrešenjem:

1 KORINČANOM 12:13 V enem Duhu smo bili namreč mi vsi krščeni v eno telo, naj bomo Judje ali Grki, sužnji ali svobodni, in vsi smo pili enega Duha.

1 KORINČANOM 12:27 Vi pa ste Kristusovo telo in vsak zase del telesa.

Kristusov Duh je v vsakem članu telesa:

RIMLJANOM 8:9 Vi pa niste v mesu, ampak v Duhu, če le prebiva v vas Božji Duh. In če kdo nima Kristusovega Duha, ni njegov. (Ni del njegovega telesa. Nekateri samo hodijo v cerkev in niso resnično spreobrnjeni. Taki niso del Jezusovega telesa.)

Kristus je glava vsakemu članu oz. udu in je glava cerkvi:

EFEŽANOM 1:20-23 … v Kristusu, ko ga je obudil od mrtvih in ga posadil na svojo desnico v nebesih, 21 nad vsakršno vladarstvo in oblast, nad vsakršno silo in gospostvo ter nad vsakršno ime, ki se ne imenuje samo na tem svetu, temveč tudi v prihodnjem. 22 In vse je položil pod njegove noge, njega pa postavil čez vse kot glavo Cerkvi, 23 ki je njegovo telo, polnost njega, ki v vsem vse izpolnjuje.

Člani Jezusovega telesa smo fizična manifestacija Kristusa svetu. Cerkev je organizem, po katerem se Jezus kaže svetu.

Cerkev ali Jezusovo telo je sestavljeno iz veliko udov. Zelo pomembno je, da se zavedamo, da vsak ud nima enake vloge in klica. Bog je nas kristjane poklical, da bi vsak opravljal svoje delo, drugačno od dela drugih kristjanov.

Eno telo in veliko telesnih delov

1 KORINČANOM 12:12-26  Kakor je namreč telo eno in ima veliko delov, vsi telesni deli pa so eno telo, čeprav jih je veliko, tako je tudi Kristus (on predstavlja glavo, mi smo udje). 13 V enem Duhu smo bili namreč mi vsi krščeni v eno telo, naj bomo Judje ali Grki, sužnji ali svobodni, in vsi smo pili enega Duha.

14 Tudi telo namreč ni sestavljeno iz enega telesnega dela, ampak iz več delov. 15 Če bi noga rekla: »Ker nisem roka, ne spadam k telesu,« vendarle spada k telesu. 16 Če bi uho reklo: »Ker nisem oko, ne spadam k telesu,« vendarle spada k telesu. 17 Kje bi bil sluh, ko bi bilo vse telo oko? Kje bi bil vonj, ko bi bilo vse telo sluh?

18 Tako pa je Bog vse posamezne telesne dele razpostavil po telesu, kakor je hotel. 19 Ko bi bilo vse skupaj en sam telesni del, kje bi bilo telo? 20 Tako pa je veliko delov, telo pa je eno. 21 Ne more oko reči roki: »Ne potrebujem te,« tudi ne glava nogam: »Ne potrebujem vas.« 22 Še več, telesni deli, ki se zdijo slabotnejši, so še bolj potrebni, 23 in tistim, ki se nam zdijo manj vredni časti, izkazujemo še večje spoštovanje in z manj uglednimi še lepše ravnamo, 24 medtem ko ugledni tega ne potrebujejo. Da, Bog je sestavil telo in skromnemu namenil več časti, 25 da v telesu ne bi bilo razprtije, marveč bi telesni deli enako skrbeli drug za drugega. 26 Če en del (ud) trpi, trpijo z njim vsi deli, če je en del v časti, se z njim veselijo vsi.

Nismo vsi enaki in tudi ne moremo od vsakega enako pričakovati. To je največja napaka. Ne se primerjati z drugimi, ker vas je Bog ustvaril kot original. Kako lahko primerjamo oko z roko, če imata popolnoma drugi vlogi? Če nimamo nog, nismo mobilni, če smo slepi, tipamo in tudi ne bomo prav daleč prišli. Če nas boli en ud, bo bolno in upočasnjeno celotno telo in npr. ne moremo spati. Ne moremo reči: odstrani se in trpi tamle v kotu, da bom jaz lahko spal. Del nas je in vsak ud vpliva na naše počutje, zato moramo poskrbeti za ud, ki ima težave.

Vsak ud je zelo pomemben. Če želimo videti zdravo in stabilno rast cerkve, moramo vključiti v delo prav vsakega člana. Za vsakega moramo najti delo in nikogar prezirati, zapostavljati, soditi ali kritizirati. Nobeden od nas nima vseh sposobnosti in vsega razumevanja in znanja. Naše naloge se razlikujejo. Dva pastorja npr. nimata enakega načina dela ali poučevanja. Zato moramo biti originalni in ne kopirati drugih. Namesto kritiziranja je bolj koristno moliti, blagoslavljati, pomagati in skrbeti za ostale člane telesa. Pomagajmo jim, da bodo našli svoje mesto, kamor jih Bog kliče in da bodo zvesti pri svojem delu.

Pavel povezuje različne ude z različnimi darovi. Posamezniki Jezusovega telesa imajo različne darove službe, različne duhovne darove in različne motivacijske darove. Vsak ud ima svojo vlogo, svoje delo in drugačen dar. Vsak v cerkvi mora biti zaposlen. Vsak mora najti to, kar mu leži in s čemer bo služil Bogu.

1 KORINČANOM 12:27-31 Vi pa ste Kristusovo telo in vsak zase del telesa. 28 Bog pa je v Cerkvi postavil najprej apostole, drugič preroke, tretjič učitelje; potem čudodelstva, potem milostne darove ozdravljanja, pomoči, vodenja in govorjenja v raznovrstnih jezikih. 29 So mar vsi apostoli? So vsi preroki? Vsi učitelji? Ali vsi delajo čudeže, 30 ali imajo vsi milostne darove ozdravljanja? Ali vsi govorijo jezike? Jih vsi razlagajo? 31 A vendar morate hrepeneti po večjih milostnih darovih. Naj vam pokažem še odličnejšo pot. (Vsi smo si različni.)

RIMLJANOM 12:4 Kajti kakor imamo v enem telesu mnogo delov, ti deli pa nimajo vsi istega delovanja, 5 tako smo tudi mi, čeprav nas je več, eno telo v Kristusu, posamezni pa smo si deli med seboj. 6 Imamo različne milostne darove, pač po milosti, ki nam je bila dana. (Služabnik običajno ni voditelj; vsak ne more biti učitelj ali pastor.)

Če ima kdo dar preroštva (Spoznavalec, ki v cerkvi hitro zazna greh in nepravilnosti ter se sooči s tem.), naj ga uporablja v skladu z vero.

7 Kdor ima dar služenja, naj ga uporablja za služenje. (Pomočniški, služabniški dar)

Kdor ima dar učenja, naj uči.

8 Kdor ima dar spodbujanja, naj spodbuja.

Kdor daje, naj daje širokosrčno. (Nekateri so poklicani za radodarnost in Bog jim da več, po malem pa moramo biti vsi dajalci.)

Kdor je predstojnik (voditelj), naj ga odlikuje vestnost. (Nekateri imajo dar vodenja in kjer koli so, vedno znajo zbrati in organizirati ljudi, da se opravi neko delo.)

Kdor izkazuje usmiljenje, naj to dela z veseljem. (Nekateri imajo poseben dar, da obiskujejo bolne, tolažijo ovdovele, pomagajo depresivnim, obiskujejo zapornike itd.)

Jezus hrani, neguje svojo cerkev in ji daje življenje. Jezus je trta, mi smo mladike. Če nismo povezani z Jezusom, se duhovno posušimo in gremo v napačno smer. Cerkev brez glave-Jezusa ne more obstajati. Jezus nam daje rast in nas izgrajuje (Efežanom 4:16).

EFEŽANOM 5:25 Možje, ljubíte svoje žene, kakor je Kristus vzljubil Cerkev in dal zanjo sam sebe, 26 da bi jo posvetil, ko jo je očistil s kopeljo vode z besedo, 27 tako da bi sam postavil predse veličastno Cerkev, brez madeža, gube ali česa podobnega, da bo sveta in brezmadežna. 28 Tako so tudi možje dolžni ljubiti svoje žene kot svoja lastna telesa. Kdor ljubi svojo ženo, ljubi sebe. 29 Saj vendar ni nihče nikoli sovražil svojega mesa, temveč ga hrani in neguje, kakor Kristus Cerkev: 30 smo namreč deli njegovega telesa.

Zgrešeno je misliti, da bi si morali biti vsi kristjani podobni in da moramo služiti na enak način. Iz ljudi to naredi nekaj, kar niso. Ne bodimo pastorji ali npr. vodje slavljenja ali evangelisti, če nas Bog ni poklical in obdaroval za to. Ker ne nismo maziljeni za to delo, se bomo mučili delovati v lastni moči. Dolgoročno nas bo zajela apatija, delo nas bo izčrpavalo. Tisto, za kar smo bili poklicani, pa ne bodo narejeno.

Ljudje se radi primerjamo drug z drugim. Nekateri, ki so energični, imajo karizmo in dar govora, so deležni več pozornosti in časti, zato se zdijo pomembnejši kot drugi. Toda Bog vidi stvari drugače in tudi mi bi jih morali videti tako. Nihče se ne bi smel podcenjevati in se počutiti manjvrednega  v telesu Jezusa. Palec je potreben, vendar tudi brez mezinca nočem biti … kako lepo ti očisti nos in ušesa, kar palec ne more. Ne moremo in ne smemo reči, da kar nekdo drug dela, ni pomembno. Ne smemo si dovoliti arogantnosti in prezira.

Bog je nekoga ustvaril kot veliko posodo in bo opravljal večja dela, kdo drug pa je le mala posoda, uporaben bolj za fine in drobne stvari. Vedro je npr. za malto ali barvo, v malih kozarčkih pa je npr. parfum ali olje za fine mehanizme. Obojega ne moremo niti primerjati, zagotovo pa je oboje potrebno. Težave se pojavijo, če od kozarčka pričakujemo, da deluje enako kot vedro. Kaj se zgodi? Uniči ga, zdrobi ga. Delo vsakega od nas je, »da se najdemo« v telesu Jezusa, da pokažemo pastorju in drugim, v čem smo dobri, kaj nas veseli, da nam Bog in ljudje odprejo pot v pravo smer. Ljudje z izrazitimi talenti lažje najdejo svoje mesto, drugi pa se morajo bolj potruditi in moliti za to. Bog nas je ustvaril in nam bo tudi našel mesto v telesu, če ga iščemo.

PREGOVORI 22:29  Vidiš moža, ki je spreten pri svojem delu? Pred kralji bo še stal, ne bo ostal pri nizkih!

Vsaka vloga je pomembna za pravilno delovanje Jezusovega telesa. Cerkev bo najbolje rasla, če bo vsak ud telesa našel takšno delo, za katerega je bil poklican. Nekatere skupnosti se osredotočijo le na določen program in delajo le v tem. To pomeni, da je le nekaj ljudi lahko vključenih, drugi pa ostanejo brez dela in možnosti. Toda mi smo telo, ki ima zelo različne ude in vsi morajo delovati. Dober pastor bo znal organizirati in uporabiti vse ude. Zato mora vsaka skupnost imeti več različnih programov, da zmore vključiti v delo vse ljudi. Le tako bomo uspešno vplivali in spreminjali svet okrog sebe. Kristus bo mogel na veliko delovati skozi nas. Živimo kot original, ne kot kopija.

1 KORINČANOM 12:4-7 Različni so milostni darovi (motivacijski darovi), Duh pa je isti. 5 Različne so službe (darovi službe), Gospod pa je isti. 6 Različna so dela (duhovni darovi), isti pa je Bog, ki dela vse v vseh. 7 Vsakomur se daje razkritje Duha v korist vseh.

EFEŽANOM 4:3  Prizadevajte si, da ohranite edinost Duha z vezjo miru: 4 eno telo in en Duh, kakor ste tudi bili poklicani v enem upanju svojega poklica. 5 En Gospod, ena vera, en krst: 6 en Bog in Oče vseh, nad vsemi in po vseh in v vseh.

Boga najbolj zanimajo sadovi Duha, šele potem darovi. Kaj naj bi bilo delo cerkve oz. telesa Jezusa? Da služimo ozdravljenje ranjenim v srcu; da prinesemo osvoboditev ujetnikom; da slepim odpremo oči; da pridigamo ubogim in obupanim v srcu dobro novico – da spodbujamo, krepčamo in pomagamo ljudem. Uporabimo svoje sposobnosti, darove in molitve tam, kjer smo, kjer živimo, delamo in preživljamo svoj čas. To je delo cerkve. Pomagajmo si med seboj in podpirajmo drug drugega.

Branko Dežman